OHK - Slovenistika in slavistika Br PIVEC STELE M. Naše II 840 1 027.3 COBISS © — Naše knjižnice. • • V' Dr. Melita Pivec-Stele. Poskus statistike. V mladih državah, kakor je naša, je statistika že v splošnem pepelka, še v večji meri pa velja to za statistiko bibliotek. Kako revni smo v tem oziru, nam postane posebno jasno, če mislimo n. pr. na seznam znanstvenih bibliotek Češkoslovaške, ki ga je izdal v avgustu 1.1. praški drž. statistični urad, ali na podrobni pregled nemških ljudskih bibliotek v Jugoslaviji, k’ ga je priobčil v oktobru 1. 1. Zentralblatt fiir Bibliothekswesen. L. 1981 ustanovljeno Društvo jugoslovanskih bibliotekarjev je imelo že par me¬ secev po svoji ustanovitvi namen zaprositi, da se izvrši, na podlagi vpra¬ šalne pole, upravnim potom statistika vseh knjižnic Jugoslavije. Ker se radi raznih ovir ta misel dosedaj ni uresničila, podajam tukaj poskus take statistike vsaj za del naše države, za Dravsko banovino oz. za Slovenijo, kar je širši pojem, in sicer brez privatnih knjižnic (na gradovih itd.), ki so težje dostopne kot one javnih institucij. Podlago pričujoče statistike je tvorila vprašalna pola s 17 točkami. 1 Teh pol je bilo razposlanih 111, odgovorov je došlo 104. Če odziv ni bil stoodstoten, je vendar zelo zadovoljiv (posebno če upoštevamo, da niti uradna češkoslovaška anketa ni dosegla stoodstotnega odgovora); smatram za svojo dolžnost, da se tukaj zahvalim upraviteljem vseh zavodov, ki so, mnogokrat kljub preobremenitvi z delom, omogočili rezultate naše stati¬ stike. Došli podatki 2 seveda niso popolnoma enaki glede podrobnosti: če so nekateri skoro preskromni, se je pri drugih, bolj bogatih, radi odmer¬ jenega prostora kakšen nebistven del moral izpustiti. Iz istega razloga odmerjenega prostora izvira tudi načelo, da se poda zgodovina v glavnih potezah (radi enotnosti) tam, kjer že obstoja publikacija o tem predmetu, z renvoi-em na dotične publikacije, bolj obširno pa tam, kjer tiskanega vira še ni. Knjižnice so razvrščene po ustaljenih tipih: znanstvene in strokovne, šolske, ljudske in društvene; imamo tudi primer mešanih tipov, kjer pa prevladuje ena ali druga oznaka. Poglavje zase tvorijo knjižnice po seda¬ njih političnih mejah od nas ločenega dela našega ozemlja. Dobljeni po¬ datki za te knjižnice so bolj sumarični, radi razmer, ki so preveč znane, da bi se o njih razpravljalo. Ker pa predstavljajo Goriška, južna Koroška, Trst in severna Istra tretjino ne samo našega jezikovnega ozemlja, temveč tudi naše kulturne enote, bi bila statistika brez teh knjižnic torzo. Fiksirati je treba tudi uničene vrednote, še ohranjene pa so sestaven del tiste de¬ lavnice, ki jo tvorijo naše knjižnice. 1 Ime, ustanovitev, zgodovina, vzdrževanje, število del, zvezkov, periodik itd., po¬ slopje, oprema, način postavljanja knjig, katalogi, poslovanje, statistika obiska, uprava. 2 Glede inventarnih in drugih številk je treba pripomniti, da niso z istega dne, marveč so podatki dohajali od oktobra 1932 do februarja 1933. 72 L Znanstvene in strokovne knjižnice. Med znanstvenimi in strokovnimi knjižnicami ni bistvene razlike, navadno pa — čeprav ne nujno — kvantitativna. Med njimi imamo pri nas skupino starih knjižnic z dolgo zgodovino, in skupino na novo usta¬ novljenih, posebno z ustanovitvijo ljubljanske univerze 1. 1919, kar velja v prvi vrsti za seminarske knjižnice. Slednje imajo čisto določen značaj: so načeloma interne in prezenčne, ki izposojajo le izjemoma znanstvenikom izven zavoda (posojanje na dom članom zavoda se vrši sicer različno); te skupne poteze se ne bodo vsakikrat posebej omenjale. Skupna lastnost vseh knjižnic tega poglavja pa je brezplačno uradovanje. Državna študijska (prej licejska) knjižnica v Ljubljani. Ust. 3 1774 od cesarice Marije Terezije, za javnost dostopna od 1794. 4 Vzdržuje se z dolžnostnimi izvodi (od 1919 iz vse države), z darovi in z drž. dotacijo, ki se zelo menja, od minima 10.000 Din do maksima 114.000 Din, sedaj pa gre črta zopet vztrajno navzdol. Inv. št. 49.804, štev. zvezkov ca. 175.000 (točno število se bo dalo ugotoviti le po novi celotni inventarizaciji, ker je bil način inventarizacije v raznih časih različen); vezanih knjig nad polovico; inkunabul ca. 600. Predmeti izven inv.: stare lesene in bakrene plošče za tisk, slike-portreti (18) itd. Za knjige, rokopise (ca. 600), 5 6 zemljevide (ca. 400), šolske programe, publikacije univerz (33), društvene spise (dosedaj inv. 237) in muzika- lije se vodijo ločeni inventarji; grafična zbirka v početkih. Štev. tekočih revij 581 (inozemskih 126), časopisov 252. Knj. je od 1907 nastanjena v posl. II. drž. realne gimnazije, v krilu ob Poljanski cesti, kjer razpolaga s čitalnico z 18 sedeži in z 12 na¬ polnjenimi magacini; stelaže starega sistema z neekonomičnimi predali in policami. Postavljanje knjig neenotno: sprva po strokah, pozneje mešano, samo po formatih, od 1926 je uveden numerus currens. Katalogi: alfabetični in sistematični, oba v vez. knjigah in na listkih; stvarni kat. za novejšo dobo v pripravi, za starejšo dobo Stefanov. Knj. je odprta za stranke vsak delavnik 8—12, 15—17; poslužujejo se v prvi vrsti profesorji in slušatelji univerze, sicer pa najširši krog znanstvenih delavcev. Na dom se izposoja akademikom proti predložitvi indeksa, izven Ljubljane samo uradom. Statistika izposojenih knjig: Statistika obiskovalcev čitalnice: Bibliotekarji: Baron Inocenc Taufferer (nadzoroval knj. 1775—88), Franc Wilde (1789—1809), Mihael Lieb (1810), grof Hieronim Agapito (1810—2), Charles Nodier (T813), Matija Kalister (1813—28), Matija Čop (1828—35), Jož. Kal. Likawetz 1836—50), Miha Kastelic (1850—65), dr. Gottfried Muys (1865—97, od 1872 naslov »kustos«), Konrad Stefan (1897—1909), Luka Pintar (1909—15, od 1911: direktor), dr. Avgust Žigon (zač. vodja 1915—20, ravnatelj 1920—25). — Skriptorji: Franc Hladnik (1795—7), Matija Ka¬ lister (1799—1803, 1811—3: bibl. pomočnik), Jožef Sušnik (1803—9), Jurij Pavšek (1809 3 Kratice: abs. absolvent, del. delavnik, g. gimnazija, inv. inventar, kat. katalog, knj. knjižnica, list. listovni, posl. poslopje, strok, strokovni, št. številka, štev. število, ust. ustanovljena, vez. vezan, zv. zvezki. 4 Jurij Kosmač, C. kr. licealna bukvarnica v Ljubljani, N 1850, 94, 98, 106 (ponat. LČ 1851, št. 7, 8); isti: Die k. k. Lyzealbibliothek in Laibach, MHK XII (1857), 61—66. — Konrad Stefan, Geschichte der Entstehung u. Verwaltung der k. k. Studien-Bibliothek in Laibach, MMK, XX (1907), 1—116. — Joža Glonar, Drž. licejska knjižnica v Ljubljani Ilustr. Slovenec, III (1927), 4. J. A. Glonar: Zschr. f. Bueherfreunde, 1931, 40, 100. 1928, 35; 1929, Beiblatt 102. — France Kidrič, Biblioteški problem in univerza, Zgodovina slov. univerze v Ljubljani do 1929, 424—428. 6 Jurij Kosmač, Rokopisi ljubljanske bukvarnice. Slov. glasnik 1863, 246, 286, 317. — V. Jagič, Slavica der Laibacher Lycealbibliothek. Wien 1899. — F. A. HjitBHCKift, P.vko- micH Koiinrapa ht. juoSjihhckoh jmneiiCKofi OnOjiioTeirfi. 0.-lleTep6ypr r b 1904. — Milko Kos-Franee Stele, Srednjeveški rokopisi v Sloveniji. Lj. 1931, 1—118. 73 —10), Luka Martinak (1820-3), Miha Kastelic (1825—50), Karel Melzer (1850—1), Jurij Kosmač (1852—72), Franc Levstik (1872—87), Konrad Stefan (1888—97), Luka Pintar (1898—1909). — Amanuensis: Dr. Avgust Žigon (1910, bibliotekar II. r. 1911—6, I. r. 1916—20). — Asistenta: Dr. Janko Bratina (1919—4. 1. 1920), dr. Milko Kos (1919—24). — Praktikant: Dr. Vinko Zupan (1910—23. 4. 1915). — Aktuar: Ludovik Plevelj (1920—11. 8. 1929). — Diurnista: Franc Gerkman (1873—5), Ignac Vidmar (1875—1910). — Služi- telji: Jožef Oblak (1819—22), Jurij Kosmač (1823—52), Viljem Urbas (1853—6), Ludovik Germonik (1857—72), Franc Bolle (1901—6), Anton Jaki (1906—26). — Sedanje stanje: Dr. Janko Šlebinger (upravnik od dec. 1925); bibliotekarji: dr. Joža Glonar (od 1919, list. in inv. kat.), dr. Jos. Puntar (od 1920: izposojevanje knjig, sodelavec pri stvarnem kat.), dr. Avgust Pirjevec (od 1920: rokopisi), dr. Melita Pivec-Stele (od 1920: continu- anda, periodica, društv. spisi), dr. Jože Rus (od 1925: čitalnica, zemljevidi); arhiv, urad¬ nica Slava Pipp' (od 1929: pisarniški posli); služitelja: Jak. Dolenec (od 1919), Iv. Pintarič (od 1927). Študijska knjižnica v Mariboru. Mestna ustanova, solastnika Zgodovinsko in Muzejsko društvo v Mariboru. Ust. 1903 od Zgodovinskega društva, kot javna knjižnica 1923 od mestne občine. 6 Vzdržuje se z dotacijo mestne občine, letno 58.000 Din, in z izposojevalnino leposlovnega oddelka, ca. 18.000 Din letno. Inv. št. 10.380; razen tega 14.000—16.755 prejšnje katalogizacije, in ca. 2000 zv., ki še niso katalogizirani, predvsem knjige iz bivše triglavanske knj.; število zvezkov ca. 31.000, vez. knjig ca. 21.000; vseh knjig in brošur je 25.400, revij 420 (v 4540 zv.), časopisov 206 (v 1100 zv.). Zemljevidi in rokopisi so le deloma inventarizirani, plakati sploh ne. Knj. se nahaja v bivšem kazinskem poslopju, sedaj last mestne občine, Slomškov trg 17. Oprema: nova lesena stojala, prilagojena prostoru. Načelo ureditve: numerus currens. Katalogi: inv. kat. v vez. knjigi, alfabetični in predmetni list. kat..; za leposlovni oddelek alfabetični kat. v vez. knjigah. Odprta vsak delavnik od 15—18; obiskovalci dijaki in profesorji, v leposlovnem oddelku meščani v„seh slojev; v čitalnici dnevno povprečno 30 obiskovalcev; na dom se je izposodilo 1931 13.970 zv. proti povprečni izposojevalnini 1 Din za knjigo. Knj. zamenjuje z drž. licejsko knjižnico v Ljubljani, z vseučiliško knjižnico v Gradcu in s Slovensko knihovno v Pragi. Osebje: Davorin Žun- kovič, podpolkovnik v p., 1923—1931 (nabava nove opreme); dr. Janko Glaser, bibliotekar od 1926, ravnatelj od 1931 (posebna pažnja za izpopolnitev lokalne literature); Elizabeta Obolenska (abs. višje dekliške šole v Moskvi) od 1923 (izposojevanje knjig in nadzorstvo v čitalnici); Franc Avsenak (abs. gimn.) od 1932 (pisarniški posli); Ant. Slavič (sluga). Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani. Ust. po predlogu škofa Gruberja, sprejetem 1821 od kranjskih deželnih stanov, odobrenega 1826 v cesarski pisarni. 7 Od začetka navezana na darove in volila. 1827 pre¬ vzem knj. razpuščenega kazinskega društva, 1885 prevzem knj. razpuščenega Historičnega društva za Kranjsko. Od 1889 zamenjava z inozemskimi publikacijami potom MMK; od 1910 je vršilo isto nalogo Muzejsko društvo za Kranjsko s Carniolo; od 1919 Muzejsko društvo za Slovenijo z Glasnikom, od 1930 še s prirodoslovnimi Razpravami. 1889 je pripadla Dežmanova knj. (važna posebno za prirodoslovne vede), pred vojno knj. Anast. Griina (spopolnilo za klasično literaturo). Drž.' dotacija 20.000 Din se porablja razen za knj. tudi za nabavo fotografskega materiala itd. Št. inv. 8433; štev. zvezkov ca. 20.000; ca. polovica vezana. Knj. vsebuje še: a) knjige, ki še niso inventarizirane, b) zapisnike sej dež. zborov, drž. zbora in Nar. skupščine, c) zbirko starih grafičnih listov, tiskov, reprodukcij, originalov, č) risarsko in skicno gradivo domačih mojstrov, d) zbirko božje- potnih in drugih podobic, e) zbirko geologičnih in geografskih kart, f) zbirko portretov, g) zbirko gledaliških programov. Bolj podrobnih podatkov ni mogoče podati, ker katalo¬ gizacija še ni izpeljana v celoti. Knj. se nahaja v Narodnem muzeju, Bleiweisova cesta. Stelaže zadostujejo za sedanje štev. knjig, vendar prostor ovira smotrno urejevanje knjig. Knjige so postavljene po formatu; alfabetični listovni katalog. Knj. je odprta med urad¬ nimi urami Nar. muzeja, sedaj od 8—14. Obiskujejo jo v prvi vrsti slušatelji univerze, v zvezi z arhivom zlasti literarni zgodovinarji in zgodovinarji, sicer pa najsplošnejši krog interesentov, posebno arheološko in umetniško interesirani. Knj. je v načelu prezenčna; od izposojevanja je popolnoma izključeno domoznansko slovstvo; izposoja se proti.pre¬ jemnici, izven Ljubljane samo uradom; obiskovalcev dnevno povprečno 5. Osebje: dek. Ant. Koblar 1890—1900; dr. Alfonz Miillner 1900—1903; Franc Komatar 1903—1904; Peter Radics 1904—1905; dr. Walter Schmid 1905—1909; dr. Josip Mantuani 1909—1924; dr. Josip Mal 1909—1924; dr. Ivan Žibert 1921—1925; knjižničarsko mesto reducirano 1926; dr. Avgust Pirjevec, dodeljen 1926—1927 (začel katalogizacijo); dr. Angela 6 Janko Glaser, Študijska knjižnica v Mariboru, Maribor, 1928. ČZN, 1932, 62—64; Ilustracija, 1931, 151. 7 Josip Mal, Knjižnica in arhiv, Vodnik po zbirkah Nar. muzeja, 176—180. — Fr. Kidrič, o. c., 428—430. 74 Piskernik (pomočnica), 1926—1927; dr. Ferdo Kozak, dodeljen 1927—1928 (nadaljeval ka¬ talogizacijo). Sedaj, od 1928, vodi knj. dr. Rajko Ložar, kustos arheološkega oddelka. Po¬ sebnega sluge za knjižnico ni. Knjižnica Etnogralskega muzeja v Ljubljani. Ust. 1921 od dr. N. Zupaniča. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Knj. še ni urejena, inven¬ tarja ni; ca. 700 knjig. V posl. Nar. muzeja, Blehveisova cesta; z omarami dobro oprem¬ ljena. Dostopna med uradnimi urami Nar. muzeja, sedaj od 8—14. Obiskovalcev letno 30; na dom ne izposoja. Osebje: ravnatelj dr. Niko Zupanič, asistent dr. Stanko Vurnik 1922 do 1931, Mia Brejc, učiteljica, dodeljena 1929—1932, restavrator Maksim Gaspari. Knjižnica Muzejskega društva v Ptuju. Ust. 1893 od prof. Franca Ferka. 8 Znanstvena knj. (pos. arheologija, umetnostna zgodovina, domoznanstvo, numizmatika in zgodovina) se vodi ločeno od leposlovne knjiž¬ nice in šteje 640 del. Knj. se vzdržuje iz dohodkov Muzejskega društva. Št. inv. 6800, vez. knjig je 3400, 8 revij, 4 časopisi, 165 zemljevidov, 360 plakatov, 370 rokopisov, 320 slik. Knj. se nahaja v posl. Mestnega Ferkovega muzeja, Dominikanski trg 1; oprema: 2 stelaži, 8 omar. Knj. postavljene po strokah; 2 kataloga: strokovni v vez. knjigi in listovni. Knj. je stalno odprta, poslužujejo se je člani Muz. dr. in druge stranke; čitateljev letno 50—70; članarino plačajo Muz. dr.; izposoja se tudi na dom. Nadzorstvo knj. vodi odbor Muz. dr., knjižničar je navadno njegov tajnik, sedaj Anton Smodič, učitelj. Knjižnica teološke fakultete v Ljubljani (s knjižnicami seminarjev in Bogoslovne akademije). Ust. 1919. Vzdržuje se z drž. dotacijo (za 1931-32 16.000 Din). Št. inv.: knj. Teološke fakultete 846, knj. Cerkveno-zgodovinskega seminarja 238, knj. Dogmatičnega seminarja 251, knj. Praktičnega seminarja 53, knj. Bibličnega seminarja 522, knj. Filozofskega semi¬ narja 286, knj. Seminarja za osnovno bogoslovje 262; skupaj 2458, brez knjig Bogoslovne Akademije, ki nima inventarja. Štev. vez. knjig 4336, revij 120. Knj. se nahaja v Alojzije- višču, Poljanska cesta, v I. in II. nadstropju; za sedanje stanje je zadostno opremljena. Knjige so postavljene po strokah; 2 kataloga: alfabetični listovni, strokovni v vez. knjigi. Knj. je odprta po dogovoru, poslužujejo se je profesorji in slušatelji fakultete; na dom ne izposoja. Upravitelji: prof. dr. Lamb. Ehrlich, prof. dr. Aleš Ušeničnik, od 1926 prof. dr. Josip Turk; pomožni knjižničarji 4 bogoslovci, ki se določajo. Semeniška knjižnica v Ljubljani. Ust. 1701 iz knj. škofa J. A. Herbersteina, prošta J. Prešerna in stoln. dek. J. Dol¬ ničarja, kot javna knjižnica, po ust. licejske knj. je javnost prenehala. 9 Ne dobiva nobene podpore, odkar je ust. teol. fakulteta v Ljubljani. Inv. št. 9495, štev. zv. 18.000; knjige so skoraj vse vezane; revij 34, zemljevidov 6, rokopisov ca. 250. 10 V poslopju semenišča; dvorana ena pri nas zelo redkih starih knjižničnih dvoran, zidal arh. Martinuzzi 1714, slikal Quaglio 1721. Knjige so v stelažah in omarah razvrščene po strokah. Kat. je alfah., za veliko knj. v knjigi, za malo listovni. Knj. splošno za stranke ni odprta, na željo se pa izposoja v vsakem času, izredno tudi na dom. Knjižničar je vsakokratni spiritual, sedaj dr. Ciril Potočnik. Knjižnica ljubljanskih bogoslovcev (Cirilsko društvo). Inv. št. 4666, štev. zvezkov ca. 6000, knjig 4411, revij 258, rokopisov 47. V poslopju semenišča. Knjige razdeljene po strokah. Kat. po št. v vez. knj., in alfabetični listovni. Knjižničarji so bogoslovci, voljeni na občnih zborih Cirilskega društva. Frančiškanska knjižnica v Ljubljani. Ust. po prihodu frančiškanov v Ljubljano (1230—1242), * 11 v sedanjem obsegu pa rezultat dobe po 1609, ko so se po 13letnem presledku vrnili. Knj. se je selila 3—4krat: prvič v dobi omenjenega presledka; drugič, bržkone, ko je bil zidan 1686/88 novi samostan na sedanjem Vodnikovem trgu; tretjič ob selitvi 1784 v bivši avguštinski samostan na levem bregu Ljubljanice; četrtič, po znanem potresu 1895, ko je dobil samostan hude poškodbe in se je morala ena tretjina posl. podreti. Tedanji gvardijan, p. Hugolin Sattner, je dozidal 1896 posl. klerikata in lastno priključno stavbo za knjižnico. (Načrt za knj. je 8 Poročila v ČZN, Maribor. 9 J. Polec, Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti, Zgodovina slov. univerze, 7. Fr. Kidrič, o. c., 430—432. 10 Kos-Stelč, o. c., 125—137. 11 A. Tominec, Pregled zgodovine frančiškanov med Slovenci, Cvetje, 1926, 59; Joannes Gregorius a Thalberg, Epitome chronologica urbis Labacensis, 40. Fr. Kidrič, o. c., 432. izdelal arh. Jeblinger iz Linza, ki ga je škof Missia pozval v Lj.) Knj. je dvonadstropna s pritličjem, z galerijami vsenaokoli; opaž je lesen, ogrodje stelaž vežejo železne traverze. Obseg knj.: ca. 25.800 del v ca. 31.000 zvezkih (večino starejših knjig je preskrbel pro- vincijal p. Žiga Skerpin), poleg tega srednjeveški rokopisi, 12 nekaj inkunabul, letopisi ljubljanskih jezuitov za dobo po 1722, ilustrirani atlanti in ostalina p. Bonvenuta Crobatha (Prešernovega prijatelja) in obsežno zbirko muzikalij, ki sta jih preskrbela komponista pp. Avg. Hribar in Hug. Sattner. Pri ureditvi knjig je bil merodajen ekonomski in estetski vidik, po možnosti tudi skupna pripadnost. Katalogi: listovni alfabetični kat. po avtorjih (knjige pa so vpisane tudi v vez. knjigi), stvarni kat. je v početkih, delo počasi napreduje. Več originalov Val. Metzingerja in M. Langusa ter nekaj ikon, prinesenih iz ruskega ujet¬ ništva. Knj. se poslužujejo predvsem redovniki in posamezni znanstveniki; na dom knj. načeloma ne izposoja, izvzemši resnim znanstvenikom proti reversu. Sedanji knjižničar dr. p. Ang. Tominec, asist. p. Krizolog Zajec in dr. p. Roman Tominec. Bogoslovna knjižnica v Mariboru. Podlago knj. tvori bivša knj. pri Sv. Andražu, ki so jo 1859 prepeljali v Maribor. Najbolj se je pomnožila knj. za časa ravn. K. Hribovška, ki je odkazal dve sobi v 1. nadstr., dal napraviti nov katalog, dobavil zbirko grških in latinskih cerkvenih očetov in Bollan- diste. 13 Knj. se vzdržuje z drž. dotacijo, letno ca. 5000 Din, ki se razdeli na nakupe, vezavo itd. Kat. navaja 11.670 knjig, 2221 brošur, 28 revij in časopisov, 9 zemljevidov, 40 inku¬ nabul, 140 glasbenih del. Od preselitve 1859 do danes nastanjena v posl. bogoslovnega semenišča, Glavni trg; oprema zadostna, 10 omar in 8 vel. stelaž. Knjige postavljene v novejšem času po skupinah, alfabetični kat. Knj. je vsak teden redno odprta za stranke; čitatelji, v prvi vrsti profesorji in bogoslovci, deloma tudi duhovniki lavantinske škofije, letno ca. 95; knj. izposoja izjemoma na dom; zamenjava duplikatov. Upravitelj knj. je ex offo vsakokratni podravnatelj bogoslovnega učilišča (študijski prefekt), pomagajo 3 bogoslovci (knjižničar in 2 amanuensa), ki jih za določeno dobo imenuje vodstvo. Profesorska biblioteka juridične fakultete v Ljubljani. Ust. 1920 od profesorskega kolegija fakultete, po iniciativi dr. G. Kreka, ki je knjižnico tudi uredil. 14 Vzdržuje se z drž. dotacijo in z darili. V 1. 1932/33, v katerem je bila dotacija knj. popolnoma črtana, je nakazal fakultetni svet iz sredstev seminarjev 22.500 Din, priskočila je na pomoč tudi ljubljanska Odvetniška zbornica, toda niti s to pomočjo se ne more kriti nabava periodik, dozdaj kompletnih od 1. letnika. Ako bi se kredit še nadalje okrnjeval na ta način, knj. v par letih ne bo več mogla služiti njenim znanstvenim svrham; že v tekočem letu se mora ustaviti naročba polovice periodik in kontinuand. Knj. ima 24.007 katalogiziranih zvezkov, več kot polovico vezanih. Do 1931 so se dale v vezavo vse važnejše knjige z obsegom višjim od 10 tiskanih pol; odtlej se ne more dati nobena vezati, niti najbolj uporabljeni zakoniki ne, ne samo zaradi izrečne prepovedi ministrstva, temveč tudi zaradi nezadostnega kredita. Revij ima knj. trenutno še 94. Knj. se nahaja v posl. univerze, Kongresni trg, in sicer po treh selitvah, od jeseni 1929 a) v sobi 62 (čitalnica, pisarna, priročna knjižnica, shramba periodik), b) v sobi 63 (upravitelj, Carnegijeve publikacije), c) v dvorani 61 (skladišče I), č) na hodniku 60 (skladišče II), d) v predsobi (skladišče III); rezervirani sta še sobi 86 in 87 v I. nad¬ stropju, kjer je bila knj. nastanjena pred zadnjo preselitvijo. V skladiščih I in II je 18 stelaž in 12 omar, v čitalnici velika omara s 133 premakljivimi predali za tekoče letnike časopisov. Knjige so uvrščene po strokah, v vsaki stroki v alfabetičnem redu (avtorja ali merodajne besede stvarnega naslova). Splošni alfabetični nominelni listovni katalog; pripravlja se tudi alfabetični realni katalog, ne napreduje pa zaradi pomanjkanja osebja. Knj. je odprta vsak delavnik od 9—13, 16—19, v soboto od 9—43; dostopna v prvi vrsti docentom juridične fakultete in ostalih fakultet, v drugi vrsti slušateljem juridične fakultete, v kolikor seminarske knj. ne zadoščajo; poslužujejo se knj. pa tudi lahko aktivni sodniki, odvetniki, notarji, z dovoljenjem upravitelja tudi druge osebe. Na dom izposoja knj. na 30 dni proti prejemnici, slušateljem samo izjemoma pod primernimi kavtelami (položba indeksa itd.). Na dom je bilo izposojenih 1929: 356 zv., 1930: 277 zv., 1931: 358 zv. Knj. zamenjuje publikacije z več tu- in inozemskimi znanstvenimi instituti, kot predmet zamene služi v glavnem Zbornik znanstvenih razprav, pa tudi spisi docentov fakultete. Osebje: v začetku je bil upravitelj prof. dr. Gregor Krek, brez pomočnika; 1926 je bil imenovan za uradnika knj. pisarniški uradnik višjega deželnega sodišča (abs. nižje gimnazije, ki je služboval 17 let pri sodišču, 1919—1926 v Centralni knjižnici v Ju- stični palači), ki vrši zunanjo službo in (po navodilu) katalogizacijo; od 1922 en služitelj. 12 Kos-Stele, o. c., 141—145. 13 Fr. Kovačič, Lavantinsko bogoslovno učilišče v Mariboru, v Spomenici ob 70 let¬ nici, 1—48. 14 Zgodovina slov. univerze do 1929, 333—337. 76 Knjižnica narodnogospodarskega seminarja. Ust. 1920. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Štev. zv. 984. V posl. univerze, v pos. sobi. Upr. prof. dr. Franc Eller. Knjižnica kazenskopravnega seminarja. Ust. 1920. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Štev. zv. 1421. V posl. univerze, v pos. sobi. Upr. prof. dr. Metod Dolenc. Knjižnica javnopravnega seminarja. Ust. 1920. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Štev. zv. 995. V posl. univerze, v pos. sobi. Upr. prof. dr. Albin Ogris. Knjižnica seminarja za mednarodno zasebno pravo. Ust. 1928. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Štev. zv. 168. V posl. univerze. Upr. prof. dr. Stanko Lapajne. Knjižnica pravnozgodovinskega seminarja. Ust. 1920. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Štev. zv. 222. V posl. univerze. Upr. prof. dr. Gregor Krek. Knjižnica civilnopravnega seminarja. Ust. 1920. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Štev. zv. 304. V posl. univerze. Upr. prof. dr. Gregor Krek. Centralna knjižnica v Ljubljani. Ust. 1918 po iniciativi predsednika višjega dež. sodišča Ivana Kavčnika, ki je prosil poverjeništvo za pravosodstvo v Ljubljani, da bi dovolilo 20.000 kron za ustanovitev stro¬ kovne knj. pri omenjenem sodišču, s katero bi se združili tudi knj. društva »Pravnik« in knj. nekdanje »Juridische Gesellschaft« v Ljubljani; poverjeništvo je dovolilo 5000 kron, skupščina društva »Pravnik« pa je sklenila, da da knjižnico le v upravo, da pa ostane separirana, kar se je pokazalo začasno za neizvedljivo. Nova Centralna knjižnica je bila ustanovljena iz bivše zelo pomanjkljive knj. dež. sodišča (pretežno nemške strokovne knjige, dunajsko pravno časopisje, zakoni: 407 del v 1600 zv.) in z nabavo novih knjig. Kavčnikova akcija za pridobitev knj. bivšega kranjskega dež. odbora (v pričakovanju, da bo višje dež. sodišče poslovalo tudi kot upravno sodišče) ni uspela. Naziv »Centralna knjižnica« je bil izbran koj s početka v mišljenju, da naj bi služila knj. uradnikom vseh centralnih uradov, po prevratu osnovanih v Ljubljani. Na prošnjo takratnega svetnika višjega dež. sodišča dr. Greg. Kreka je poverjeništvo za notranje zadeve 1919 ugotovilo, da »Juridische Gesellschaft« že 40 let ne deluje in ne obstoja več, in oddelek za notranje zadeve pokrajinske uprave je prisodil 1921 vso imovino tega društva Centralni knjižnici; s tem je pridobila 770 knjig v 1938 zvezkih. 1924 je prevzela od bivšega oddelka mini¬ strstva pravde v Lj. 43 knjig v 73 zvezkih. — Knj. se vzdržuje z drž. dotacijo, ki je v zadnjih letih silno skromna, niti 10.000 Din; od teh odpade ca. 1.500 na vezavo, ostalo za nakupe knjig in naročnino revij. Dvakrat je naklonila večja zneska Odvetniška zbornica v Ljubljani. Inv. navaja 4092 št., v 8792 zv. (vez. knjig ca. dve tretjini), od teh je 1550 revij. Knj. je nameščena v zapadnem krilu 1. nadstr. pravosodne palače, v 3 sobah. Oprema: v predstojnikovi sobi (kjer je bila predvojna sodna knj.) 5 zasteklenih omar, v 2. sobi (čitalnici) odprte obstenske omare, v 3. sobi zaprte zasteklene stelaže. Knjige so razdeljene v 10 oddelkih: E (edicije zakonov), C (civilno pravo), P (civilno form. pravo), K (kazensko pravo), J (javno pravo), H (pravna zgodovina), L (zakonodaja),. R (revije), O (odločbe), V (varia, dela nepravniške vsebine). V posameznih oddelkih so knjige postavljene alfabetično po avtorjih, oz. po naslovu. Poseben prostor zavzema Priročna knj., kjer je uvrščen en izvod onih del, ki se vsak dan rabijo, po alfabetu, brez ozira na stroko. Skupna kartoteka, ki obstoja a) iz glavnega lista z avtorskim imenom in glavnim naslovnim in b) iz enega ali več stranskih listov z označbo vsebine. Zaporedni katalog (v zvezku) se sestavlja. 15 Knj. je odprta vsak delavnik 8—14; poslužujejo se je v prvi vrsti sodniki, potem odvetniki, notarji, univerzitetni profesorji, uradniki in visoko- šolci. Izjemoma se posoja tudi na dom in zunanjim sodiščem. Vsakokratni predstojnik knj. je član gremija višjega drž. sodišča. Prvi predstojnik in organizator je bil un. prof. dr. Greg. Krek, ki je sestavil še danes veljavni knjižnični red, določil ureditev knjig in izvežbal prvega pomožnega uradnika; za njim so imeli vodstvo: Rud. Sterle, dr. Ivan Vuk, Božidar Režek, Ant. Nagode, Iv. Vrančič; sedaj dr. Rud. Sajovic. Pomočnik: Jos. Medvešček, od 1926 Jože Miklič; sluga: Franc Nesman. Knjižnica kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani. Ust. 1890 od ministrstva za notranje posle. Po prevratu je prešla v last Narodne, potem Dež. vlade, sedaj banske uprave. Inv. navaja 2060 št. v preko 6000 zv.; nad tri četrtine knjig je vezanih; knjig je 2000, zemljevidov 20, slik 60. V inv. niso vpisane: 15 Slov. pravnik, 1922, 111. Fr. Kidrič, o. c., 433. 77 starejše strokovne revije, razna letna poročila, izvestja itd., za kar se bo napravil poseben inventar. Knj. se nahaja v palači kr. banske uprave, Bleiweisova c. Oprema: obstenske 3—6 delne omare. 2 kataloga v vez. knjigi, predmetni in alfabetični značaj: interno prezenčna uradna knj. Osebje (kronologično): ban. šol. nadz. Fortunat Lužar, prof. dr. Nikolaj Omerza, sedaj Katinka Rihar, učiteljica. Knjižnica Manjšinskega instituta v Ljubljani. Ust. 1925 obenem z Manjšinskim institutom. Vzdržuje se s sredstvi instituta. Šteje 840 knjig, od teh 105 vez., in 34 revij in časopisov v 122 letnikih; kartografska zbirka (420 kart), zbirka propagandnega materiala (skoro popolna zbirka plebiscitnih letakov in plakatov iz plebiscitnega boja na Koroškem in drugo nemško in italijansko propa¬ gandno gradivo) in zbirka fotografij slovenskega ozemlja Italije, Avstrije in Madžarske. V privatni hiši, Dvorakova ul. 6/II, zadostno opremljena. Knjige so razvrščene po pred¬ metih ; 2 kataloga: zaporedni v vez. knjigi in predmetni listovni. Knj. je odprta za stranke vsak delavnik ob uradnih urah, in se je v glavnem poslužujejo slušatelji ljublj. univerze; 1. 1932 je bilo izposojenih 79 obiskovalcem 239 del (brezplačno) na dom. Upravitelj knj. Vinko Zorman, vodja Manjšinskega instituta. Knjižnica seminarja za teoretično filozofijo (na ljubljanski univerzi). Ust. 1919. Vzdržuje se samo z drž. dotacijo, ki je zelo skromna, zato se ne more razviti, kakor bi morala. Šteje 3220 knjig (oddelek U: 2028, R: 230a, 332b, 181c, S: 120a, 180b, 149c). Knjige so razdeljene v strokovno-specialne in strokovno-splošne; vsaka vrsta pa je še razdeljena po formatu (a, b, c). 7 inozemskih strokovnih revij. Razen knjig, ki spadajo v področje teoretične filozofije zbira knj. tudi studijski material za zgodovino filozofije in eksperimentalno psihologijo. V posl. univerze, Kongresni trg. Izposoja v torek in petek 10—11. Uprav. prof. dr. Franc Veber; pomaga dijaški knjižničar. Knjižnica pedagoškega seminarja. Ust. 1919. Vzdržuje se z drž. dotacijo. 1743 del, ca. 2000 zv., tri četrtine knjig vez., 4 strok, revije. V posl. univerze, oprema dobra. Knjige so postavljene po formatu; 3 ka¬ talogi: alfabetični v knjigi, strokovni, listovni. Knj. je odprta dvakrat na teden 16—17; na semester se izposodi ca. 100 knjig. Uprav. prof. dr. Karel Osvald; sed. pom. knjižničar stud. phil. Vincenc Brumen. Knjižnica matematičnega seminarja. Ust. 1919. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Inv. št. 570, štev. zv. ca. 1200, revij 12, vse vezano. V posl. univerze, oprema primerna. Knjige in periodica so postavljene ločeno, po alfabetu. Kat.: alfab. in predmetni listovni. Upr. prof. dr. Jos. Plemelj; pom. dij. knjižničar. Knjižnica historičnega seminarja. Ust. 1920, organiziral jo je prof. dr. Ljudmil Hauptmann. Prejela je obsežne darove, n. pr. 1921 duplikate Matice Srpske, vse publikacije hum. ved Srp. kr. akademije, publika¬ cije Poljske akademije v Krakovu, zbirko publikacij Madžarske znanstvene akademije in Madž. zgodov. društva. Sicer se vzdržuje z drž. dotacijo, za 1931/32 6960 Din, ki se razdeli na knjige, opremo in pomnožitev tekstov. Inv. št. 3158, štev. zv. 4000, vez. knjig 3000, revij 22, zemljevidov 102. V posl. univerze; dobro opremljena s stelažami in omarami (v profes. sobi, v dijaški sobi in v 3. mali sobi). Oddelki: 1. Priročna knj. (A) se vodi s tekočo številko. 2. Knj. in zbirka za pomožne vede (v zbirki mnogo fotografij, dar prof. Kosa, in mnogo odtisov pečatov, dar J. Mravljaka iz Vuzenice). 3. Knj. za staro zgod. C, B), tek. štev. 4. Knj. za splošno zgod. srednjega in novega veka (C, D), tek. štev. 5. Knj. za narodno zgod., postavljena po vsebini; posebej se vodi zbirka poljskih in madžarskih knjig in literatura pariške mirovne konference. Inv. za vse knjige, 2 list. kataloga, začeto je ekscerpiranje časopisov. Knj. je odprta vsak del. 8—12, 15—18; čitateljev dnevno 30. Knj. zamenjuje samo z drž. lic. knj., v zvezi je z znanstv. društvi, ki poklonijo seminarju knjige. Uprav. 1920—1926 prof. dr. Ljudmil Hauptmann, od 1926 prof. dr. Nikola Radojčič; pomožni dij. knjižničarji 1920—1923 Alb. Zalaznik in dr. Franc Vatovec; 1923—1927 asist, dr. Ernest Turk; 1927 je asistentsko mesto reducirano, sedaj ni sredstev ne za asistenta ne za dij. knjižničarja; sluga seminarja daje in sprejema knjige itd. Knjižnica umetnostno-zgodovinskega seminarja. Ust. 1920. Vzdržuje se z darovi in drž. dotacijo. Inv. št. 1343, štev. vez. knjig 1300, zvezkov 1450 (revij 35). V posl. univerze; prostora in polic primanjkuje. Kartoteka po avtorjih in po vsebini. Odprta vsak del. 11—12. Uprav. prof. dr. Izidor Cankar; sedanji knjižničar ing. arch. Ogrin. Knjižnica arheološkega seminarja. Ust. 1923. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Inv. št. 617; 12 strok, revij in ca. 1000 dia¬ pozitivov. V posl. univerze, oprema slaba. Knjige so postavljene po strokah, katalog še ni definitiven. Uprav. prof. dr. Balduin Saria. 78 Knjižnica Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani. Ust. 1921. Vzdržuje se potom zamenjave z društvenimi publikacijami in z darovi. Inv. navaja 144 št. v 556 zvezkih. Knj. se nahaja v posl. Narodnega doma. Knjige so po¬ stavljene po tek. štev., ki so obenem signature in inv. št.; inv. kat. v vez. knjigi in alfa- betični listovni. Knj. posluje za društvene člane, za ostale z dovoljenjem društvenega odbora. Uprav, je vsakokratni knjižničar društva, sedaj univ. prof. dr. Milko Kos. Knjižnica Spomeniškega urada v Ljubljani. Ust. 1913 od uprav, konservatorja dr. Fr. Steleta. Vzdržuje se z drž. dotacijo in z darili. Šteje 285 del v 401 zvezku. Inv. knjiga. V posl. Nar. muzeja, Bleiweisova c., oprema zadostna. Interna uradna knj., ne izposoja na dom, in ima značaj strok. knj. s pos. ozirom na varstvo spomenikov in umetnostno topografijo. Knjižnica seminarja za slovansko filologijo. Ust. 1919, organiziral jo je prof. dr. Rajko Nahtigal. Podlago je tvorila ugodno pri¬ dobljena knj. graškega filologa dr. Gr. Kreka (3600 zv.). Na isti način ali z darovi so pri¬ spevali: prof. Maks Pleteršnik (152 knjig), min. Iv. Hribar (1472 knjig, pretežno lepo¬ slovje), prof. dr. Fr. Veber, škof dr. J. Srebrnič, bar. Fischer (Bled), pisat. župn. Jak. Deml iz Fasova (Morava); Slov. Matica je poklonila 6440 zv. (skoro vso svojo knj.). Stalni darovi so predvsem oni češkoslov. ustanov: Matica Slovaška (Turč. sv. Martin), Češka akademie ved a urnem (Praga), Slovansky ustav (Praga). Odbor I. kongresa slovanskih filologov (Praga), Učena spol. Šafarikova (Bratislava), filoz. fakulteti v Brnu in Brati¬ slavi itd. Knj. se vzdržuje z drž. dotacijo (1932/33: 6960 Din, največja 1920/21: 35^02 Din, najmanjša 1921/22 : 2624Din); ena tretjina gre za rezervo, dve tretjini za revije, nove nakupe in kompletacijo. Inv. štev. 7928, štev. zvezkov 20.350, vez. knjig je dve tretjini, znanstv. in leposlovnih revij 56. V posl. univerze, II. nadstr., oprema: lesena z žico za¬ varovana stojala s policami, ki se izpopolnjujejo po novem dotoku. Knjige so postavljene po strokah: bibliografija (Bibl.), etnografija (Ethn.), folklor (Folkl.), gramatika (Gram.), historija (Hist.), leksika (Lex.), literatura (Lit. auct.), lit. historija (Lit. hist.), filologija in lingvistika (Phil.), teksti (Text.). Pos. signaturo imajo brošure (Br.), periodica (Per.), varia (Var.), zborniki (Zborn.), dij. ročna knj. (R), karte (Kart.), faksimilia (Facs.), ta¬ bele (Tab.); v okviru stroke po formatu (I, II, III); 2 list. kataloga, alfab. po avtorjih in vodilnih naslovih, ter signaturni. 16 Knj. je odprta vsak del. 8—20; mnogo obiskov ino¬ zemskih slavistov; dnevno 30—50 obiskovalcev. Uprav, od začetka prof. dr. R. Nahtigal; knjižničarji asistenti (kronologično): R. Kolarič, J. Kolar, P. Kalan, A. Oven, B. Merhar, sedaj dr. A. Bizjak; zvaničnik R. Železnik. Knjižnica romanističnega seminarja. Ust. 1919. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Inv. št. 810. V posl. univerze; oprema: 4 omare. Knjige so postavljene po strokah; list. kat. po redu prihajanja. Odprta vsak del. od 9—12. Upr. prof. dr. Franc Sturm; dij. knjižničar J. Umek. Priročna knjižnica germanističnega seminarja. Ust. 1920. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Inv. št. 2777, štev. zvezkov 3682, knjig 2460, revij 6 (v 182 letnikih), disertacij 672, programov 550, vez. knjig 2029. V posl. univerze, pritličje. Oprema: 5 omar, 1 stelaža. Urejena po strokah germanistične vede (slovarji, lit. historija, lit. teorija, teksti, periodica, gramatike, krestomacije, realia, bibliografija, pro¬ grami, disertacije). Splošna alfabetična kartoteka. Knj. izposoja letno ca. 300 knjig za rabo v semin. prostorih, na dom načeloma ne. Uprav, od začetka prof. dr. Jakob Kele¬ mina; pomožni dij. knjižničar. Knjižnica klasičnega seminarja. Ust. 1920 Osnovo je tvorila knj. graškega prof. dr. Kukule; razširjala se je knj. z nakupi, z darili le neznatno. Vzdržuje se z drž. dotacijo, ki pa je neenakomerna in je padla v zadnjih letih od 14.000 na 4000 Din. Inv. št. 2191, štev. zvezkov 2253, vez. knjig 1800; 2 inozemski strok, reviji. V posl. univerze; oprema 4 vel. stelaže, 2 omari. Knjige so postavljene po formatu; 3 katalogi: vez. sprejemni, vez. strokovni in listovni. Knj. je odprta torek 9—10, četrtek in soboto 11—12; mesečno ca 50 čitateljev. Uprav, od začetka prof. dr. Fran Bradač; pomaga dijaški knjižničar, sedaj cand. phil. Karel Kožuh. Knjižnica seminarja za primerjalno zgodovino književnosti. Ust. 1927. Vzdržuje se z drž. dotacijo in darovi. Inv. št. 220, knjige so večinoma vezane; 2 strok, reviji. V posl. univerze, v prostorih seminarja za slovansko filologijo; oprema: 1 omara. Način ureditve: numerus currens; kartoteka, alfabetična po avtorjih. Knj. je odprta med uradnimi urami seminarja za slov. filologijo. Uprav, od začetka prof. dr. Franc Kidrič; oskrbuje začasno asistent sem. za slov. fil. dr. A. Bizjak. 14 Zgodovina slov. univerze, 340—351. 79 Knjižnica lingvističnega seminarja (splošno ter primerjalno indoevropsko in orien¬ talsko jezikoslovje). Ust. 1921. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Štev. zv. 600. V posl. univerze; oprema: 3 omare. Upr. prof. dr. Karel Oštir. Knjižnica geografskega instituta. Ust. 1920, Vzdržuje se z drž. dotacijo. Inv. št. 2608, štev. zvezkov 2750, vez. dve tretjini, knjig 2424, periodik 184, zemljevidov 930 (od teh 33 stenskih). V posl. univerze, oprema zadostna. Knjige so postavljene po formatu, 2 kataloga: alfabetični avtorski in strokovni. Odprta vsak del. 9—12, 16—18. Uprav, od začetka prof. dr. Artur Gavazzi, sedaj prof. dr. Anton Melik; pom. asistent dr. I. Rakovec. Knjižnica geografskega društva. Ust. 1922. Knj. dobiva le podarjene knjige, dalje knjige oz. separate in zemljevide v oceno, na naslov Geografskega Vestnika, in revije v zameno. Ima 365 knjig, 109 revij, 46 zemljevidov. V prostorih geografskega instituta na univerzi; oprema zadostna. Avtor¬ ski katalog. 17 Odprta vsak del. 9—12, 16—18. Sed. uprav. Fran Pengov, cand. phil. Knjižnica zoološkega instituta. Ust. 1920. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Inv. št. 1194, štev. knjig, brošur in separatov 1089, strok, revij 95, vez. knjig ca. 650. V posl. univerze, oprema: 9 stelaž, police 80m dolžine. Knjige so postavljene v 3 oddelkih: P (Per.), E (dela več avtorjev, alfabetično po glavnem naslovu), K in S (vez. in broš. knjige); 2 list. kataloga za knjige in razprave, prvi alfabetični po avtorjih, drugi predmetni. Knj. izmenja publikacije z drugimi zavodi, prejema kot dar publikacije nekaterih inozemskih institutov. 18 Uprav, od začetka prof. dr. Jovan Hadži, pomag. nastavniki zool. instituta, pos. knjižničarja ni. Knjižnica botaničnega instituta. Ust. 1920; knj. na bot. vrtu je obstajala še pred tem časom. Vzdržuje se z drž. do¬ tacijo (instituta in vrta). Inv. št. instituta 1402, vrta 183; štev. knjig, brošur, separatov instituta 1370, vrta 183; vez. knjig instituta 580, vrta 30; strok, revij instituta 32. Knj. instituta v posl. univerze, knj. vrta Ižanska c. 15; oprema: 3 stelaže, 21 polic 65 m dolžine. Knjige so postavljene po strokah: anatomija, fiziologija, biokemija, sistematika, organo- grafija, alge, glive, mahovi in lišaji, floristika, ekologija, fitosociologija, geobotanika, ge¬ netika, učbeniki, določevalne knjige). Alfabetični list. kat. za knjige in razprave (naslovi razprav so prepisani a še ne urejeni), list. predmetni kat. je v pripravi. Knj. prejema kot dar publikacije nekaterih inozemskih institutov in nekatere inozemske liste. Uprav, od začetka do 1932 prof. dr. Fran Jesenko, zač. vodja prof. dr. Jovan Hadži; pom. nastavniki botan. instituta in vrta, pos. knjižničarja ni. Knjižnica instituta za uporabno matematiko. Ust. 1919. Vzdržuje se s 40% drž. dotacijo instituta; dve tretjini za nakup novih knjig, ena tretjina za vezavo in nakup starejših knjig. Inv. št. 625, štev. zvezkov 915, vez. knjig 863. V prostorih instituta za fiziko v posl. univerze; oprema zadostna. Knjige so postavljene z oz. na važnost in lažjo dostopnost knjig, ki se več rabijo. Katalogi: vez. po inv. št. in po vsebini, list., alfabetični in po inv. št. Odprta vsak del. 8—20; čitateljev mesečno ca. 50, letno ca. 400. Uprav. prof. dr. Rihard Zupančič; osebje knj. je osebje instituta. Knjižnica fizikalnega instituta. Ust. 1919. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Inv. št. 1454; revij 12; vse vezane. V posl. univerze; oprema: 5 omar, 1 stelaža. Knjige so postavljene po redu prihajanja. Kat.: list. alfabetični po avtorjih, predmetni v vez. knjigi. Uprav. prof. dr. Hugon Sirk; pom. dij. knjižničar. Knjižnica mineraloško-petrografskega instituta. Ust, 1920, organiziral jo je prof. dr. Karel Hinterleehner. Vzdržuje se z drž. dota¬ cijo. Inv. je 2109 separat in 104 periodik, 2200 zv. separ. in 3000 zv. per., skupaj 5200 zv.; vez. knjig ca. 4000; zemljevidov 125, posameznih listov 1.700. V posl. univerze, oprema dobra. Knjige so postavljene v kronološkem redu. Kat.: list. alfabetični po avtorjih in po vsebini. 19 Odprta vsak del. 8—12, 14—16. Uprav. 1920—1932 prof. dr. Karel Hinterleehner; knjižničarji: 1920—1932 rud. sv. v p. ing. Fran Janda, od 1932 p. Janez Žurga, asistent miner. inst. Knjižnica kemičnega instituta, Ust. 1919. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Inv. št. 752 knjig, 871 periodik, štev. zv. 2304, vse vezano; 48 znanstv. revij. Knj. je nastanjena deloma v kleti I. drž. realne gimnazije, 17 Poročila o knj. v društvenih poročilih v vsakokratnem letniku Geografskega Vestnika. 18 Zgodovina slov. univerze, 361—363. 10 Zgodovina slov. univerze, 366, 367, 370. 80 Vegova ul., deloma v tehničnem paviljonu; oprema: zasteklene omare. Knjige so postav¬ ljene kronologieno po formatu. Kat.: alfabetični po avtorjih in po predmetih ter po št. inv. in omar. 20 Odprta vsak del. 9—12. Obiskovalci knj. poleg prof. in dij. tudi kemiki iz prakse. Uprav, od začetka prof. dr. Maks Samec. Knj. oskrbuje osebje kem. inst. Knjižnica instituta za geodezijo. Ust. 1919. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Inv. št. 115, štev. zv. 178, vez. 80%, knjig 115, reviji 2 v 63 letnikih. V posl. tehnične fakultete, Aškerčeva c. 11; oprema: 1 omara. Alfabet, kat. Uprav. prof. ing. Alojzij Hrovat. Knjižnica v prostorih instituta za tehnično mehaniko. Knj. je sestavljena iz 3 enot: a) knj. instituta za tehnično meha¬ niko, b) knj. instituta za mostne zgradbe, c) laboratorijska knj. zavoda za preiskavo materijala. Te enote se med seboj izpolnjujejo in skupaj urejujejo. Ust. 1921. Vzdržuje se z drž. dotacijo in dohodki zavoda za preiskavo materijala. V posl. tehnike. Inv. št. a) 653, b) stolica za žplezne mostove 140, stolica za lesene in kamnite mostove 63, c) 79; večina knjig je vez.; 15 strok, revij (4 tuzemske, 11 inozemskih). Knjige so postavljene po strokah; alfab. kartoteka po avtorjih. Odprta vsak del. ob določenih urah. 21 Upr. prof. dr. ing. Alojz Kral; pom. asist. L. Šuklje. Knjižnica instituta za elektrotehniko. Ust. 1919. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Inv. št. 2777, štev. zv. ca. 3200, revij 70. V posl. tehnike; oprema dobra. Knjige so postavljene po strokah. Kat.: inv. knjiga po redu prihajanja in alfab. kartoteka. 22 Upr. prof. dr. ing. Milan Vidmar; knjižničar ing. V. Koženlj. Knjižnica instituta za strojništvo. Ust. 1919. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Inv. št. (zv.) 674; 468 knjig, 198 letn. revij 8 tabel; vez. knjig 623. V posl. tehnike; 1 vel. omara. Knjige so postavljene po strokah; kat. po redu prihajanja. Odprta vsak del. dopoldne in popoldne. Upr. prof. inž. Feliks Lobe. Interna studijska knjižnica instituta za ojačen beton in stavbno mehaniko. Ust. 1921. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Inv. št. 131, štev. zv. 140, strok, revij 3. V posl. tehnike. Knjige so postavljene po strokah. Odprta vsak del. ob določenih urah. Upr. prof. dr. ing. Miroslav Kasal; asist. ing. J. Jezeršek. Strokovna knjižnica instituta za visoke gradnje. Ust. 1919. Vzdržuje se z drž. dotacijo, letno ca. 10.000 Din. Inv. št. 835, štev. knjig 716, 119 letn. revij (vsak letn. ima svojo inv. št.), vez. knjig 576, strok, revij zdaj 11 (6 je bilo radi male dotacije že opuščenih). V posl. tehnične fakultete, I. nadstr. soba 81; oprema: 4 omare. Knjige so postavljene po predmetih, vpisane v inventar. Knj. se po¬ služujejo poleg prof. in slušateljev tudi inženjerji in gradbeni obrtniki izven univerze; od¬ prta vsak del. v uradnih urah. Uprav. prof. ing. Jaroslav Foerster. Ročna knjižnica instituta za ceste in železnice. Ust. 1919. Vzdržuje se z drž. dotacijo (8000 Din letno). Inv. št. 441, štev. vez. knjig 180, revij 18, zemljevidov 150. V posl. tehnične fakultete; oprema zadostna. Knjige so postavljene po predmetu; list. strok, katalogi. Uprav. prof. ing. Alojzij Hrovat. Knjižnica instituta za vodne zgradbe. Ust. 1925. Vzdržuje se z drž. dotacijo (letno 9000—10.000 Din) in darili. Inv. št. 300, štev. zvezkov 350, vez. knjig 260, knjig 290, revij 40. V posl. tehnične fakultete; oprema: 1 omara. List. kronol. kat. Knj. je stalno odprta. Uprav. prof. ing. Ciril Žnidaršič. Knjižnica instituta za arhitekturo. Ust. 1919. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Šteje 445 knjig, 3 strok, revije. V posl. teh¬ nične fakultete. Upr. prof. arh. Iv. Vurnik. Knjižnica Ognjišča akademikov arhitektov. Šteje 204 št., od teh 34 letnikov revij in 31 pisanih ali tiskanih strok, skript. Ima tudi načrte mest in pokrajin, kataloge razstav, vodnike itd. V posl. tehnične fakultete; 1 omara. Knj. je namenjena predvsem članom kluba; dostopna tudi drugim akademikom. Knjižnica anatomskega instituta. Ust. 1919. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Inv. št. 620. V posl. anatomskega instituta, Zaloška cesta 4. 23 Upr. prof. dr. Janez Plečnik; asist. dr. Valentina Grošelj. 20 Zgodovina slov. univerze, 380, 382. 21 Zgodovina slov. univerze 415. 22 Zgodovina slov. univerze 408. 23 Zgodovina slov. univerze 389. 81 Knjižnica fiziološkega instituta. Ust. 1920. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Inv. št. 345. V posl. anatomskega instituta.- 4 Upr. prof. dr. Evgen Kansky; doc. dr. Albin Seliškar. Knjižnica histološkega instituta. Ust. 1920. Vzdržuje se s pičlo drž. dotacijo, zato majhnega obsega. Inv. št. 71, vez. knjig 38. V prostorih histol. instituta v posl. anatomskega instituta; oprema slaba. Knjige so postavljene po inv. seznamu. 25 Uprav dr. Alija Košir. Iz ločenega ozemlja je treba omeniti: Celovec: Offentliche Studienbibliothek (Kaufmanng. 11), Bibliothek des Historischen Museums; Gorica: Biblioteca dello stato e communale (Via Mameli 10); Trst: Biblioteca della R. Universita degli studi economi e commerciali (Via delTUniversita 7), Bibl. civica (Piazza A. Hortis 4), Bibl. del. civico inuseo Revoltella (Via A. Diaz 27), Bibl. della Societa Adriatica di scienze naturali (P. A. Hortis 4), Bibl. del Istituto Nautico (P. A. Hortis), Bibl. delle Piccole industrie (Via Eco- nomo), Bibl. della R. Soprintendanza alle opere d’antichita ed arte (Palazzo del govemo), Knj. škofijskega konvikta. Koper: Knj. frančiškanskega samostana. Rovinj: Knj. iz zapuščine Petra Stankoviča (važna po rokopisih, a neurejena in zanemarjena). Poreč: Bibl. del Consiglio Provinciale. II. Šolske knjižnice. Obravnavane so knjižnice srednjih in strokovnih šol, brez knjižnic osnovnih šol. 26 Te knjižnice imajo več skupnih potez, ki jih bomo tukaj skupaj omenili, da se izognemo ponavljanju: 27 vsak zavod ima učiteljsko in dijaško knjižnico, varuh vsake knjižnice je član profesorskega zbora, ki se za to določi; knjižnice so po svojem značaju interne, z določenim krogom čitateljev — profesorji in dijaki —■ izposojajo tudi na dom, izjemoma tudi interesentom izven zavoda; knjige dijaških knjižnic so postavljene veči¬ noma ločeno po jezikih in razredih, knjige učiteljskih knjižnic po strokah; običajni shema (ki na različnih zavodih nekoliko variira) je sledeči: enci¬ klopedije, filozofija in estetika, pedagogika, verstvo in cerkvena zgodovina, klasična filologija (latinski in grški avtorji ter prestave in besednjaki), moderna filologija (slovenska, nemška, francoska, angleška), primerjalno jezikoslovje, zemljepisje, zgodovina, matematika, fizika in kemija, astrono¬ mija, prirodopis, risanje in umetnost ter opisna geometrija, inženjerstvo, gozdarstvo in rudarstvo, promet in trgovina. Vsakoletni prirastek in stanje ob koncu šolskega leta je objavljeno v izvestjih, vendar je povojni čas po¬ vzročil skoro 10 letno vrzel v izdajanju teh izvestij. V 1. 1897—1905 izvestij je bil tudi objavljen katalog knjižnic posameznih zavodov. Učiteljska knjižnica drž. klasične gimnazije y Ljubljani. Ust. 1849. Največji prirastek knjig 1895—1914, po vojni prav neznatno povečanje. Vzdržuje se z državno dotacijo in z darili. Inv. št. 4110, štev. zvezkov 7450, vez. knjig 6700, revij in časopisov 35. V posl. g., zgrajenem 1897, Tomanova ul.: oprema za zdaj še po- voljna. List. kat. in kat. v vez. knjigi. Tisk. kat. v Izvestjih, 1905. Del knjig je v konfe¬ renčni sobi profesorjem stalno na razpolago; 1932 je bilo 100 knjig izposojenih. Varuhi (kronol.): dr. Valentin Korun, prof. Kuno Hočevar, prof. Fr. Vadnjal, sedaj prof. Fran Gnjezda. Dijaška knjižnica. Ust. 1849. Pred vojno in par let po vojni se je vzdrževala s prispevki dijakov, sedaj pa že več let nima nobenih sredstev. Štev. knjig: slovanskih in romanskih 4052, nemških 2499, nekaj revij. Oprema zadostna. 3 kat.: sprejemni kat., strok, in list. avtorski. Odprta ob določenih dnevih in urah. Sed. varuh: prof. Jul. Krek. Učiteljska knjižnica I. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Ust. 1852 z ustan. realke. Vzdržuje se z drž. oz. ban. dotacijo. Inv. št. 2712; tem je treba prišteti 561 knjig zemljepisne zbirke, 886 prirodopisne zbirke, 167 fizikalične zbirke, 24 Zgodovina slov. univerze 393. 25 Zgodovina slov. univerze, 396. 28 Gl. tabelo: Statistika šolskih mladinskih knjižnic v Dravski banovini v 1. 1930, Prosveta, IV (1932), 80. 27 Pri dijaških knjižnicah so izpuščeni podatki, ki so isti kakor pri učiteljskih knjižnicah. Glasnik G 82 853 kemijske zbirke in 5 pevske zbirke, skupaj 5184 št.; 7707 zvezkov in 484 snopičev; dve tretjini vez.; 2 reviji. V posl. g., Vegova ul.; oprema primerna. Alfabetični list. kat., inv. po tek. št. v knjigi. Tisk. kat. v Izvestjih realke, 1899, 1900, 1901. Sed. varuh: dr. Jos. Ilc. Dijaška knjižnica. Ust. 1852. Vzdrževala se je do 1932 s prispevki učencev. Inv. št.: v slovenski knj. 1651, v nemško-francoskem oddelku 1742, skupaj 3393; štev. zvezkov 4261; vse vez.; 8 revij. Oprema primerna. Knjige so postavljene po inv. št.; alfabetični list. kat. in inv. po tek. št. v vez. knjigi. Varuh dij. knj. prof. Franc Novak, za nem.-franc. odd. dr. Janko Gregorin. Učiteljska knjižnica II. drž. realne gimnazije v Ljubljani. L. 1889, ko je bila ukinjena drž. gimnazija v Kranju, je drž. nižja gimnazija v Lj. (ki je postala 1900 II. drž. višja gimnazija, po vojni pa II. drž. realna g.) prevzela njeno učit. knj. Vzdržuje se z drž. dotacijo in z darili (ki so bila izdatna). Inv. št. 3056, štev. zv. 10.192, vez. knjig ca. 7500, zemljevidov ca. 120; večje štev. specialnih kart, 8 slik. V posl. g., Strossmajerjeva ul. 1; oprema: 2 dostropni obstenski omari (po 4 odd.), 2 omari (z 8 oz. 2 odd.) v notranjščini knj. Nov strok. inv. v vez. knjigi (v 2 izv.), list. alfab. kat. po avtorjih (10.000 šolskih izvestij je vpisanih v pos. kat., alfab. po mestih). Tiskan ka¬ talog 1899. Sed. varuh: prof. Jos. Marn. Slovenska dijaška knjižnica. Ust. 1896. Vzdrževala se je z drž. dotacijo, sedaj je brez sredstev. Inv. št. 3174; štev. zvezkov ca. 4000, vez. knjig ca. 3000, revij 10. Alfab. kat. po avtorjih, strokah, jezikih, predmetih. Čitateljev letno 500—600 dijakov. Sed. varuh prof. Pavel Lokovšek. Nemška dijaška knjižnica. Ust. 1896. Vzdržuje se z darovi in z eventuelno redko drž. dotacijo. Inv. št. 2167 (zvezkov), štev. vez. knjig 2100. Oprema: 5 omar (po 3 odd.). Knjige so postavljene v 3 skupinah (za nižje, srednje in višje razrede) in v teh po strokah. Vez. kat. po zaporedni št. z oznako signature, avtorja in dela, in list. alfab. kat. po avtorjih, končno pregled signatur. Knjige se izposojajo vsak teden enkrat; letno ca. 500 čitateljev. Varuh je redno eden izmed prof. germanistov, sedaj dr. Lovro Sušnik. Francoska dijaška knjižnica. Ust. 1922 z darom 1000 kron privatista-abiturijenta Franca Ruparja, ki je omogočil prve nakupe. Potem se je knj. namnožila z majhno drž. dotacijo in darili uprav., prof. in dij. Inv. št. 200; štev. zv. 230; ena tretjina vez.; 2 načrta Pariza, fizik, karta Francije, 3 slike. Knjige so urejene alfabetično po avtorjih in izdajateljih; inv. v 2 pos. kat. Po¬ služujejo se knj. višji razredi med vsakim odmorom. Upr. od začetka prof. Jos. Marn. Učiteljska knjižnica drž. klasične gimnazije v Mariboru. Prvič omenjena 1850; štela je ca. 2000 zv., učiteljska in dijaška knjižnica sta bili združeni. S početka so darovali precej knjig razni slovenski rodoljubi (J. Drobnič, Hašnik, dr. Muršec, dr. Bleiweis); ko je postala g. v 60 letih bolj nemška, so darovali knjige večinoma Nemci. 1869 se je vršila nova katalogizacija, tedaj so izločili knjige za dijaško knjižnico; vendar so bile koncem 60 let in vsa 70. leta v učiteljski knjižnici bralne ure za dijake višjih razredov. Knj. se je močno izpopolnila s slovenskimi deli 18. stoletja v začetku 70 let, ko je bil na gimnaziji prof. dr. Pajk, ki so mu dijaki s svojih domov prinašali razne knjige. Zadnjo katalogizacijo sta izvršila 1898—1900 dr. J. Tertnik in prof. J. Holzer. Med vojno je bila v posl. g. nameščena vojna bolnišnica. Profesorji so odnesli knjige na kraj, kjer se je vršil pouk, in tedaj se je mnogo knjig porazgubilo; razen tega so vdrli v knj. nekateri vojaki in decimirali zlasti dela iz nemške književnosti. Knj. se zdaj na novo preureja in katalogizira; delo še ni dovršeno. Knj. se je do vojne vdrževala z drž. dotacijo in darili, mnogo je tudi darovala mariborska mestna občina. Po vojni se vzdržuje samo z darili in zaradi pomanjkanja denarja se knj. ne izpopolnjuje več. Inv. št. 5818, štev. zvezkov je najmanj 5krat toliko; 7 revij. Izven inv. 2 vel. omari šol. izvestij; h knj. spada tudi numizmatična zbirka. V posl. g., Koroščeva ul. 9, v 2 sobah, nekaj priročnih knjig je v posvetovalnici in v fizik, kabinetu. Oprema: 4 stelaže in 6 omar v obeh sobah, 3 male stelaže v posvetovalnici, vse je prenapolnjeno. Knjige so urejene po strokah; strok, kat.; list. kat. se je začel pripravljati, a delo se je pozneje zanemarilo. Tisk. kat. je izšel v izvestjih 1898—1900. Do 1900 je imela knj. vedno po več varuhov, za posamezne stroke. Sed. varuh prof. Bogo Tepl^. Dijaška knjižnica. 1965 inv. št. koncem šol. 1. 1931/32 (po izvestju). Učiteljska knjižnica drž. realne gimnazije v Mariboru. Ust. 1854 z dvorazredno realko. Z zavodom vred se je dvakrat selila, od 1873 se nahaja v sed. prost. Od začetka do 1919/20 je knjižnico vzdrževala mariborska občina; 83 od 1920/21 se vzdržuje knj. s podporo, ki jo mariborska občina letno nakazuje iz drž. najemnine; polovica se porabi za naročilo revij, polovica za nakup knjig. Inv. št. 2880, štev. knjig 5687 (brez izvestij), vez. knjig 2364, revij 54; zemljevidi in slike so v raznih kabinetih. V posl. g., Jugoslov. trg 1; oprema: 6 stelaž, 2 visoki, 4 nizke omare. Knjige so urejene po skupinah; 2 predmetna kat. v vez. knjigi. Tisk. kat. v izvestjih 1897—1899. Čitateljev letno ca. 100. Od 1919 sed. varuh prof. Iv. Mravljak. Dijaška knjižnica. Knj. je prešla v slov. vodstvo po prevratu. Iz prejšnjih časov mnogo nemških knjig, prirastek slovenskih je minimalen. Knj. se vzdržuje s podporo mestne občine. Inv. št. 1018, štev. zvezkov 1049, vez. knjig 1000. Knjige so razdeljene po razredih; 2. kat., eden po tek. št., drugi po razredih. Knjige izposojajo prof. slavisti vsakih 14 dni, poslužijo se jih vsi dijaki (1223). Varuhi: dr. Maks Kovačič, prof. Viktor Cotič, od lani Silva Trdina in Jože Bevk. Knjižnica kn. škofijskega dijaškega semenišča v Mariboru. Ust. 1878, ko je bilo otvorjeno dij. semenišče v sed. hiši. Točnejših podatkov ni mogoče podati, ker je bila knjižnica pred par leti na novo urejena; sestavili so se novi zapiski, stari pa se niso ohranili. Knj. se vzdržuje izključno s podporo dij. semenišča, ki je v sedanjih razmerah majhna; namnožila se je pretežno iz zapuščin raznih duhov¬ nikov. Inv. št. 4051 (poleg teh še več nevpisanih zvezkov), večina knjig je vezanih; prevladujejo knjige, mnogo pa je tudi revij in starejših političnih časopisov. V posl. kn.-šk. semenišča, Koroščeva 12, v posebni sobi; oprema: 3 omare in 5 stelaž. Knjige so urejene alfabetično po strokah (leposlovje, znanost, umetnost, nabožno slovstvo). Knj. je odprta vsakih 14 dni enkrat za gojence dij. semenišča (sed. 112), ki so vsi dijaki klasične g.; povprečno prebere vsak letno 20 knjig. Uprav. knj. je ravnateljstvo zavoda, knjižničar je vedno 1. prefekt zavoda, sedaj Jakob Richter; pom. 2 višješolca. Učiteljska knjižnica drž. realne gimnazije v Kranju. Ust. 1861, ukinjena 1878, dovoljena 1880, ukinjena 1890, zopet obnovljena 1894. Vzdržuje se z drž. dotacijo in z darovi. Inv. št. 4119, tri četrtine knjig je vez.; izven inv. 2000 zv. šol. izvestij in 2 rokopisna molitvenika. V posl. g.; oprema: stelaže. Knjige so postavljene po strokah; kataloga: inventarni in listovni. Tiskan kat. v izv. 1900. Sed. varuh prof. Adolf Ivančič. Dijaška knjižnica. Ust. 1894. L. 1819 prvikrat ust. g. je bila gotovo brez knj.; 1861—78 je imela g. samo učit. knj.; 1. 1880—1890 so brez vsakršnih poročil (radi preiskave proti dr. K. Glaserju so vzeli vse akte na Dunaj; morda je ostalo kaj v spisih arhiva bivše deželne vlade v Ljubljani). L. 1894/95 izkazuje prve podatke o dij. knj. Do 1907/08 je vsebovala knj. nemške in slov. knjige, od 1908/09 pa posluje nem. dij. knj. ločeno od slov. dij. knj., ki je začela 1910/11 zbirati srbskohrv. knjige. Knj. se je vzdrževala s prispevki dijakov pri vpisnini, nekaj z drž. dotacijo, od dij. prireditev in darov; od 1932/33 odpadejo dij. prispevki, ker se plača vpisnina v kolkih. Inv. št. (=r zvezkov) 3040 (2590 slov., 450 shrv.), po izločenih in izgubljenih 2540 št. (2120 slov., 420 shrv.); vez. je 2510 zv. (2120 slov., 390 shrv.); knjig je 810 (620 slov., 190 shrv.), bržkone pa ca. 200 več, ker so v prejšnjih letih postavili večkrat različna dela enega avtorja pod sto št.; 12 revij, 2 sliki. Oprema: stelaže. Kat. so urejeni po avtorjih, slov. in shrv. odd. imata samostojni signaturi; inv. kronol. kat. v vez. knjigi, list. signaturni kat., list. alfabetični kat., alfa- betični v zvezkih za vsak razred posebej. Knj. izposoja vsak teden 2 dni; čitatelji dve tretjini do tri četrtine vsega dijaštva (sed. 502), redni šibka polovica. Sed. varuh prof. Ivan Kolar. Učiteljska knjižnica drž. realne gimnazije v Celju. Ust. 1808. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Inv. št. 3787; del 4294, zvezkov 12.453; 4 revije, 2 sliki. V posl. g., v 2 sobah; primanjkuje prostora in omar. Knjige postavljene po strokah. List. alfabetični kat. po avtorjih, vez. kat. po dospelosti knjig, vez. strok, kat. Tisk. kat. v izvestjih 1899—1901. Varuh knj. je vedno prof. slavist, sed. supl. Jos. Šter. Slovenska dijaška knjižnica. Ust. po 1808 iz daril zasebnikov. Vzdržuje se z drž. dotacijo in s prispevki Di¬ jaškega podpornega društva. Šteje 1403 knjig, tri četrtine vez., 4 revije. Oprema: 4 omare. Alfabetični kat. po avtorjih. Odprta po potrebi; letno ca. 400 čitateljev. Sed. varuh prof. Milan Fabjančič. Nemška dijaška knjižnica. Šteje 766 št. (Al—174, BI—218, C1—374) v 845 zv., vse vez.; oprema: 2 omari. 3 oddelki: A za nižje razrede, B za 5. in 6., C za 7. in 8. razred. Sed. varuh prof. Pavel Holeček. (>• 84 Francoska dijaška knjižnica. Ust. 1932. Vzdržuje se z drž. dotacijo in darili. 142 št. v 160 zv., dve tretjini vez, 1 omara. Knjige postavljene po št. kat. Za dijake višjih razredov. Varuh prof. Josip Napotnik. Srbskohrvatska dijaška knjižnica. Ust. 1918. Vzdržuje se z drž. dotacijo, prispevki Dij. podporn. društva in darili. 389 št. v 392 zv., tri četrtine vez., 7 revij. 1 omara. Knjige postavljene po št. alfah, avtor¬ skega kat. Varuh supl. Božena Juričevič. Učiteljska knjižnica drž. realne gimnazije v Novem mestu. Ust. g. 1746. Do 1931 ni bilo inv., ker so se štele knjige vsake stroke posebej. Štev. zvezkov 4600. V novem posl. g., oprema zadostna. Knjige postavljene po strokah. Nabavni kat. in list. strok. kat. Tisk. kat. v izvestjih 1897 in 1898. Varuh prof. Ivan Kostial. Slovenska in srbolirvatska dijaška knjižnica: stanje koncem šol. 1. 1931/32 1949 zv. (po Izvestju). Francoska dijaška knjižnica: stanje koncem šol. 1. 1931/32: 268 knjig (po Izvestju). Nemška dijaška knjižnica: stanje koncem šol. 1. 1931/32: 888 zv. (po Izvestju). Učiteljska knjižnica drž. realne gimnazije v Ptuju. Ust. 1869. G. je bila v avstrijski dobi deželna, za knj. itd. je prispevala tudi mestna občina ptujska. Po prevratu 1918 je postala g. drž., in je prispevala za knj. država oz. Dravska banovina. Knj. šteje 3844 knjig, zastopane so vse stroke, največ je iz področja nem. jezika in slovstva; vez. knjig je ca. polovica. V posl. g., večinoma v omarah, deloma pa v geogr.-zgodov., prirod, in fizik, kabinetu. 2 kat.: vez. kronologični in list. alfabetični. Tisk. kat. ni. Geogr, zbirka ima 73 zemljevidov, 230 zgodov., 132 geogr, in 53 slik druge vsebine. Dijaška knjižnica, šteje 2899 knjig: 1022 v slov. odd., 299 v shrv., 526 v franc., 1052 v nemškem. Knjižnica dr. Jakoba Ploja. Notar Oton Ploj je podaril ptujski g. 1921 svojo knj. in jo imenoval po svojem očetu, iz čigar zapuščine je dobil dragocene knjige naše starejše književnosti. Knj. šteje 729 del: 380 slov., 4 shrv., 345 nem. Učiteljska knjižnica drž. realne gimnazije v Murski Soboti. Ust. 1919. Prevzela je knj. ukinjene meščanske šole, vzdržuje se z drž. dotacijo in darili. Stanje koncem šol. 1. 1931/32 : 458 del v 544 zv.; 10 revij. Priključena je zbirka šol. izvestij: 304 št. (po Izvestju). Dijaška knjižnica. Ust. 1919. Stanje koncem šol. 1. 1931/32: 1109 del v 1235 zv. [slov. 743 (787), shrv. 207 (234), franc. 55 (86), nem. 99 (123), ruskih 3, angl. 2]. Štev. izposojenih knjig: 1674 (slov. 1605, shrv. 53, franc. 10, nem. 4, angl. 2); (po Izvestju). Učiteljska knjižnica drž. realne gimnazije v Kočevju. Ust. 1882. Sredstev ni, množi se z izvestji in darili. Inv. št. 1998, vez. knjig 1577. V posl. g., oprema odlična. Urejena po strokah. Tisk kat. v izvestjih 1911—1912. Varuhi od 1919: prof. Sivec, dr. Jos. Ilc, dr. K. Capuder, sed. prof. Vlasta Tominšek. Dijaška knjižnica. Stanje koncem šol. 1. 1931/32: 1460 knjig (slov. in shrv. 629, nem. 641). V zadnjem šol. 1. 2261 knjig izposojenih; čitateljev 267 (po Izvestju). Učiteljska knjižnica mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. Ust. 1896 (prvotno višja dekliška šola, od 1907 mestni dekl. licej, od 1919 mestna ženska realna g.). Knjige so se pridobile po nakupu (mestni magistrat) in po darilih. (Največji dobrotnik je bil prof. Maks Pleteršnik, nadalje je pridobila knj. od dv. sv. Franca Levca deloma kot darilo deloma zelo ugodno mnogo starejših tiskov 17.—19. sto¬ letja. Knj. se vzdržuje z dotacijo mestne občine. Inv. št. (— zv.) 1500; poleg tega ca. 1200 šol. izvestij; vez. knjig ca. 1000; knjig ca. 900, revij (letnikov) 600. V posl. g., Bleiweisova c. v pos. sobi; oprema: omare in stelaže. Knjige postavljene po strokah. Kat. po inv. št.; list. kat. se pripravlja, tudi preureditev. Varuh dr. Rudolf Mole. Slovenska in srbskohrvatska dijaška knjižnica: stanje koncem šol. 1. 1931/32: 2563 slov., 338 shrv. knjig (po Izvestju). Francoska dijaška knjižnica: stanje koncem šol. 1. 1931/32: 359 del (po Izvestju).. Nemška dijaška knjižnica: 264 del (po Izvestju). 85 Italijanska dijaška knjižnica: 100 del (po Izvestju). Dijaška knjižnica uršulinske realne gimnazije v Ljubljani. 28 Ust. 1892, kot dij. knj. notranje uršulinske meščanske šole. V 1. 1928/32, ko se je meščanska šola postopoma pretvarjala v realno g., je knj. prešla v last realne g. Knj. vzdržuje samostan s prispevki učenk. Šteje 824 del, 788 vez. knjig, 4 mlad. revije. V posl. real. g., Šelenburgova ul.; oprema zadostna. Knjige so vpisane in uvrščene po prirastku, ločeno po jezikih; vez. katalogi. Učenke dobivajo knjige vsak teden enkrat. Uprav. knj. je vsakokratna strok, učiteljica nar. jezika; dosedanje uprav.: M. Elekta Schlegl in M. Evangelista Langer, strok, učit., M. Felicita Majdič, ravn. mešč. šole, zdaj M. Imakulata Leben, strok, učit., poslovodkinja g. in stud. phil. Knjižnica škofijskega zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano. Ust. 1905 (ustanovitelj nadškof dr. Ant. Bon. Jeglič, tedaj ljubljanski škof). Osnovo sed. knj. tvorita dar ustanovitelja in ted. stoln. prošta dr. Jan. Kulovica. Kesneje je dobila knj. še več zasebnih knj., med drugimi zlasti knj. nekdanjega dij. konvikta Col- legium Aloysianum v Ljubljani, ter knj. prof. Franca Rebola in dr. Jos. Grudna, obe bogati in dragoceni. Prvotno sta se snovali v zavodu 2 knj.: učiteljska kot last g. in vzgojna kot last internata, kesneje, že po vojni, sta se strnili v eno, zlasti radi pomanj¬ kanja prostorov in kompliciranosti v urejevanju. Bila pa je knj. nastanjena še vedno v dveh ločenih prostorih; 1932 pa se je preselila v novo veliko dvorano v severno-za- padnem delu stavbe. Knj. se vzdržuje z vsakoletnimi prispevki zavoda, ca. 12.000—15.000 Din, knjižnimi darovi in volili zavodovih prijateljev. Šteje 7864 del v 20.473 zv.; oprema trenutno zelo dobra. Dosedaj urejena po stroki in formatu. List. kat. po avtorjih in zaporedni inventar. Tisk. kat. v Izvestju 1905—1909. (Tudi v spomenici: Ob srebrnem jubileju zavoda sv. Stanislava, 87—94). Vodje knj: prof. Ant. Jarc (1905—1907), dr. Jos. Demšar (1907—14), prof. Franc Rebol (1914—1918), prof. Jernej Pavlin (1918—1926), prof. Ant. Belec (1926—1928), od 1928: prof. Jak. Šolar. Učiteljska knjižnica drž. učiteljišča v Ljubljani. Ust. 1869. Od začetka je bila ena knj. za ves zavod, delila se je na učit. in dij. knj.; ko pa sta bila dva zavoda, se je knj. tako uredila, da je moško učiteljišče imelo svojo učit. in dij. knj., žensko učiteljišče pa prav tako. Od 1932, ko sta bili obe učiteljišči združeni, obstajata samo ena učit. in ena dij. knj. Knj. se vzdržuje z drž. dotacijo. Inv. št. 6380, štev. zv. 6800, vez. 6100, knjig 5940. Knj. se nahaja v 1. nadstr. moške in ženske strani učiteljišča, Resljeva c. 10, v zaprtih omarah. Knj. so postavljene po zaporednih št.; 3 kat.: inv. kat., predm. kat., list. alfab. kat. po avtorjih. Varuh dr. Maks Robič. Dijaška knjižnica. Inv. št. 1847, štev. zv. 2000, vez. 1750, knjig 1790. Knjižnica drž. učiteljišča v Mariboru. Ust. 1898. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Inv. št. 4316; revij 6, časopisov 6. Nastanjena v 2 posl.: Koroščeva 13 in Zrinjskega trg 9; oprema dobra. Knjige so postavljene po strokah; strok, alfab. kat. Varuhov je več; v posl. Koroščeva 13: za učit. knj. Jos. Trolej, za dij. knj. Alf. Gorup, za vadnico Maks Barter; v posl. Zrinjskega trg 9: za pedagoško knj. Jožica Tomšič, za slov. jezik Jos. Babšek, za srbohrvatski Rud. Saršon, za nemški Danica Glinšek, za zgod.-zemljepišje Simon Milač, za prirodopisni odd. And. Pregelj. Učiteljska knjižnica učiteljišča šolskih sester v Mariboru. Ust. 1888. Vzdržuje jo kongregacija šol. sester. Inv. št. 2079, štev. zv. 3150, knjig 2225, skoraj vse vezane, revij 10. V posl. učiteljišča, Samostanska ul. 4, vse v omarah; predmetni kat. v vez. knjigi. Sed. uprav. s. Eleonora Kozole. Dijaška knjižnica. Inv. št. 1637, štev. zv. 1667, knjig 1964, skoro vse vezane. V posl. učiteljišča, v omarah; predmetni kat. v vez. knj. Učiteljska knjižnica uršulinskega učiteljišča v Ljubljani. Ust. 1702; 1929 preurejena po strokah. Vzdržuje jo zavod. Šteje 4204 knjig, vez. 3580; 22 strok, revij v 835 letnikih. V posl. uršul. samostana, Šelenburgova ul.; oprema zadostna. Knjige postavljene po vsebini; strok. kat. v vez. knjigi. Uprav, redovnice učiteljice, vsaka za svojo stroko. Dijaška knjižnica. Ust. 1884, preurejena 1918. Knj. vzdržuje zavod, nekaj prispevajo učenke. Šteje 1150 del (1070 vez.) in 4 revije. V posl. samostana, oprema zadostna. Knjige so uvrščene po času nabave, ločene po jezikih; vez. kat. Knj. je internistkam vedno na razpolago, redno se dele knjige vsak 2. teden. Dosed. uprav.: M. Luitgarda Rihar, M. Kristina Pesdirz, M. Hildegarda Lebar, M. Elizabeta Kremžar; sed. M. Klementina Kastelec, strok. učit. in stud. phil. 28 Učiteljska knjižnica uršulinske realne gimnazije je radi pomanjkanja sredstev skupna z učit. knj. uršul. učiteljišča. 86 Učiteljska knjižnica uršulinskega učiteljišča v Škofji Loki. Ust. 1873. Vzdržuje jo zavod. Inv. št. 4166. Knj. se nahaja na škofjeloškem gradu v posl. notranje šole; oprema dobra. Knjige so postavljene po predmetih; kat. po jeziku Sed. uprav. M. Roza Sušnik. Dijaška knjižnica. Šteje 1192 knjig. V posl. notranje šole, oprema dobra. Knjige so postavljene po predmetu, kat. po jeziku. Učiteljska knjižnica Tehnične srednje šole v Ljubljani. Ust. 1882. Vzdržuje se deloma z drž. dotacijo, deloma s šolskimi prispevki. Inv. št. 1893; 66 periodik, ostalo knjige in mape. V šol. posl., Aškerčeva ul. 12; popolnoma opremljena z novimi omarami šol. izdelka. Knjige so postavljene v skupinah po formatu, v vsaki skupini po inv. št.; inv. v vez. knjigi, strok. kat. v list. knjigi, alfah, avtorska kartoteka. Upr. ing. Leon Novak. Učiteljska knjižnica drž. trgovske akademije v Ljubljani. Ust. 1920. Vzdržuje se z drž. dotacijo. Inv. št. 1109, štev. del 1059, periodnih 12, vezanih knjig ca. 900, zemljevidov 14. V posl. tehnične srednje šole, II. nadstr., soba 12, v 4 omarah. Kronolog kat. in sistematična kartoteka po oddelkih. Varuh: dr. Jos. Mihelak. Dijaška knjižnica. Stanje koncem šol. 1. 1931/32: 414 del (264 slov., 71 shrv., 42 nem., 37 roman.); čitat. tekom 1. 104, izposoj, knjig 832 (po Izvestju). Učiteljska knjižnica drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani. Ust. 1908 (kranjski deželni zbor). Vzdržuje se z drž. dotacijo. Štev. knjig ( = zv.) 762. V šol. posl., Kongresni trg 2; oprema zadostna. Knjige so urejene po časovnem redu prihajanja; kronol. kat. v knjigi, strok. list. kat. Uprav. Ivan Rudolf. Dijaška knjižnica. Štev. knjig (— zv.) 632. Varuh prof. Jože Kranjc. Učiteljska knjižnica drž. trgovske akademije v Mariboru. Ust. 1919 (ravn. dr. Matej Dolenec). Vzdržuje se z drž. dotacijo (za pisarniške potrebščine). Šteje 967 knjig (ena tretjina vez.). 16 revij. V šol. posl., Zrinjskega trg 1: v 2 omarah. Strok. kat. v vez. knjigi. Dijaška knjižnica. Stanje koncem šol. 1. 1930/31: 159 knjig (po Izvestju). Strokovna knjižnica drž. dvorazredne trgovske šole v Celju. Ust. 1919 (ravn. Marinšek). Vzdržuje se z drž. dotacijo. Inv. št. 856; štev. vez. knjig 951, revij 5, rokopisov 10. V pritličju mestne osnovne šole; oprema: 2 zastekleni omari. Kat. po štev. redu v vez. knjigi. Odprta dnevno za časa odmorov. Varuhi: 1919—26 Adolf Radič, predm. učit., 1926—27 Adela Košič, predm. učit., od 1927 prof. Joža Ažman. Dijaška knjižnica. Ust. obenem z učit. knj., vzdržuje se z dotacijo in deloma s privatno podporo. Inv. št. 547, štev. zv. 565, vez. knjig 450, knjig 562, revij 3. V priti, mestne osn. šole, v sobi II. letn. drž. trg. šole; oprema: 2 zastekleni omari; kat. po štev. redu v vez. knjigi. Odprta vsako soboto 14—15. V zadnjem šol. 1. 42 čitat., 617 izpos. knjig. Varuhi: 1919 do 1921 Matko Cop (abs. g.), od 1921 Konrad Fink (predm. uč.). Knjižnica banovinske kmetijske šole na Grmu. Ust. 1886 (kranjski dež. odbor). Vzdržuje se z banovinsko dotacijo. Inv. št. učit. knj. 1194, dij. knj. 526 (brez izvestij, koledarjev itd.); štev. knjig (— zv.) učit. knj. 1650, dij. knj. 1368, skupaj 3018 knjig; večinoma vez.; revij (strok, in leposl.) 56, časopisov 3; mnogo revij je že odpovedanih. V posl. kmet. šole na Grmu, v 4 vel. omarah. Urejena po kmetijskih panogah: vinarstvo, kletarstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, poljedelstvo, živinoreja, mlekarstvo, gospodarstvo, čebelarstvo, kmetijske pomožne vede, kmetijski časopisi, go¬ zdarstvo, prirodoslovje, in leposlovne knjige. Sed. upr. Danica Modic, zvaničnica. Knjižnica banovinske kmetijske šole v Št. .Turju ob j. ž. Ust. 1910 (štajerski dež. odbor). Do 1919 so prevladovale nemške strok, knjige, od 1919 je prirastlo mnogo slov. in shrv. knjig, slednje večinoma dar ministrstva za polje¬ delstvo. Vzdržuje se z banovinsko dotacijo. Inv. št. 1118 (240 slov., 333 shrv., 541 nem., 2 češka, 1 angl., 1 ital.); štev. zv. 1160, vez. knjig 480, revij 37, zemljevidov 12. V pisarni šole, v 3 omarah. Knjige so postavljene po predm. skupinah (26), kat. v vez. knjigi. Od¬ prta vsak del. 7—19. Knj. oskrbuje po en prof. oz. strok, učitelj s pomočjo računskega ali pisarn, uradnika; sed. od 1919 ing. Franc Kropivšek in pis. uradn. Jos. Rongador (od 1932). Dijaška knjižnica. Ust. 1925. Ima leposlovne in strok, knjige, prve vse kupljene, druge deloma kup¬ ljene deloma podarjene. Vzdržuje se z banovinsko dotacijo. Inv. št. 426 (270 slov., 156 87 shrv.); štev. zv. 730, vez. knjig 138; 1 zemljevid. V čitalnici šol. posl., 1 omara. Knjige so postavljene po skupinah (5); vez. kat. Odprta ob nedeljah 11—12; čital. letno 72, 1. 1932 izpos. knjig 166. Knj. vodi ves čas ing. Franc Kropivšek. Knjižnica vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Ust. 1872 (štajerskii dež. odbor). Z ukinitvijo srednje kmetijske šole v Mariboru (ki je bila nastanjena v istem posl. z nižjo vinarsko in sadjarsko šolo) in njenim prenosom v Bukovo pri Negotinu je bil prenesen v Bukovo tudi izdaten del knj. Knj. se vzdržuje z drž. dotacijo. Inv. št. 4996; štev. knjig 4125, revij 179, period, publikacij 75. V šol. posl., Vinarska ulica 17a; oprema: 6 zasteklenih omar, kar za silo zadostuje. Strok. kat. v vez. knjigi. Uprav, ravnatelj Jos. Priol. Kar se tiče ločenega ozemlja, so likvidirane knjižnice vseh slov. srednjih šol: gimnazije v Gorici, realke v Idriji, moškega in ženskega učiteljišča v Gorici, zasebne dvorazredne trgovske šole v Trstu. (Iz ljudskih šol so izginile slov. knjižnice z Gentili- jevo reformo 1923.) III. Ljudske in društvene knjižnice. Ljudske in društvene knjižnice 29 so po svojem bistvu izposojevalne. Nadaljnja skupna poteza je vzdrževanje s članarino oz. izposojevalnino in popolna ali delna neodvisnost od drž. in drugih podpor, kar je ugodno po¬ sebno v časih gospodarske krize. Med njimi imamo, kakor pri znanstvenih knjižnicah, predvojno in povojno skupino; posebno slednja kaže prese¬ netljiv razmah. Omembe vredna je tudi podrobna statistika čitateljev ne¬ katerih teh zavodov. Knjižnica Delavske zbornice v Ljubljani. Ust. 1926. Začela je poslovati v bivših prostorih ekspoziture OUZD, Gradišče 2, 1928 se je preselila v palačo Delavske zbornice, Miklošičeva cesta. 30 Zadnja 3 leta se vzdržuje z dohodki od izposojevalnine. Inv. št. 19.192, štev. knjig 15.377; vse vezano; revij in časopisov 46, 2 zemljevida. Oprema: odprte in zaprte omare s premakljivimi policami. Knjige so postavljene po formatu (a, b, c, d, e, f); tisk. katalogi po vsebini, s pododdelki, alfab. po avtorjih; inv. kartoteka, iz katere je razviden curriculum vitae vsake knjige. Javna knj. odprta vsak del. od 10—12, od 17—20. Do junija 1931 je bilo izposojeno 177.200 knjig, do 1. maja 1931 se je vpisalo 4200 obiskovalcev, od teh 1489 ročnih delavcev, 1195 dijakov, 1516 intelektualcev in dr. Vodja knj. Ciril Štukelj, jurist; knjižničar Vilko Pitako, jurist; knjižničarka Štefi Udovč, abs. trg. akademije. L. 1926: knjižna posest 3899 zvezkov, štev. izposoj, knjig 2821; 1. 1927 knjižna posest 5938 zvezkov, izposoj, knjig 15.495; 1. 1928: knjižna posest 8376 zvezkov, izposoj, knjig 35.045; 1. 1929: knjižna posest 12.073, izposoj, knjig 49.838; 1. 1930: knjižna posest 13.123, izposoj, knjig 46.971. Knjižnica Delavske zbornice v Mariboru. Ust. 1928. Začela je poslovati v tesnih prostorih ekspoziture DZ v Mariboru, 1931 se je preselila v novo palačo OUZD, Sodna ul. 9; odprta vsak del. od 10—12 in od 16—20. Štev. knjig je všteto v inv. knj. Del. zbornice v Lj. Od junija 1928 do junija 1931 se je vpisalo 1388 obiskovalcev, izposodilo 45.696 knjig. Vodja Rezika Krištof. Število izposojenih knjig: 1. 1928 : 5095, 1. 1929: 15.591, 1. 1930: 15.595 Knjižnice Delavske telovadne in kulturne zveze »Svobode« v Ljubljani. Centralna knj. v Lj. je del knj. Del. zbornice. Društvo ima pa 21 knjižnic svojih podružnic, in sicer: na Jesenicah, Javorniku, Gorjah pri Bledu, v Lescah, Tržiču, Kranju, Zalogu, Dobrunjah pri Lj., Zagorju, Trbovljah, Hrastniku (2), Zabukovci, Libojah, Gu- štanju, Prevaljah, Mežici, Črni, Kočevju, Rajhenburgu in Ptuju. Knj. so večinoma usta¬ novljene po vojni, skupaj imajo ca. 7000 knjig. Vzdržujejo se z izposojnino in podporo podružnic; nastanjene so v prostorih društev, urejene so v glavnem po sistemu knj. Del. zbornice; upravljajo jih člani društev. Odprte so ob sobotah in dela prostih dnevih. Ljudska knjižnica (last Prosvetne zveze) v Ljubljani. Ust. 1897 (dr. J. E. Krek), obnovljena in spopolnjena 1924. Vzdržuje se s podporo PZ. Inv. št. 10.705 (precejšnje štev. revij, razen tega rezervne knjige). V palači Vzajemne 29 GL: Statistika prosvetno-gospodarskih knjižnic v Dravski banovini v 1. 1930. (Pro¬ sveta, IV, 1932, 81), in za nedruštvene knj.: Statistika javnih knjižnic in čitalnic v Drav¬ ski banovini v 1. 1930 (Prosveta, IV, 1932, 81). 30 Poročilo prosvetnega odseka DZ v Lj. za 1. 1926—1931. (Lj. 1931, 32.) Zelo po¬ drobno izpeljana statistika izposojenih knjig (glede stroke, jezika, avtorja) in obiskovalcev knjižnice (glede poklica, spola itd.). 88 posojilnice, Miklošičeva cesta 7; oprema dobra. Knjige so postavljene po strokah. Vez. kat. in kartoteka. Tisk. kat.: Imenik knjig, Lj., 1926. Tisk. poročilo vsako leto v Vestniku PZ o priliki obč. zborov. Odprta vsak del. od 8—12 in od 14—19, obiskovalci iz ljublj. me¬ ščanstva in z dežele. Čitateljev letno 11.582, dnevno ca. 63, izposoj, knjig 19.200; izpo¬ sojevalci plačajo vpisnino in izposojevalnino. Knj. je v zvezi s 145 knj., ki delujejo v področju ljubljanske škofije; te podružnice imajo 52.117 knjig, izpos. 65.242 knjig letno. Osebje: Blaž Poznič (abs. univerze) 1924—1928, dr. Ant. Vodnik 1928—1930, prof. Bogo¬ mir Pregelj 1930—1931; sedaj vodi odbor PZ. Prosvetna knjižnica v Mariboru. Ust. 1929 (Marko Kranjc in dr. Fran Sušnik). Vzdržuje se s podporo PZ (30%) in z izposojevalnino (70%); izdaja 40% za upravo, 60% za nakupe knjig. Štev. zv. 6310, vez. knjig 3302, knjig 6208 (z dupl. 6310), revij in časopisov 3, 2 zemljevida. V pritličju palače Zadr. gosp. banke, Aleksandrova cesta 6; oprema dobra, 10 omar, 14 stelaž. Knjige postavljene po skupinah; kat.: listovni: alfab., strok., predmetni; vez.: alfab., strok. Odprta vsak del. od 8—12 in od 15—19. Obiskovalci: 16% intelektualcev, 30% dijakov, 41% meščanov, 11% delavcev, 2% kmetov; čitateljev dnevno ca. 38. Izposojevalnina se plača po vrednosti knjige. Knj. je v zvezi s 110 knj., ki delujejo na področju lavantinske škofije. Osebje: Ivan Hojnik, abs. trg. šole 1929—1930, Marica Ornik, abs. trg. akademije 1931—1932, Karel Medvedič, abs. realke 1931—1932. Nakup knjig in nadzor, prof. dr. Fran Sušnik. Knjižnica Zveze kulturnih društev v Ljubljani. Ust. 1920. Sedež centrale Kongresni trg 1. Ima včlanjenih 113 društev, ki imajo lastne knj. in deloma urejene tudi čitalnice; skupno štev. knjig je 102.000. Preds. ravn. Ant. Jug, knjižničar oz. referent za knj. prof. dr. Jos. Mihelak. Knjižnice Zveze kulturnih društev v Mariboru. Ust. 1925. Sedež centrale Cankarjeva ul. 1. Ima ca. 100 včlanjenih društev z last¬ nimi knj., z nad 50.000 knjigami, in vzdržuje 76 potovalnih knjižnic. Preds. 1925—1930 A. Skala, od 1930 V. Špindler. 81 Knjižnica Jugoslov. sokolske matice v Ljubljani. Ust. 1929. Vzdržuje jo JSM. Inv. št. 1300, štev. vez. knjig 400. V posl. Narodnega doma. Razdeljena v 3 odd.: češki, slov.-hrv. in srbski. 2 kartoteki: alfab. po avtorjih in alfab. po naslovih. Knj. je na razpolago članom tehničnega odbora. Upr. uradništvo JSM. Šentjakobska knjižnica v Ljubljani (last Šentjakobskega gospodarskega in kultur¬ nega društva v Ljubljani). Ust. 1911 (Matija Rode). Do 1924 je poslovala na Vožarskem potu, nato na Starem trgu, 1932 se je preselila v posl. Slov. Matice, Kongresni trg 7. Vzdržuje se z izposojeval¬ nino in z darovi. Inv. št. 21.000, štev. zv. 39.000, vez. knjig 29.500; razen tega 150 revij, 40 slik. Oprema: lesene stelaže. Knjige so urejene po jeziku v 2 formatih; slov. odd. raz¬ deljen v pesmi, drame, pripovedke, znanstvo; nemški v 2 skup., leposlovje in znanstvo. 2 kat.: izv. v knjigi, list. alfab. Zadnji tisk. Imenik knjig 1928, Dodatek 1930. Prirastek se priobči od časa do časa v »Jutru«. Odprta vsak del. od 16—19%, od 1. okt. do 1. apr. tudi ob ned. in praznikih od 10—12. Obiskovalci pripadajo vsem stanovom; mesečno 3000 do 4500, ki si izposodijo 10.000 do 18.000 knjig, proti izposojnini (3% nabavne cene). Knjižničar od začetka Matija Rode in dnevno 7—8 pom. moči. Dvorska knjižnica v Ljubljani (last Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj). Ust. 1908 (dr. Ivan Oražen). Iz prvotne čitalnice se je razvila knj., v začetku do¬ stopna samo članom, potem javna. Med vojno je morala dati raznim bolnišnicam na raz¬ polago precejšnje štev. knjig, ki jih ni dobila vrnjenih. Knj. se vzdržuje večinoma z izposojnino, potem z dohodki veselice »Rajanje pod staro lipo« na Borštnikovem trgu, ki jo prireja zadnja leta, ter s podporo banske uprave in mestne občine. Šteje 10.423 knjig (2319 slov. 469 shrv., 7243 nem., 342 franc., 50 angl.), in rezervo, ca. 12.000 knjig, vse vez.; revij 8. V zasebni hiši, Borštnikov trg 1; oprema: 13 omar in 5 stelaž. Dosedaj je izšlo 6 tisk. kat. (Imenik knjig), zadnji 1929; pripravlja se dodatek. Odprta vsak del. od 17—19; čitatelji predvsem uradniki, dijaki in delavci; dnevno ca. 20, mesečno 500; izpo¬ sojnina po kupni ceni knjige. Osebje: Prvi knjižničarji so se hitro menjali; dolgo je vodil knj. Avg. Petrič (oficial Mestne hran.), od 1923 dalje Alojzij Potočnik (učit. II. drž. deške osn. šole); od 1921 opravlja poleg knjižničarja izposojevalne posle Pavla Sepin abs. žen. obrtne šole za vezenje). Ljudska knjižnica v Mariboru. Ust. 1906. Stanje začetkom 1. 1932 13.850 knjig. V posl. Narodnega doma, Tatten- bachova ul. 9. Odprta v torek, četrtek, sobota od 17%—19%, v nedeljo dopoldne. Upr. 81 Po Vodniku po Mariboru, 158/159. 89 pred vojno L. Poljanec, po vojni dr. A. Reisman, ki je knj. reorganiziral s pomočjo L. Doležala. 32 Knjižnica Francoskega instituta v Ljubljani (Institut franfais). Ust. 1921. Vzdržuje se s subvencijo francoske in naše vlade in s članarino. Število zv. 4500, knjig ca. 4200, revij 25, časopisov 12. V posl. Narodnega doma; oprema: 7 omar, 1 stelaža. Knjige se urejajo kakor prihajajo; alfab. kat., strok, je v delu; list. in v vez. knjigi. Odprta vsak del. od 10—12 in od 16—18; čitatelji plačajo članarino in izposoj¬ nino. Uprav.: prof. Lucien Tesniere, prof. Marc Vey, sedaj prof. Jean Lacroix; knjižni¬ čarji: pisatelj Fran Detela, prof. Ant. Detela, sed. Anton Popov (ruski mirovni sodnik). Knjižnica francoskega krožka v Mariboru (Cerele frangais). Ust. 1922. Vzdržuje se s podporo francoske vlade in s članarino (40 Din letno). Inv. št. 1196, štev. zv. 1589, revij 17, časopisov 2; vse vez. V privatni hiši, Grajska ul. 5/1; oprema: 4 omare, 1 pult. Kat.: inv. knjiga po redu prihajanja m alfab. list. kat. Knj. je odprta za člane ob sredah od 17—19; izposoja na dom, letno ca. 1600 knjig. Upr. od 1922 do 1927 prof. dr. Janko Kotnik, od 1927—1929 Iv. Goršič, žel. uradnik, od 1929—1930 Pavla Šonc, strok. učit. mešc. šole, od 1930 prof. Jos. Karba. Knjižnica Krožka prijateljev Francije v Kranju. Ust. 1921 (prof. Vinko Marinko). V posl. 1. 1931/32 kompletirana s starimi in novimi deli franc, književnosti. Vzdržuje se s članarino, podporo franc, vlade in darovi knjig, ki jih vsako leto oskrbi franc, vlada. Šteje 650 knjig, 600 vez., 4 revije, 2 časopisa. V posl. drž. realne gimnazije, 2 omari. Knjige so postavljene alfab. po avtorjih; alfab. kat, po avtorjih v vez. knjigi in list. kat. Odprta vsako sredo; obiskovalci člani in dijaki; čitateljev mesečno ca. 40, letno ca. 400. Knj. je v zvezi s franc, institutom v Lj., od katerega prejema 5 revij v cirkulacijo. Upr. odbor krožka (preds. prof. Niko Kuret), knjižničar Tomo Pavšlar. Knjižnica Društva za proučavanje angleškega jezika. Ust. 1922. Knjige so bile zbrane večinoma po ge. lektorici Fanny Copeland, s po¬ močjo g. Andričeviča. Vzdržuje se predvsem z darili, deloma s članarino. Šteje ca. 1000 zvezkov (brez dupl., ki jih je mnogo, pos. klasičnih knjig), revij in časopisov 6 (in precej posam. štev. časopisov, ki niso bili redno naročeni); oprema zadostna. Knj. delj časa ni imela lastnih prostorov, bila je shranjena na hodniku drž. lic. knj.; od 1933 pa se nahaja v novih društv. prostorih, Rožna ul. 41. Knjige so urejene po tek. št. do¬ spelosti in vpisane v glavni kat.; poleg tega alfab. avtorska kartoteka. Odprta za izposo¬ janje torek in petek od 17.15—19, čitalnica odprta vsak dan od 16—19; člani plačajo letno 40 Din članarine, dijaki 20 Din. Osebje: prva dolgoletna knjižničarka je bila ga. Fanny Copeland, pomagali so I. Prezelj, A. Lenarčič, dr. Murko in dr. Olga Grahar-Škerlj, sedaj upraviteljica. Knjižnica Društva prijateljev angleškega jezika in prosvete v Mariboru (Society of Friends of the English Language and Culture). Ust. 1923. Vzdržuje se s članarino in darili. Štev. zv. 502, vez. knjig 450; revij 4, časopis 1. V posl. dekliškega zavoda »Vesna«; oprema: 2 omari; alfab. kat. Odprta ob torkih in petkih od 18—19; izposoja letno ca. 300 knjig. Upr.: od 1923—1925 prof. dr. Janko Kotnik, od 1925 Edo Gniušek, žel. uradnik. Javna mestna knjižnica v Celju. Ust. 1927 (mestna občina). Ob ust. je prevzela knj. Ženskega društva v Celju (1350 knjig), isto leto je kupila knj. kluba naprednih slov. akademikov (ca. 200 knjig), A928 je dobila v dar preostale knjige nekdaj bogate Čitalnice (500 knjig). Knj. se vzdržuje z letno podporo mestne občine in z izposojnino. Inv. navaja 8247 knjig, 7448 je vez. V zgradbi mestne elektrarne. Knj. se deli v leposlovje in znanstvo; leposlovje ima poseben odd. za mladino. Knjige so uvrščene po št., po redu nakupa; alfab. kat. po avtorjih. Odprta 5krat na teden (tor., čet., pet., sob. od 18—20, ned. od 10—12); posluži se je vsak, kdor plača pristojbino. Knj. šteje zdaj 200 članov, dnevno ca. 60; vsak plača vpisnino (5 Din), od vsake knjige pa določno pristojbino za 14 dni; mesečno se izposoja ca. 2500 knjig (58% slov.). Knjižničarka od začetka Vera Levstik, učit. drž. dekl. mešč. šole (prej, 1923—1927, knjižničarka Zen. društva), pom. moč Marija Filipič (trg. pomočnica). 33 Mestna knjižnica v Ljubljani. Ust. po iniciativi župana Iv. Hribarja; mesto knjižničarja je bilo sistemizirano 1900. 1904 je prosila knj. uredništva vseh slov. časopisov za brezplačen izvod, kar je imelo popoln uspeh. Knj. je štela 1910 ca. 2000 zv., večinoma juridičnega in administrativnega značaja. 34 Po ust. univerze, 1919, pa je knj. odstopila svoje leposlovje slavističnemu se- 32 Po Vodniku po Mariboru, 159/160. Poročila v Mariborskem Večerniku. 33 Poročilo v Slov. Narodu 1933, 39. 34 Ljubljana 1895—1910, 160. 90 minarju; ostali so zakoniki itd., ki so danes priključeni mestnemu arhivu. V posl. mest¬ nega magistrata, soba 34, dostopno vsak del. od 9—14. Uprav. Manica Koman. Knjižnica Kmetijske družbe v Ljubljani. Ust. 1767. Prejela je knjige Akademije operosorum in Jezuitskega kolegija. Od¬ stopila pa je precej knjig 1787 drž. licejski knj. Vzdržuje se s sredstvi Kmetijske družbe 36 Kronologični inv., ki se je vodil, se je lani izgubil, letos se namerava napraviti nov inv.; vendar se more ugotoviti, da šteje knj. ca. 5000 knjig, vse vez., in 30 strok, revij in časo¬ pisov. V posl. Kmet. družbe, Novi trg; oprema: 6 omar. Knjige so postavljene po strokah. Odprto za člane. Uprav, tajnik Fr. Kafol. Društvena knjižnica Splošnega ženskega društva v Ljubljani. Ust. 1907; 1918 se je spremenila v javno knj. Vzdržuje se z izposojevalnino in s članarino. Inv. nav. 7992 knjig, vse vez. V društvenih prostorih, Rimska cesta 9; oprema: 4 vel. omare in 12 stelaž. Predvojni tisk. kat.; vez. katalogi urejeni po jeziku, alfab., stroki in tvarini. Odprta v tor., čet., sob. od 14—19. Letno 3840 čitateljev; knjige se izposojajo za 14 dni. Prva knjižničarka Marica Perušek, potem Marija Cimperman, M. Škerjanc, Antonija Gogala, Aneta Gogala, Jerica Kozica, sedaj Milena Erjavec. Končno še nekaj sicer zelo nepopolnih podatkov o društvenih knjižnicah našega ločenega ozemlja. Celovec : Knjižnica Delavske zbornice (Biicherei der Arbeiterkammer) ima v svoji centrali knj. v Celovcu in v svojih podružnicah v Južni Koroški precejšnjo število slovenskih knjig. Slov. krščansko socialna zveza, ust. pred vojno, reorganizirana 1922, ima centralo knj. v Celovcu (Viktringerring 29) in ca. 20 včlanjenih knj. po deželi. Gorica : Prosvetna zveza, ust. 1922, je imela centralno knj. ,v Gorici in nad 100 knj. v podružnicah po deželi; 1927 ukinjena, knjige zaplenjene. Zveza prosvetnih društev, istotako ust. 1922, ukinjena 1927. Usoda knj. Slov. muzejskega društva v Gorici (gl. Koštial, Veda, 1913, 622—624) ni znana. Trst: Knjižnica Ljudskega odra, v Ljudskem domu, ca. 5000 zv.; knjige so odnesli fašisti o priliki požiga Ljudskega doma 1922 in večinoma prodali pod roko. Knjižnica Siavjanske čitalnice, ca. 4000 zv., zgorela 1920 ob požigu Narodnega doma. Knjižnica Šentjakobske čitalnice, ca. 3000 zv., prenehala z razpustom društva 1927. Knjižnica Delavskega podpornega in bralnega društva, ca. 2000 zv., zgorela 1920 v Narodnem domu. Knjižnica Čitalnice v Skednju, ca. 2000 zv., prenehala 1927. Strokovno-poučna knjižnica Slov. akad. društva Balkan, ki je vzdrževalo pred vojno tudi kakih 15 ljudskih knjižnic v tržaški okolici; te knj. so se med vojno, ker na vojnem ozemlju, večinoma porazgubile; po vojni je društvena knj. zopet (ca. 800 zv.), a bila zaplenjena ob razpustu 1927. Prosveta, ust. 1922, je zbrala v 5 letih čez 5000 knjig, s katerimi je preskrbela čez 100 včlanjenih knjižnic na Tržaškem, na Krasu in v slov. delu Istre; ob razpustu 1927 je bil del knjig zaplenjen. Knjižnica Zveze mladinskih društev; ob ukinitvi 1927 del knjig zaplenjen. Skupno število zvezkov tukaj navedenih uničenih knjižnic znaša 21.000. Edina še poslujoča slovanska knjižnica je knjižnica zasebne srbske šole pravoslavne cerkvene občine v Trstu, ki šteje nekaj tisoč knjig, zadnja leta tudi precejšnje štev. slovenskih knjig. V številkah izraženo — pri čemer se sicer ne sme pozabiti, da abso¬ lutna popolnost podatkov ni dosežena, vendar diferenca ni bistvena —, je stanje naših knjižnic sledeče: 61 znanstvenih in strokovnih knjižnic s 51 šolskih knjižnic s 395 ljudskih in društvenih knjižnic s skupaj 407 knjižnic z 413.027 zvezki, 198.963 zvezki, 353.377 zvezki, 965.367 zvezki. Po tem pregledu lahko rečemo, da stanje naših knjižnic v predvojni dobi sicer ni bilo sijajno, da pa je ustvarilo dobro podlago za nadaljnji razvoj. V to počasno a solidno snovanje je udarila vojna: deloma je uničila knjižnice direktno — v ožjem vojnem ozemlju — deloma jih je oškodovala indirektno v obliki splošnega zastoja. Ustanovitev narodne države je dala močno pobudo; ustanavljale so se nove znanstvene knjižnice, posebno z ustanovitvijo ljubljanske univerze, ljudske knjižnice, nove in stare, doživ¬ ljajo mogočen razmah, in to kljub težavam prvih povojnih let z devaloriza- cijo denarja itd. Vendar se vrši ta razmah nemoten le v jugoslovanski Slo¬ veniji, dočim pomeni ista doba izven naših državnih mej počasno odprav¬ ljanje naših knjižnic. Prav v zadnjih letih pa je najvažnejši faktor v razvoju 35 Zgodovinske črtice važnejšega delovanja c. kr. kmetijske družbe na Kranjskem od 1767 do 1867 (Lj. 1867). 91 naših knjižnic — gospodarska kriza. S polno težo učinkuje pri knjiž¬ nicah, ki so izključno ali pretežno odvisne od državne dotacije, to je pri znanstvenih in šolskih knjižnicah; javlja se v nezadostnih prostorih, v po¬ manjkljivosti opreme, v redukciji knjižničarskih mest, v prepovedi vezave knjig. Knjižnice pa, ki razpolagajo s članarino svojih obiskovalcev, ljudske in društvene, ne občutijo v toliki meri posledic gospodarske krize. Zato je tudi razmerje med številom vezanih in nevezanih knjig pri nedržavnih knjižnicah bolj ugodno kakor pri državnih. Gospodarsko krizo občutijo sicer več ali manj knjižnice vseh kulturnih držav (omembe vredna je, kakor po¬ roča Zentralblatt fur Bibliothekswesen, 1932, 12, vpeljava državno plača¬ nega dela brezposelnih v knjižnicah), pri naših knjižnicah pa je učinek tem hujši, ker njihovo stanje že pred nastopom krize ni bilo povoljno. V okviru tega splošnega razvoja razločimo še nekaj posebnih potez. Razliko opazimo v razvoju knjižnic z zgodovinsko tradicijo in novoustanov¬ ljenih knjižnic. Razvoj zadnjih je hitrejši kakor pri prvih; oprema novih je v splošnem bolj primerna in katalogizacija bolj enotna kakor pri starih. Povsod pa se kaže zanimiv pojav, v zvezi s splošnimi političnimi smernicami, v novem pritoku knjig: slovanski narašča, pa tudi francoski kontingent se veča v primeri s prej prevladajočim nemškim. Po tehnični strani opažamo skoraj povsod prehod od starejše oblike kataloga v vezanih knjigah k bolj praktični listnega kataloga; večinoma pa imamo še obe obliki drugo poleg druge. Omembe je vredno glede osebja tudi naraščanje števila ženskih moči. Poleg navedenih pozitivnih strani pa je treba navesti tudi negativne: nimamo še zakona o bibliotekah, to se pravi, nimamo predpisov za pred- izobrazbo bibliotekarjev (vendar ima de facto osebje znanstvenih in šolskih knjižnic visokošolsko izobrazbo, osebje ljudskih in drugih knjižnic pa sred¬ nješolsko, deloma pa tudi visokošolsko izobrazbo); nimamo zadostnega šte¬ vila sistemiziranih bibliotekarskih mest (mnoge biblioteke se upravljajo v postranskem poklicu, čeprav bi množina dela opravičevala samostojno me¬ sto); nimamo povečini primernih poslopij (zato stoji n. pr. drž. licejska knjižnica pred katastrofo); nimamo primerne ureditve plač bibliotekarjev; nimamo urejene izmenjave knjig z inozemskimi knjižnicami; zaradi po¬ manjkanja osebja nimamo centralnega kataloga. Različne stroke so različno dobro oskrbljene in bibliotečni problem, kakor ga je 1. 1929 postavil pro¬ fesor Kidrič, obstoji še danes v nezmanjšani meri; deloma se je celo po¬ ostril. Duševnega vodstva naših knjižnic v racionalni smeri nikakor ne manjka, manjka pa sredstev, in zelo značilno je, da ni nobena naših knjiž¬ nic zvezana s kako ustanovo. 36 Resumc. Cest le premier essai d’une statistique des bibliotheques de la Slovenie, resultat d’une enquete, entreprise par 1’auteur moyennant un questionnaire adresse aux administrateurs des diverses bibliotheques. Les donnees sont detaillees pour les deux tiers du pays faisant partie de la Yougo- slavie ou ils constituent la banovine de la Drave, elles ne sont que sommaires pour le tiers adjuge a ritalie et a 1’Autriche. A quelques exceptions preš, tous les instituts en question ont repondu a l’enquete. 407 bibliotheques possedant 965.367 volumes sont enregistrees: 61 bibliotheques scientifiques, 413.027 volumes; 51 bibliotheques scolaires (de l'en- seignement secondaire), 198.963 volumes; 395 bibliotheques populaires (d’asso- ciations), 353.377 volumes. 36 Če bi bile v pričujočem pregledu nehotoma izpuščene knjižnice, ki po svojem značaju vanj. spadajo, prosimo za podatke, ki bi se objavili v posebnem Dodatku (kjer bi bili objavljeni tudi podatki knjižnic, ki dozdaj niso odgovorile na vprašalno polo). 92 Le developpement de ces bibliotheques, satisfaisant, en general, avant la guerre, menace, pendant la guerre, par la proximite du front et par la stagna- tion generale de toute activite, regut une forte impulsion par la creation de l’Etat national: fondation de nouvelles bibliotheques scientifiques, speeialement en relation avec la fondation de 1’Universite de Ljubljana, developpement pro- digieux des bibliotheques populaires soit anciennes soit nouvellement fondees. Par contre, la meme epoque voit la lente disparation des bibliotheques scolaires et populaires slovenes en Italie, debutant avec les incendies de 1920 et finissant avec la suppression complete en 1927, tandis que, en Autriche, la Carinthie slovene garde quelques bibliotheques populaires. Cependant, le mouvement favorable, mentioime plus haut, de la plupart des bibliotheques est entrave, depuis deux annees, par la crise economique generale que sentent particulierement les bibliotheques dependant de 1’Etat, moins les bibliotheques disposant des cotisations de leurs membres. De cette crise resultent: insuffisance des batiments, restriction des subventions, reduction des postes de bibliotheeaires. On peut signaler, comme traits caracteristiques, en ce qui concerne les nou¬ velles acquisitions, 1’accroissement des ouvrages en langues slaves et frangaise, en comparaison avec ceux de langue allemande, auparavant predominante; en ce qui concerne le progres technique, celui du numerus currens et du catalogue a fiches. L’instruction professionnelle des bibliotheeaires, en general, est satis- faisante, quoiqu’il n’y ait pas encore de loi sur les bibliotheques. Cette loi aura, egalement, a regler les echanges internationaux des bibliotheques et la situation materielle des bibliotheeaires. Enfin, il y a deux problemes etroitement lies qu’il faudra resoudre: la question de la Bibliotheque d’Universite de Ljubljana, et celle du nouveau batiment indispensable de la bibliotheque d’Ktat de Ljub¬ ljana, ayant caractere et fonction de Bibliotheque d’Universite et de Biblio- theque Nationale. OHK - Slovenistika in slavistika Br PIVEC STELE M. Naše II 840 1 027.3 37000207994 ' I COBISS o I I UNIVERZO V LJUBLJONI