leto XXIV.
Naročnina za Ljubljansko Pokrajino: letno 70 lir (za Inozemstvo 75 lir), za ‘/« leta 35 lir, za V. leta 17.50 lir, mesečno 6.— lir. Te-
TRGOVSKI LIST
Številka 105.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo.
Plača in toži se v L j ubij ani.
Časopis za trgovino, industriio. obrt in denarništvo rJiiffLS
Izhaja
vsak torek in petek
Ljubljana, torek 21. oktobra 1941-XIX
Cena — 0*60
Visoki Komisar v Beli Krajini
Ko se je vračal iz Zagreba, je Visoki Komisar Eksc. Grazioli spet obiskal Belo Krajino, ki jo je vzljubil že na svojih prvih uradnih obiskih, ker je prebivalstvo delavno in pridno, a tako revno, da je najbolj potrebno njegove skrbi in pomoči.
Sobota in nedelja sta bila dneva, ki ostaneta zapisana v kroniki Bele Krajine, kajti prebivalstvo je bilo spet deležno ljubezni in skrbi visokega dostojanstvenika ter je vso naklonjenost vračalo z iskreno hvaležnostjo. Visoki Komisar ne dela razlike med velikimi in malimi kraji. To je mnogokrat poudarjal v svojih izjavah in Vselej dokazoval tudi z dejanji. Stopil je v stik z ljudstvom ter se živo zanimal za vse njegove težnje.
je le mogoče, reši najnujnejše ^deve takoj, njegovim obiskom Pa sledijo tudi nepričakovano natrle rešitve zelo težkih problemov. I'ako ostanejo njegovi obiski prebivalcem v najboljšem spominu, Posebno hvaležnost pa mu ljudstvo ukazuje in ohrani za veliko skrb, ^i jo posveča revežem in mladini.
Iz Metlike, kjer je prisostvoval lepemu vojaškemu slavju, se je Visoki Komisar odpeljal proti Radoviči in Ostrižu, potem je obiskal Drašice, Griblje in druge vasi, po ogledu pokrajinske trsnice ■V Vinomeru pa se je spet vrnil v Metliko. Obiskal je tudi Gradac, Adlešiče, Lokvice in Suhor, zaključek poseta pa je bil v Rada-tcvičih, kjer je v svojem odgovoru *Ui prisrčne pozdrave naglasil: Ljudstvo naj zaupa v Italijo, ki ga bo ščitila, da bo moglo mirno delati za svojo bodočnost in za bodočnost svojih otrok. Lahko ji za-!'-pa, kajti na čelu ji je Duce, ki Je sam izšel iz delavnega ljudstva *er ve, kaj je delo.
Povsod je prebivalstvo visokega gosta sprejelo z vso prisrčnostjo, svoje. domove je lepo okrasilo-, ob cestah pa postavilo mlaje. Ljudje s° bili presenečeni, ko so zvedeli, je Visoki Komisar v vsakem kraju naklonil znatne zneske za ^jpotrebnejša javna dela ter za Podpore revnih družin. Prebivalci °ele Krajine so prepričani, da je visoki Komisar dobil najboljše vtise na svojem tretjem potovanju Po Krajini ter da se je tudi prepričal o vdanosti in lojalnosti ljudstva.
Obvezna prijava in oddaja krompirja
Prevod je izdal razglas o ob-jozni prijavi in oddaji krompirja. azglas v glavnem določa:
Vsak pridelovalec mora do 20. , ‘°bra prijaviti občini pridelek . r°ftipirja. Občine morajo te pri-
jave
Poslati Prevodu do 22. okto-
bra.
V^k pridelovalec sme obdržati TO
^ana ske
80 kg krompirja za vsakega a družine, 20 stotov semen-krompirja za vsak ha s 0lnPirjem posajene zemlje. k ^krmljenje prašičev dovoljene lc*ne se razglase kasneje.
pridelek morajo pridelo-ojfCi 1)0 predpisanih cenah izro-tj.p °d Prevoda pooblaščenim vele-*n sicei' na dan in ob ki jo določi Prevod.
g0r °.. dneva izročitve krompirja lova/*-01 tvrdkam ne smejo pride-ci prodati nikomur krompirja.
Italijanske banke na jugovzhodu Evrope
O	tem vprašanju razpravlja v zadnji številki »Sudost-Echo« univ. prof. Francesco Spinedi ter pravi med drugim:
V	novo urejeni Evropi ne bo več mogoče takšno udejstvovanje tujih bank, kakršno je bilo pred vojno na jugovzhodu, da so namreč tei tuje banke prinesle v jugovzhodne dežele le malo lastnega kapitala, delale pa velike dobičke pretežno s kapitalom domačinov. Vendar pa bodo jugovzhodne države tudi po vojni potrebovale sodelovanje izkušenih in kapitalno močnih denarnih zavodov. Predvsem bo to sodelovanje potrebno, da se pospešujejo produkcijske sile dežele in da se finansira meddržavna trgovina. Zlasti finansiranje te tigovine zahteva visoko razvito bančništvo, kakršno je v obeh osnih državah. K tej meddržavni trgovini spada tudi izvoz kapitala, ki se pa v bodočnosti ne bo izvažal v obliki zlata, temveč blaga in storitev. Razvoj gospodarskih
sil v evropskem jugovzhodu bo po vojni zlasti zahteval ta način kapitalnega izvoza. Obe državi osi, ki sta svoje interese na jugovzhodu razmejili, bosta tem zahtevam irt potrebam s pomočjo svojih bank tudi zadostili. Ne bosta niti med seboj tekmovale niti izrinile domače banke dežel, katerim bosta pomagali pri obnovi.
Kar se tiče • posebej italijanskih bank na jugovzhodu, so- se te, kakor poudarja prof. Spinedi, že sedaj ostro razlikovale po svojem poslovanju od anglosaškega in židovsko - mednarodnega kapitala. Italijanske banke so služile predvsem finansiranju trgovine s terni deželami ter podjetij, ki so jih Italijani ustanovili v teh deželah.
Za sedaj je razvoj italijanskih bank na jugovzhodu še skromen in od 1. 1922. dalje jei raslo število Italijanskih bank takole:
1922 1930 1940 Bolgarska	2	4	4
Grška	—	4	3
1922 1930 1940 bivša Jugosl. —	4	5
Romunija	5	9	9
Te številke ne povedo sicer mnogo, so pa izhodišče za večje cilje. Bodoči razvoj pa ne bo na-lekovalo stremljenje po monopolnih pravicah, temveč se bo gibal
v	mejah bodočega meddržavnega trgovinskega prometa in s tem bistveno olajšal napredek jugovzhodnih držav.
Boj za politično nadvlado v balkanskem in sredozemskem prostoru je dokončno dobojevan. Zato pa nastajajo za osne države tudi nove naloge in v ta namen bo treba intenzivno pospeševati bančništvo1. V tem smislu bodo tudi delovale italijanske banke in zato je neobliod-m> potrebno, da se mreža italijanskega bančnega poslovanja v tem prostoru poveča. Seveda pa se bodo tudi domače banke v večji meri ko dosedaj obračale na italijanske banke zaradi sodelovanja.
Mednarodni premogovni trg
V Angliji je potrebno strogo varčevanje s premogom. Hiše s centralno kurjavo dobivajo samo še polovico od predvojne količine premoga. Izvoz premoga v Kanado je bil ustavljen že konec avgusta, antracita pa so izvozili letos od aprila do avgusta v Kanado le še 390.000 ton, lani v istem razdobju pa (300.000 ton. «Siidost-Echo» meni, da se je stalež rudarjev v angleških premogovnikih v nekaj letih znižal za blizu 500.000 mož.
V USA so lastniki rudnikov dosegli 15 odstotno zvišanje cen antracita. Kanada tudi iz Zedinjenih držav ne more dobiti zadostnih količin koksa in antracita.
V Franciji je v premogovnikih že popravljena med vojno povzročena škoda. Delovni čas v rudnikih je bil podaljšan, premog pa se je podražil za 75 frankov pri toni.
Belgijski premogovniki so vsi v polnem obratu, proizvodnja se dviga, samo pri izdelavi briketa so težave zaradi pomanjkanja katrana.
V Španiji je bila lani dosežena izredno visoka produkcija 9,42 milijona ton premoga, letošnja pro-
dukcija bo pa zaostala in ne bo mogla kriti domače potrošnje. Za največje in najvažnejše potrošnike, kakor železnico, parnike, železno in cementno industrijo, je vlada določila potrebne kontingente premoga.
V Turčiji se je močno dvignila produkcija črnega in rjavega premoga. Znaten je tudi že izvoz.
Na Hrvatsko je prišlo od premogovne produkcije bivše Jugoslavije 60% ali 4 milijone ton letno. Ker računajo, da bi za domačo potrošnjo zadostovali na leto 3 milijoni ton, bo imela Hrvatska na razpolago za izvoz vsako leto 1 milijon ton premoga. Izvoz še ni mogoč, ker še niso urejene dobave za domača industrijska podjetja.
V Srbiji deli premog gospodarsko ministrstvo, ki je nedavno določilo kontingente za razne obrate ter za trgovino.
Romunska proizvodnja premoga je znašala v prvi polovici letošnjega leta 1,2 milijona ton ter je bila manjša kakor v prvi polovici lanskega leta. Črnega premoga je bilo samo kakih 140 tisoč ton.
24 milijonov zaposlenih v Nemčiji
Zadnji »Das Reich« poroča v članku »Generalni štab delovnega vodstva« o zaposlitvi v Nemčiji. Med drugim pravi:
Od 1. 1937. dalje ni v Nemčiji brezposelnih. Kljub temu pa je naraslo število zaposlenih z mobilizacijo tihih delavskih rezerv za 2.5 milijona, zlasti s pritegnitvijo žen. Vojna ni pretrgala te tekoče rekrutacije za poklicno zaposlitev in število poklicnih žen — delavk in nameščenk — je naraslo od 8,1 ob začetku vojne na 8.7 milijona v poletju 1941. Od takrat se je delo žensk v smislu voditeljevega apela še razširilo:. Število trenutno v Nemčiji zaposlenih inozemcev se more ceniti na dva milijona. Z ozirom na slabotnejša
narodna gospodarstva v drugih deželah kontinenta je ta zaposlitev inozemcev v Nemčiji tako stvarno ko psihološko zelo pomembna. Število moških, ki so se od izbruha vojne zopet vrnili k svojemu poklicnemu delu, se ceni na
1	milijon.
Danes je v Nemčiji približno 24 milijonov ljudi zaposlenih, za katere je socialno zavarovanje obvezno. K tem 24 milijonom je treba prišteti še vojne ujetnike, ki v gornjih številkah niso bili upoštevani.
Ta organizacija zaposlitve je mojstrovina nemške uprave, ki je tem pomembnejša, ker se je le primeroma malo uporabljala določba o obveznem delu. Danes je na pod-
lagi te določbe zaposlenih okoli <100.000 ljudi.
Splošno se ljudje večinoma ne zavedajo, kako težko delo je bilo treba izvesti, da se je vodila armada teh 24 milijonov zaposlenih. Treba je bilo misliti na to, da se bo porabni pridobitni naraščaj do 20. leta starosti do 1. 1948. zaradi posledic svetovne vojne zmanjšal za 1.3 milijona, da pa je povpraševanje po naraščaju ostalo nezmanjšano. Treba je bilo misliti tudi na to, da ne nastanejo nobene »prometne motnje« v zaposlitvi, da bi bilo v nekaterih okrožjih preveč zaposlenih, v drugih pa premalo. Poleg tega je treba upoštevati tudi posebne potrebe posameznih strok. Na vse zadnje pa se je treba ozirati tudi na to, da so zaposleni vojaki, ki imajo tudi svoje posebne želje in skrbi. Vodstvo vsega dela je torej velika naloga, ki pa je bila v Nemčiji dobro izvršena.
Pokojninsko zavarovanje bolgarskih obrtnikov
Od julija letos je v Bolgariji v veljavi zakon o pokojninskem zavarovanju obrtnikov, ki jih je v državi okrog 300.000. V praksi se zakon še ne izvaja, ker še niso izvršeni vsi potrebni popisi ter urejeni uradi zavarovanja.
Zavarovanje jei obvezno. Karenč-na doba traja 5 let, pokojnina letnih 3000 levov pa se doseže po 60. letu starosti. To pokojnino bodo dobivali tudi oni obrtniki, ki dobivajo pokojnine tudi pri drugih pokojninskih zavodih ali skladih. Mnogo bolgarskih obrtnikov s© ba-
vi	tudi s poljedelstvom in so tako deležni tudi starostnega zavarovanja za kmete.
Bolgarski izvoz grozdja
Nemčija je naročila letos v Bolgariji velike količine	svežega
grozdja. Vlaki se redno vračajo, da pri transportih ni zastoja. V kratkem bodo že mogli pošiljati v Nemčijo na dan do 300 vagonov grozdja. Nemci plačajo po 7 levov za kg grozdja in so v Bolgariji s t-) ceno zadovoljni. Ker je bil letošnji pridelek bogat, bodo iz grozdja napravili tudi do 30 milijonov kg marmelade.
Dospelost neposrednih davkov
Davčna uprava za mesto Ljubljana objavlja, da dospe v smislu člena 148. zak. o neposrednih davkih v IV. četrtletju 1941. v plačilo:
a) dne 1. oktobra 1941 četrti četrtletni obrok zgradarine, pridob-nine, rentnine, družb, davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice.
b) dne 1. novembra 1941 drugi polletni obrok zemljarine.
Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in mest. poglavarstva v Ljubljani.
Krošnjarjenje na Sp. štajerskem prepovedano
Šef civilne uprave na Sp. Štajerskem je prepovedal krošnjarjenje. Ta prepoved pa. ne velja za sejmarje, ki obrtoma prodajajo' blago na stojnicah. Tudi ne velja prepoved za prodajanje kmetijskih in gozdnih proizvodov ter izdelkov domače industrije, ki jih prodajajo domačini s prodajo od hiše do hiše ali na sejmih. Politični komisarji pa smejo izjemoma dovoliti tudi krošnjarjenje.
O draginji na Hrvatskem
piše «Sudost-Echo» takole: V zadnjih mesecih se življenje v Zagrebu neprestano podražuje. Za avgust napovedana podražitev kruha je bila sicer preprečena, podražile pa so se razne druge življenjske potrebščine. Draginja pa ni povsod enaka. V Osijeku so n. pr. mestne takse višje kakor v Sarajevu, dobički pa niso povsod enako odmerjeni. Sarajevski trgovci se pritožujejo, ker so v Zagrebu dovoljeni večji dobički. Za avgust so se tobačne cene zvišale za 42%, železniške tarife pa za 50%. V Zagrebu so se močno zvišale razne občinske pristojbine. Podražila se je tudi elektrika. Zaradi naraščajoče draginje zahtevajo tudi hišni posestniki zvišanje doslej stabilnih najemnin za stanovanja in poslovne lokale.
Podaljšanje delovnega časa v Romuniji
Pozivi pod orožje so povzročili v Romuniji tudi spremembe pri delovni zakonodaji. Da bi se nadomestilo delo mobiliziranih delavcev in nameščencev, je bil delovni čas podaljšan pri nočnem delu od 0 na 8, pri dnevnem delu pa od 8 na 10 ur, predvideno pa je po potrebi podaljšanje tudi na 12 lir, a to le za dobo treh mesecev. Podaljšanje se smatra za nadure ter se plačuje s 25 odstotnimi dokladami. Dopusti so ustavljeni, priznane pa so denarne odškodnine. Prej so sprejemali nedoletne delovne moči z 18., zdaj pa jih sprejemajo že s 16. letom starosti.
Avtomobilizem na Hryatskem
V	nekdanji lirvatski banovini je bilo 12.000 do 14.000 avtomobilov, ministrstvo za obrt, trgovino in industrijo v sedanji precej večji hr-vatski državi pa je, kakor navaja «Sudost-Echo>, registriralo samo nekaj nad 7000 osebnih in tovornih avtomobilov. Število še ni popolno, ker manjkajo podatki iz Bosne in nekaterih drugih pokrajin, menijo pa, da bo v najboljšem 'primeru v vsej državi kakih 10.000 osebnih in tovornih avtomobilov.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 21. oktobra 1941-XIX.
Štev. 105.
Iz italijanskega gospodarstva
Nemški gospodarski minister dr. Fiink je prišel v Rim, da vrne obisk italijanskega ministra Riccardija. Istočasno pa bo razpravljal z zastopniki Italije tudi o številnih gospodarskih in prometnih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav.
Italijanska trgovinska zbornica se je ustanovila v Tangerju. Zbornica bo poslovala pod nadzorstvom italijanskih konzularnih oblasti.
Italijansko-hrvatski stalni gospodarski odbor je nedavno na svoji seji v Benetkah razpravljal o sodelovanju Italije pri gradnji železnic in cest ter pri melioracijskih delili na Hrvatskem. Italijanska delegacija je predlagala ustanovitev mešane organizacije, ki naj bi vodila in finansirala ta dela. Iirvatsika delegacija je v načelu sprejela sodelovanje Italije, o podrobnostih pa ibo v kratkem razpravljala še posebna konferenca v Zagrebu, katere se bodo udeležili tudi italijanski strokovnjaki.
Italijanska zveza kmetijskih konzorcijev, ki. je bila zastopana na Ljubljanskem velesejmu, ima v vsej državi okrog 3000 agencij, 17 tvornic za izdelovanje krmil, 428 naprav za mehanično selekcijo semena, 980 silosov in žitnih skladišč s kapaciteto 15 milijonov metrskih stotov, 108 sušilnic, 105 po-vrtnioskih zadrug, 103 tvornice za predelavo sadja, 5 hladilnic in 14 tvornic za umetna gnojila. Lani je prodala za 3 milijarde lir raznih proizvodov.
Program za povečanje proizvodnje celulozne volne je odobren in bo po njem največje podjetje te stroke Snia Viscosa moglo izgra diti pet novih tvornic. Družbi Cisa Viscosa1 je dovoljena gradnja dveh, družbi Ohatillon pa gradnja ene nove tvornice. Poleg tega bo povečana produkcijska kapaciteta obstoječih tvornic.
Pri pokrajinski bolniški blagajni v Gorici je zavarovanih 17048 moških in 2731 žensk. Od začetka leta do oktobra je izplačala bla gajna na podporah in subvencijah nad en milijon lir.
Potrošnja oblačilnih predmetov v Italiji dosega v normalnih časih vrednost 300 do 400 lir letno na osebo; kar tvori približno desetino družinskih izdatkov. Pred vojno je znašala potrošnja tekstilnega blaga 0 kg na enega prebivalca, kar je nad svetovnim povprečjem.
Natečaj za najboljši recept za peko kruha, ki je bil v Trstu razpisan z veljavo do 25. oktobra, je bil zdaj podaljšan do 25. novembra.
Delavce za Nemčijo zbira Goriška zveza industrijskih delavcev. Predvsem pridejo v poštev zidarji, mizarji, kovinarji in mehaniki, ki niso stari nad 31 let.
Občini Miljam v tržaški pokrajini je priznan industrijski pomen in bo občina deležna davčnih in drugih olajšav za industrijske investicije, kakor jih določa zakon iz L 1939. Dekret o priznanju in duslrijskega pomena stopi v veljavo 28. t. m.
Novo odkupno ceno za sladkorno repo letošnjega pridelka je določilo kmetijsko ministrstvo. Cena je 1.35 lire za stopnjo vsebine slad korja. Za kristalni sladkor je v trgovini na debelo določena cena (1.97 lire za kg, za rafiniran sladkor pa 7.12 lire za kg franko namembna postaja. V trgovini na drobno je cena za pol lire višja.
Pooblastilo za zbiranje, konser viranje in razdeljevanje domačih in uvoženih jajc je dobila Narodna fašistična zveza za trgovino z ži valskimi proizvodi. Jajca bodo zbirali in delili v pokrajinah po predpisih, ki jih je določilo kmetijsko ministrstvo.
Soc. Generale di lisplosivi e Mu nizioni v Milanu, ki pripada sku pini Montccatini izkazuje za kon ceru marca zaključeno poslovno leto povečanje čistega dobička od 3.98 na 5.8(5 milijona lir.
Določbe za legalizaciio
lavnih
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-edbo:
Člen 1. — Podpisi javnih funkcionarjev in javnih uradnikov katere koli vrste kakor tudi podpisi oseb svobodnega poklica na listinah, potrdilih, izpiskih in prepisih listin, ki se žele predložiti kateremu koli uradu zunaj krajevne pristojnosti, območja ali občine bivališča podpisnika, se morajo legalizirati.
Člen 2. — Fakultativna pa je legalizacija podpisov javnih funkcionarjev ali javnih uradhikov na listinah, potrdilih, izpiskih in prepisih listin, ki naj se uveljavljajo v isti občini ali na ozemlju, pod redno pristojnostjo funkcionarja ali v območju javnega uradnika, ki je podpisal.
Člen 3. — Predsedniki okrožnih sodišč in starešine okrajnih sodišč legalizirajo potrdila, ki se nanašajo na osebni stan in so jih izdali javni uradi s sedežem na ozemlju njih pristojnosti in ki naj se predložijo uradom Ljubljanske pokrajine zunaj tega ozemlja.
Okrajni načelniki pa legalizirajo vse druge listine, potrdila, izpiske in prepise listin, ki so bili izdani in se predlože kakor navaja prvi odstavek.
Člen 4. — Listine, potrdila, izpiske in prepise listin, ki se žele predložiti kateremu koli javnemu uradu Kraljevine zunaj Ljubljanske pokrajine, legalizira Visoki komisar ali funkcionar Visokega komisariata, ki se za to pooblasti.
Člen 5. — Prevode slovenskega besedila v italijanski jezik na vseh listinah po prednjih členih, za katere je po določbah člena 6. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 predpisana dvojezičnost, overja načelnik kabineta Visokega
komisarja, če se nameravajo predložiti javnim uradom Kraljevine zunaj Ljubljanske pokrajine, krajevno pristojni okrajni načelniki pa ako se nameravajo predložiti v pokrajini zunaj njihovega območja.
Člen 6. — Legalizacija listin, potrdil, izpiskov in prepisov listin, ki so jih izdali javni funkcionarji ali javni uradniki bivše Dravske banovine pred 3. majem 1941., se opravlja enako, kakor je določeno v členih 3. im 4., le da se mora slovenskemu besedilu priložiti overjen prevod v italijanskem jeziku po določbi člena 5.
Člen 7. — Vse v tej naredbi omenjene listine se morajo, ker bi bile sicer nične, kolkovati skladno z veljavnimi taksnimi predpisi, na vseh pa se mora nalepiti kolek 5 lir za legalizacijo.
Na listinah, potrdilih, prepisih ali izpiskih sta za njih veljavnost v Kraljevini zavezani taksi največ le dve legalizaciji.
Legalizacijska taksa se ne plačuje, če je po veljajočih zakonih listina, na kateri je podpis, ki naj se legalizira, oproščena taks. Ista ugodnost se priznava listinam oseb, ki s potrdilom svoje občine i/.ka žejo svoje siromaško stanje.
Člen 8. —- Za listine, potrdila, izpiske in prepise listin, izdane v drugih pokrajinah Kraljevine, ki naj bi se predložili v Ljubljanski pokrajini, veljajo legalizacije po tamkaj veljajočih predpisih.
Člen 9. — Ta naredba, ki nado mestuje prejšnje, njej nasprotujoče določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana 30. sept. 1941-XIX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Položaj madžarske industrije
je Zveza madžarskih industrijcev opisala v knjigi, ki med drugim navaja, kako se je od 1. 1930. do 1939. dvignila vrednost industrijske proizvodnje. V milijonih pen-go je bil porast: pri produkciji železa in rud od 264.6 na 549, pri strojni industriji od 234.4 na 456,2, pri električni od 117.9 na 156,3, pri tekstilni od 362.5 na 576.4, pri konfekcijski od 54.8 na 102.1, pri usnjarski od 93.5 na 142.9, pri lesni od 67.2 na 94.9, pri papirni od 36.2 na 70.3, pri živilski od 882.3 na 1071, pri kemični pa od' 205.9 na 367.5.
Izvoz tobaka iz Bolgarije
je bil nekaj časa popolnoma ustavljen, ker so poročila iz nekate-ih pokrajin napovedovala zelo ičle tobačne pridelke, ko pa se je ugotovilo, da domača preskrba s tobakom in tobačnimi izdelki ni ogrožena, je bil izvoz spet dovo-en, pri čemer so bile določene aslednje meje:
Tovarne, ki predelajo na leto do 30.000 kg tobaka, smejo izvoziti do 30% svojih izdelkov, tovarne, d predelajo nad 30.000 kg, pa smejo prepustiti za izvoz v inozemstvo samo do 20% svojih izdelkov.
Krušno	žito iužno-
vzhodni
Iz Madžarske še ni vseh podatkov o žetvi, pridelek pšenice in rži pa cenijo približno na 3.3 milijona ton, pri čemer pa ni vštet pridelek Bačke, ki bo dosegel 1.3 do 1.6 milijona ton. Pšenico so že po vsej Madžarski zmlatili in je bil pridelek precej dober.
Romunija je tudi dosegla zadovoljiv pridelek pšenice. Polja krušnega žita so letos obsegala 5.5 milijona ha in računa se, da je dal hektar povprečno eno tono žilnega pridelka. Po tej cenitvi so pridelali same pšenice 2.25 milijona ton, dočim je dal lanski pridelek 1.35 milijona ton. Mlini so močno zaposleni in mlinska podjetja v Bukarešti so že obnovila svoje zaloge fine in enotne moke. Za nabavo moke za vojsko je na razpolago 1 milijarda lejev. Zaradi slabega vremena v zadnjih tednih bo prikrajšan pridelek koruze, ki ga pa kljub temu cenijo na 12.5
milijona stotov, kar ni dosti pod povprečjem srednje dobrih letin.
V	Bolgariji je pridelek nekaterih vrst žita precej okrnilo dolgo trajno slabo vreme, pridelek koruze bo pa prav dober.
Na Slovaškem je pridelek zadovoljiv in so zaradi tega namesto dosedanjega ljudskega kruha uvedli tri nove vrste kruha, med njimi tudi beli kruh iz 90% pše nične in 10% krompirjeve moke
Na Hrvatskem so kmetje s ce nami pšenice zadovoljni, pritožujejo se pa zaradi tega, ker si smejo pri oddaji pšenice in rži pridržati le po 140 kg za seme ter po 250 kg za vsakega člana pridelo valčevč družine. Količina semenskega žita se splošno smatra za zelo pičlo. V primerjavi z lanskim letom so se cene pšenice' zvišale na Madžarskem in v Bolgariji za 50%, na Slovaškem za 30% v Romuniji za 160%, na Hrvatskem pa za 200%.
Smernice
trgovinske
opisujei «Siidost-Echo» takole: Pred vojno je bila največja skrb turške vlade, da bi našla kupce za domače proizvode, te skrbi pa zdaj ni več, ker se povsod kaže vedno večje zanimanje za turško izvozno blago. V turški trgovinski politiki je nekaj časa veljalo načelo, da ku-
puje Turčija samo pri odjemalcih svojega blaga, sedaj pa se je uve-
ljavilo načelo, da daje Turčija svo-jr blago le onim, ki ji morejo pri-
skrbeti to, kar potrebuje.
S tem so označene vse smernice turške trgovinske politike, razvid-
ne pa so tudi težave, s katerimi
se mora Turčija boriti. Razen USA
so največji turški odjemalci in do-
bavitelji zapleteni v vojno. Vsa še mogoča izmenjava blaga se vrši po potrebah in zahtevah vojnega gospodarstva, močno omejene pa so tudi dobave iz Amerike. Zara di tega mora Turčija zelo previdno odmerjati svoje najvažnejše izvozno blago, predvsem olje, volno in baker, ter ga pošiljati le tja, odkoder more dobiti, kar potrebuje za preskrbo in obrambo. Ker more potrebo in važnost raznih do bav presojati samo vlada, je po polnoma razumljivo strogo nadzorstvo vse zunanje trgovine ter vsa strogost proti špekulaciji in veriž-ništvu.
Gospodarske vesti
Obroki sira in kave na švedskem
Letos 1. julija uvedeno racioni-anje sira na Švedskem je bilo zdaj poostreno. Doslej je bil sir racioniran samo v trgovini na drobno, od 1. septembra pa je racioniran tudi v trgovini na debelo. Mesečni obrok sira je zdaj 250 gramov na osebo, namesto sira pa se lahko dobi 200 gramov klobas. Restavracije in hoteli dobijo le 50% sira od svoje potrošnje v mesecu oktobru 1. 1940. Določeno je tudi, kdaj se smejo prodajati razne vrste sira. Pri nekaterih vrstah je določeno za vležanje 8 tednov, pri drugih pa 6. Sir mora imeti žig z datumom proizvodnje.
Določeni so tudi novi obroki kave za dobo od 8. septembra do 7. decembra. Kavin obrok je bil zvišan. Zdaj znaša na teden in osebo 38,5, prej pa je znašal 33,3 grama. Zvišanje obroka jie bilo omogočeno zaradi tega, ker se otrokom do 14. leta starosti ne deli več kava. Namesto nje dobijo kakao ali čaj.
barra, plesira in
7P V lirah kemlfnoinai
Lb f L4 Ul UH obleke, klobnkt
Itd. Škrobi In svetlolika srajce, ovrat nlke in manšete. Pere, suši, monga ir lika domaše perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgora ni. t Telefon it. 22-73.
A. ŠARABON & 00.
LJUBLJANA
 5--------------------
Uvoz kolonijatne robe
Veletrgovina s Špecerijo
Velepražarna za kavo
Mlini za diiave
Glavna zaloga rudninskih voda
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA Telefon št. 26-08
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino in nemški preselitveni pooblaščenec sta objavila, da imajo nemški pripadniki v Ljubljanski pokrajini pravico, da se izselijo v Nemčijo in da transferlrajo tja tudi svoje premoženje. Preselitev je prostovoljna. Hkrati sta objavila določbe o prostovoljni preselitvi Nemcev Ljubljanske pokrajine v Nemčijo.
Podpisana je bila kolektivna po' godba za stavbinsko delavstvo. Po novi pogodbi so razdeljeni vsi kraji v 3 mezdne razrede. Nove minimalne mezde so po razredih naslednje: za pomožne delavce pol 18 let 2.60, 2.35 in 2.10 lire, za kvalificirane delavce do 1 leta praktičnega dela po 4.10, 3.60 in 3.10 lire in za kvalificirane delavce po 2 letu po 4.70, 4.20 in 3.70 lire-Kdor je imel višjo mezdo, jo obdrži.
Prevoz krompirja je začasn* ustavljen tudi za količine izpod 50 kg.
Vsa industrijska in obrtna pod' jetja na Spodnjem štajerskem, ki izdelujejo ali predelujejo rastlinske, živalske ali druge maščobe ter olja, morajo prijaviti vso svojo proizvodnjo in zaloge.
Nemška trgovinska delegacije pod vodstvom dr. Bergemanna j* prišla v Zagreb, da sklene trgovin' sko pogodbo s Hrvatsko. Vodja hf vatske delegacije je dr. čabas.
Hrvatski trgovinski minister Mal jan šimič je bil razrešen svoj* dolžnosti in na njegovo mesto imenovan dr. Toth, dosedaj hrvatsk poslanik na Slovaškem.
Upravo nad vzhodnim Sremoi* je prevzela hrvatska vlada.
Zagrebški župan je izjavil, meso v Zagrebu ne bo racioniran*
Pri potovanju na Ilrvatsko sni* imeti potnik s seboj največ 50d kun, in sicer izključno v bankovci! po 100 kun. Pri odhodu iz Hrvat-ske pa sme imeti potnik naj ve* 200 kun.
Odkupne cene za seme sončni* so bile na Hrvatskem zvišane od 36,13 na 37,10 kun franko tvornica Ker sme veletrgovec zaračunati z3 svoj dobiček 1 kuno, maloprodaja' lec pa 1,25 kune, bo veljalo olje ' podrobni trgovini 40 kun za kg.
število brezposelnih je na Hrvatskem v septembru padlo od 4071 na 2049. Tako poročajo iz Zagreba
Za novega finančnega ministra Srbije je bil imenovan dr. Duša! Djordjevič. Bivši finančni ministei Dušan Letica je zaradi bolezni po dal ostavko.
Siemensove podružnice v Srbi)' so se spremenile v delniško družb* z glavnico 3 milijonov din. No V3 družba se imenuje Siemens srbsk* električna d. d.
Prašiči so se v Srbiji zaradi do bre žetve koruze nekoliko pocenil'
Nemški drž. dolg je po poročil* »Stuttgarter Neueste Nachrichtefl* znašal 30. junija 1941 101 milijard* RM.
Nemška carinska tarifa je bil* uvedena v Poljskem generalne!1 gubernatu.
I. G. Farben je začela izdeloval1 umetni pergament, ki ga imenuj1 Igraf. Poleg tega je začela izd el* vati prozorni pergament, ki s* imenuje igraf it.
Velika ležišča premoga so odkril' na švedskem ter bo sedaj švedsK* s premogom zadostno založena.
Od lanske koruzne letine je ost*; lo Argentini še 60 milijonov stoto* neprodanih, letos pa je pridelal* Argentina še 106' milijonov stoto* Ker manjka ladij, ne more Argefl' tina spraviti koruzo na tuje trg* in je zato v veliki zadregi, kaj stori s koruzo.
Hudson Bay Co., ki je najstarej' ša angleška trgovska družba, v W doče ne bo imela več svojih draz* za krzno v Londonu, temveč New Yorku.
Denarstvo
Bivši jugoslovanski dinarji, ki
v črni gori še vedno v veljavi, bo d3 sedaj zamenjani po tečaju 100 d'* za 38 lir. Bankovce in kovani d* nar bo zamenjavala Banca dTtali* Rok, do katerega se bodo dinar)’: menjavali, določi poveljnik zased' benih čet. Denar pa se bo zaihti n j aval samo pravnim in fizični1! osebam, ki stanujejo ali imajo sv*-1 sedež v črni gori in ki so v leg*' timni posesti dinarjev.
Hrvatska udružena banka je ZVJ. šala svojo delniško glavnico °fj 60 na 100 milijonov kun. Hkray je sklenila, da izplača upnikom vS njih terjatve do višine 14,8 m ih jona kun, kolikor znaša speciab* rezervni fond. Banka se je nadaU odpovedala zaščiti.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubli8”1