TH4E OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP ^MERICA. Amerikanski Slovenec PRVt SLOVENSKI LIST V AMERIKI. GESLO: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. ' — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI STEV. (No.) 147. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ! PRILJUBLJEN SLOVENSKI LI5J V ZDRUŽENIH DRŽAVAH # AMERIŠKIH, .--J 0 našem sestanku na Žalostni gori. NESRAMNO MEŠETARENJE IN BARANTANJE SLOVENSKIH LIBERALNIH ODPADNIKOV, POKAZUJE, KAKO PODLO IN UMAZANO DUŠO IMAJO SLOVENSKI LIBERALCI V AMERIKI. Piše Anton Grdina. CHICAGO, ILL., PETEK, 18. SEPTEMBRA — FRIDAY, SE PTEMBER 18, 1925. LETNIK XXXIV. Cleveland, Ohio. — Ob mojem povratku iz domovine, sem našel, da je za časa moje odsotnosti v mesecu augustu, škodoželjni "G. N." zopet bruhal iz svojega žrela smrdljivo lavo ostudnih vulkanov na inojo osebo, vse, kar najhujše se jih je mogel izmisliti, d.^bi tako enkrat za vselej meno pred svetom javno ugonobil. Dober tek, za vaše zahrbtne napade. Sram naj vas bo, ker ste me napadali, ko se braniti nisem mogel, sram pa tudi zato, ker ste me napadli vkljub temu, da ste že v začetku vašega napada povedali, kakšno duševno revše, da sem, kako sem vsega nezmožen. Potem pa čemu toliko umazanega pljuvanja na mene saj ako je tako, kakor ste povedali, da me že celi svet pozna' kakšna ignoranca da sem, kako, da sem že pred celim svetom razkrinkan in kako da se me vse ogiba in sramuje, torej čemu je treba še vaših nadaljnih napadov na tako ubogo osebo, kakor serp jaz, saj bi vendar po vaših že tolikrat povedanih (priobčenih) dopisih in člankih, katere ste spljuvali na mene, morali ljudje enkrat za vselej vedeti, kakšen izvržek izmed ljudstva sem ? ! Pa čemu vendar ti vaši zmedeni nelogični napadi na mojo osebo? Kaj imate Vi napram moji osebi? In kaj imate vi z menoj opraviti ? V nelogični pisavi vašega uredniškega članka ste dvakrat povedali, da nimam nobene zmožnosti, a hinavsko ste me pa pohvalili na videz, kako, da sem bogat in zmožen, da bi na ta način obudili pri ljudem sum da sem magnat, da bi tako, če ne z enimi vašimi zlobnimi čečkarijami, pa vsaj z drugimi nazivi pred javnostjo mene spravili v slabo luč, vsaj še pred onimi čitatelji, kateri še kaj verjamejo vašemu zlobnemu mašetarenju in barantanju. Kako smešite same sebe, ker predbacivate, da se pogajam za čast! Ako bi jaz in drugi ljudje nevedeli, kdo ste Vi pri "G. N." bi me to žalilo. Ako bi ne vedeli, da ste vi že stoterim in stoterim dobrim poštenim ljudem in duhovnikjom oneča-stili njih dobra imena, potem bi ne mogel vaših zavratnih napadov pozabiti, tako pa, ker jaz in že vsa slovenska javnost danes ve, kaj in kdo ker vedo, da ste danes tega, jutri onega mazali hujše" kakor katerikoli drugi slovenski list najsi bo v Ameriki ali pa v stari domovini in zato se ne bom pečal z vami, kakor le toliko, da bo slovenska javnost znala, kako da ste na hudoben način zviti vi in vaš časopis, kar je seveda delo vaših rok. Ti dogodkom na Žalostni gori se je "Glas Naroda" sam sebe razkrinkal in v fcanjko ujel. Jamo je sicer kopal meni in pater Zakrajšeku, skrivaj potom hinavščine in potom svojih podlih podzemskih pomaga-čev, a usoda hoče drugače, sami se žalostno pogrezajo v jamo, ki so jo nam pripravili. "Kdor se nazadnje smeje," se smeje najbolj. "Vse bo prišlo na dan". G. Trunk pravi v Leadville: "saj imamo še časa doveljV — In tako je, da bodo ljudje spoznali resnico, je še časa dovelj! Naši Čitatelji se bodo spominjali, kakšen dirindaj je bil pri Gl. Naroda, ko sva jaz in pater Zakrajšek naznanila, da potujemo v stari kraj. Kričali so: "Cuj slovenska javnost"! Kaj nameravajo naši ameriški klerikalci — ta ničevi Grdina in ta pred celim svetom razkrinkani Koverta mislijo potovati . . . Zavijali so, lagali, da je smrdelo. Če bi bilo to res, bi ne bilo treba nobenih nadaljnih komentarjev ne bilo bi treba toliko nama pisariti. Ako je eden in drugi tako uničen in drugi tako razkrinkan, potem čemu tako velik strah pri "G. N."? Čemu toliko blatenja? Čemu iskati in zbirati dopise od nam sovražnih ljudi? in iste, če niso še dovolj surovi, še bolj posurovljati proti nam? Ila, poznamo vas in vemo zakaj se je šlo. Saj vi niste vse sami tega, kar ste pisali tudi mislili in verjeli, vi ste hoteli slovensko javnost in priprosto ljudstvo, kakor vselej "farba-ti'>. To vam hočem v naslednjem dokazati. Predno ste vaš nož zabodli v moje telo, ste me lepo hinavsko pobožali, kakor je storil to Judež na Oljski gori svojemu Učeniku pohvalili ste me v podjetju, češ da ne bodo ti božji ljudje sumili da delamo to iz sovraštva. Lepa hvala za poklon; in da vam tega ne ostanem dolžan naj vam vrnem s tem, da vas ne moram občudovati da ste zmožni delati na-gnusne napade napram osebam ki skušamo živeti v javnosti in poštenosti po svoji veri vzgojeni med svojim ljudstvom1. Ker sem prišel v Ameriko, kakor vi ker se moram boriti jaz jn moja družina za obstanek kakor vsak drugi ste se spozabili tako daleč v vaših umazanih podlih nakanah, da ste' pozabili na vse meje dostojanstva in v zlobnosti in zaslepljenosti svoje duše ste se izognili vsaki resnici in ste na svojo vest in odgovornost lopali in udrihali da se je moralo samemu peklenščku v peklu studiti. Zares zaslužite pri proizvajanju, in umazanosti ter blufanja priznanje. Hvala lepa vam gg. pri "G. N." A pomnite da ni nikoli tako dolga noč, da ne bi prišel za njo svetel beli dan in ko bodo čitatelji zvedeli o resnici na Žalostni gori se jim bodo že oči odprle. Vaša premetenost radi Žal. gore se je začela taki-at, ko sem se jaz in drugi odločili za odhod na potovanje. Da ne bodo ljudje Vas opazili v vaših napadih ste najprvo začeli apelirati na slovensko javnost da naj se nikdo ne spozabi da bi kaj položili v dar Grdinu-Zakrajšeku. Da bi ljudje to ložje razumeli, ste ljudem nametali peska v oči s tem da ste predbacivali sv. Očetu mil j one, (kar je nesramen in neopravičen napad) in ste z besedo "Italijanu" pov-darjali, češ, zadeli bomo na narodni čut, na ta način je edina prava zvita pot. (Dalje na 3. strani.) RIFIJANCI NAPADAJO PRI ADJIRU. Rifijanci so dobili ojačenja, več rodov se je zopet pridružilo Abd-el-Krimu. Gibraltar. — Rifijanci vspe-sno napadajo postajanke Špancev in Francozov v bližini Te-tuana. Ti napadi zabranjuje-jo Prinvo de Rivera, da se mu ne izpolni želja polastiti se mesta Adjir. Španci so v ponde-ljek jutro zasedli dve važni po-stajanski, kateri sta bili tako rekoč ključ do Adjira, a Rifijanci so jih pognali v beg in jim prizadjali precejšne izgube. Drugo poročilo se glasi, da so francoski fletalci opazili v gorovju veliko število upornikov, ki se umikajo, i Abd-el Krimu se je pridružilo nekaj rodov, kar je ojačilo .vrste upornikov, ki se bojujejo v bližini Tetuana. KRIŽEM SVETA. AVTOMOBILSKE NESREČE Avto nesreče se množe. — V enem dnevu je v Chicago bilo šest smrtnih slučajev. Chicago, III. — Z radostjo smo pozdravili vest o preteče-rii nedelji, ki se je glasila, da ni bilo nobenega smrtnega slučaja skozi avto nezgode. A kar se je zamudilo v nedeljo, to se je žal popravilo nasled-dnja dva dni. V torek je bilo šest smrtnih slučajev, kar je pomaknilo kazalec na 5*5 od meseca januarja. Žrtve so, Julius Kahn, pognan že nad trideset let kot i prodajalec časopisev na 22. cesti in \Y abash ave. Podrl ga je ,truk, bil je na mestu mrtev. Stanley Kudlacz, star 8 let je bil povožen od avtoja ko je šel, preko ceste, umrl je kmalo na' to v bolnišnici. Voznik avtoja je hotel pobegniti, a je bil prijet in odpeljan na policijo. Edward Lewenski, star 9 let je bil na mestu mrtev ko ga je podrl na tla težak truk. A. Deckel-man, star 80 let, je bil najden na 98. cesti in Cottage Grove ave. mrtev, zadet od avtoja. Martin Pompion, star 48 let, in Iiendy Groth, sta tudi podlegla poškodbam zadobljenim po neprevidni vožnji. -o- AVTOMOBILSKA NESREČA. Paul,s Valley. Okla. — G. A. Johnson, farmar, star 60 let in njegova soproga ter njujin 5 let star vnuk so bili na mestu mrtvi, ko so z avtom zavozili preko nasipa. Avto je bil ves razbit, tudi trupla nesrečnežov so bila razmesarjena. ŽAGA ZGORELA. Antigo, Wis. — Žaga, last T. D. Lumber kompanije v Polar je v torek zvečer do tal po-goreJa, škoda je precejšna. FARMARJI NEMARAJO V DELO STAVKAJOČIH PRE-MOGARJEV. Bloomsburg, Pa. — Farmarji v tej okolici se branijo dajati delo na svojih farmah stavkajočim premogarjem; češ, s tem bi le pomagali, da bi se stavka še le dalje vlekla. — Marion, 111. — Državni pravdnik bo zahteval za morilca Robert Tate in ženo, ki sta umorila prvega soproga od Mrs. Tate, sro — Seymounr, Ind. — Narodna neodvisna stranka je svoje ime spremenila v .narodno stranko. Za glavni stan si je izvolila Seymour, Ind., predsednik je imenovan John Zahnd. — Pariz. — Francija se pripravlja zopet na veliko ofenzivo proti Rifijancem. Painleve je dejal poročevalcem, da morajo do oktobra vse važne postojanke priti v roke Francozov. — Tokyo, Japonsko. — V Yokahoma, Tokyo in Kobe se razširja strašna bolezen kolera. V imenovanih mestih se pojavi vsaki leto nekaj slučajev te bolezni, a tako se še nikoli ni razširala, kakor letošnje leto. — Chicago, 111. — Arnold Holinger, kateri je bil 20 let švicarski konzul v tukajšnem mestu a pozneje podjetnik je umrl in zapustil šestim svojim otrokom po $100,000. — SoutM Bend. — V Saunders jezeru je utonil 16 letni vi-sokošolec Elis Smith. — Cape Girardeau, Mo. — Wilbur Smith in soproga sta se peljala z avtom v mesto, med pot jo sta pa naletela na neki pre vrnjen avto spod katerega jeMnolela človeška noga. Nemudoma dvigneta avto, nista se pa malo prestrašila, ko zagledata. mrtvega svojega 21 letnega sina. — Rio Janeiro, Brazilija. — Celokupno prebivalstvo v Braziliji se ceni na 30,635,605. Od teh jih je' 75 odst., ki ne znajo ne brati ne pisati. V letu 1920 je bilo 84 odst. nepismenih. — Peking, Kitajsko. — Še danes imajo banditi ugrabljenega zdravnika dr. Harveya, katerega so odvedli v gore dne 20. julija. Pogajanja za oprostitev so se izjalovila. -o- ANGLIJA PROTESTIRA. Ženeva, Švica. — Lord Robert Cecil, angleški delegat piti zborovanju sveta lige narodov se je pritožil radi postopanja Turčije, ki je poslala svoje čete na mosulsko mejo, kjer so vojaki napadli več vasi v katerih žive kristjani in odvedli preko meje skoro vse prebivalstvo.' Namen Turkov za to početje jej ta, da bi se znebili vseh Turkom sovražnih elementov, da bi v slučaju spopada z angleškimi vojaki ne mogli vohuniti v prid Angliji. Liga se trudi, da bi privedla do kompromisa, kajti Turki so odločni in imajo na mosulski meji blizu 100,000 mož. Kemal paša je dal razumeti, da ako ne bodo rešili v Ženevi mosulske-ga vprašanja povoljno, si bodo Turki z mečem prisvojili kar jim gre. Turki lahko zavzamejo Mosul z eno tretjino vojaštva kar ga imajo sedaj pripravljenega na meji. Da pa to ne storijo imajo tehtni vzrok, namreč istočasno lahko Anglija s svojim brodovjem zapre Smirno in to baš v času, ko bi imeli kmetje v Anatolia izvažati svoje pridelke. 0 POTEKU PRIMARNIH VOLITEV. Župan Hylan v New Yorku poražen. — Bob La Follette zmagovalec v državi Wisconsin z veliko večino. New York. — Župan Hylan, katerega je potiskal v ospredje W. R. Hearst je bil pri primarnih volitvah demokratske stranke za nominacijo za mesto župana v New Yorku poražen. James J. Walker je bil njegov nasprotnik, ki je zmagal z večino,, skoro 100,000 glasov. Ko je bil rezultat objavljen je Hylan rekel nekemu svojemu prijatelju: "Odstopim od politike s čistima rokama. Storil sem najbolje kar sem mogel." . Republikanci so izvolili Fr. D. Waterman-a, milijonarja, kateri je dobil toliko glasov, kakor oba njegova nasprotnika, John Lyons in W. M. Bennett skupno. S porazom Hylan-a je dosegel guv. Al. Smith politični tri-umf, stopil je zopet v ospredje politične arene, dočim se je moral njegov sovražnik Hearst umakniti v ozadje. Mladi Bob La Follette tudi triumfira nad svojimi tremi nasprotniki katere je premagal za nominacijo republikanske stranke za mesto senatorja, katero je izpraznjeno po njegovem umrlent očetu. Okraji ob jezeru, Sheboygan, Manitowoc in drugi so vsi trdnjava za La Folletteja. V okraju kjer je dom La Folletteja je zmagal tri proti eni, V Milwaukee okraju z mestom vred je Bob zmagal z nad 10,000 glasovom večine. Rezultat je bil sledeči: La Follette, 27,403: Wilcox 12,992; Mc-Govern, 4, 110; Woodward, 791. Politikarji so mnenja da bo volitev šele pokazala kako velika večina je za Boba. -o- HOTEL UMORITI CALLESA, POSTAL SAM ŽRTEV. BOMBE. Mexico City, Mehika. — Ko se je predsednik mehiške republike Calles nahajal v stadiju kjer je bilo več drugega občinstva, je neki moški skočil s svojega sedeža, pri tem pa mu je nekaj padlo iz žepa in eksplodiralo, moža je razneslo na kosce. Oblasti so mnenja, da je bila bomba, kar je eksplodiralo in žrtev je bil neki, ki je nameraval usmrtiti predsednika Callesa. Iz neodresene domovine. 17 1 O IX J ' VELIKA NESREČA V IDRIJSKEM RUDNIKU. — OB ŽIVLJENJE STA PRIŠLA DVA MLADA RUDARJA.—DRUGE VESTI. __' ' • 1 V T1C -Or HČERKA MILIJONARJA POBEGNILA Z URADNIKOM. Los Angeles, Cal. — 18 letna hčerka milijonarja, Miss Olive Procter Van Heusen, je pobegnila z uradnikom svojega očeta, 22 letnim Haroldom Schian v Riverside, Cal., kjer sta se poročila. KAJ NAMERAVA VLADA SOVJETSKE RUSIJE? Boljševiki so menda najhujši spletkarji na svetu. Sicer se jim nobena ne obnese, a vedno še le spletkarijo in delajo ljudstvo nezadovoljno. Sedaj se čuje, da so si izmislili nekaj, kar bi napravilo ameriškega farmarja nezadovoljnega. Oni nameravajo privesti do tega, da bi cena pšenici v Ameriki in Kanadi padla, kar bi seveda ne bilo prijetno za farmarje, še veliko manj pa za prekupčevalce. Iz sovjetske Rusiji se je že veliko pšenice izvozilo v Italijo in Francijo, a tudi v druge kraje Rusi ponujajo svoje žito, kakor Čič svoj jesih. Preko pristanišč v Črnem morju se je pred kratkem izvozilo nad 2,-000,000 bušljov rži in pšenice. [Nekateri si to kupčijo, tolmači- Velika nesreča v idrijskem rudniku. Iz Idrije poročajo; V petek, dne 14. m. m. se je dogodila ob pol šestih zvečer v jami grozna nesreča, ki je spravila ob življenje dva mlada rudarja. Zgodilo se je tako: trije rudarji so se poslali iz drugega polja se-( verozahodne jame (gorenji oddelek), da gredo iz jame po-J tom dvigala (šale). Omenjeni trije rudarji so šli do dvigala, ki jih je dvignilo v Suzaghijev jašek. Nesreča je hotela, da niso bili pazni, ker tu je treba največje pozornosti na dvigalu in tako je cev, katero so! vzeli s seboj, spravila dva rudarja v smrt; cev je namreč zadela v traverzo radi nepazljivosti mož in vrgla rudarja Antona Mo-ravca in Ivana Willerja v jašek, tretjega Ignaca Ferjanči-ča pa samo ranila. Anton Mo-ravec je padel na najnižje mesto paška na XI. polje, med padcem pa mu je odtrgalo glavo in obe nogi; na dno jaška je priletel seveda mrtev in ves polomljen, — Drugi rudar Ivan Wilier pa je obvisel v jašku nad drugim poljem, kjer so ga tudi po dolgem iskanju našli visečega in polomljenega. Tretjega rudarja Ignacija Ferjan-čičai pa so našli po treh urah v jašku sedečega na dvigalu, vsega zmešanega. Revež je od strahu obsedel na mestu, ker je vedel, kaj se je zgodilo z nje* govima tovarišema. Ko so prišli do njega in ga vprašali, kako se je nesreča dogodila, ni vedel nič drugega povedati, kakor samo to: Tovariša v jašku in cev kriva. V nedeljo popoldne je bil pogreb obeh ponesrečencev ob obilni udeležbi ljudstva. Pri pogrebu sta svi-rali obe idrijski godbi. —r-o- t Nov župan v Kalu nad Kanalom. Dosedanji župan v Kalu nad Kanalom Ivan Bizjak, ki je l?il velik prijatelj fašistov, je spoznal, da spada na svoje mesto ter je odstopil. Na njegovo mesto je občinski odbor izvolil Štefana Okrogliča, razmeroma mladega moža. -o- Župna cerkev v Kamnjah. V zadnjem času so začeli podirati in prezidavati župno cerkev sv. Mihaela v Kamnjah. Župni arhiv te cerkve hrani glagolsko listino, iz katere je razvidno, da je 1. 1583. župni-koval v Kamnjah Frančišek Vletič ali Plentič z otoka Raba. Dne 15. junija navedenega leta je prišel na vizitacijo v Kam-nje videmski škof ter je velel Vlentiču, da naj ta dan pred vsemi doktorji in pred vsem ljudstvom" poje sveto mašo "hrvatski". Iz Koroške. "Koroški Slovenec" o možni rešitvi avstrijskega vprašanja, ki je združitev z Nemčijo. Članek zaključuje: Nemški narod v Avstriji in Nemčiji je enoten, nemška kultura je ena tu in tam, čista, neoskrunjena. Sedaj zahteva isti narod tudi organizacijsko enotnost, dva sistema, dve državi se hočeta združiti v eno, v skupen boj na zunaj in v dopolnitev kulturnih vezi na znotraj. Prav lepo je to! Toda isti narod, ki gre po poti najčistejšega nacijonalizma, isti narod brani narodiču v svojem območju, nam koroškim Slovencem, vsaj najprimitivnejše stike z ostalo slovensko kulturo: nam drži zaprte šole, nam kon-fiscira knjige, nam razbija sestanke itd. Mi ne smemo uganjati nacijonalizma v svojih vrstah, kje med zaspanci in za-slepljenci, nam se ruši kulturna skupnost z ostalim slovenskim narodom, nikar da bi govorili o kaki organizaciji skupnosti. Pazite, Nemci, da »ne bo mera enkrat prepolna in bo ob svojem času slovenski Korošec udaril s pestjo ob mizo in zakli-cal: Če nam ne daste najmanjšega, se bomo bili za veliko. Tudi mi hočemo "Heim in's Reich"! -o- Silno neurje v Splitu in okolici. Minoli petek dne 25. avg. ponoči je vihrala nad Splitom in okolico silna nevihta z viharjem in točo. Vihar je trgal s streh opeko, a toča je pobila v mestu domalega vse električne žarnice in nešteto šip. Vrtovi, vinogradi in polja so v območju 6—7 kvadratnih kilometrov domalega uničeni. V luki sta bili v nevarnosti dve ameriški vojni ladji, ki bi jih bil vihar skoro treščil drugo ob drugo. Smrtna kosa. V Celovški bolnišnici je umrl na težki operaciji Jurij Picej p. d. Tedl v Žamanj pri Škoc-janu. Pokojnik je bil značajen, vzoren mož, zaveden Slovenec in v boju za narodne pravice vedno v prvih vrstah. Zaputil je ženo in sedmero otrok. Za njim žaluje cela Podjuna. jo tako, da hoče sovjetska vlada priti do več denarja, ki bi ga vporabljala za svojo propagando. / Glede na to je dejal neki prekupčevalec sledeče: "Rusija bo hranila svet vsako poletje, a predno pride božični čas, bo svet mogel hraniti Rusijo." -o- — Kairo, Egipt. — Wahabi so okupirali Medina v Hedjaz popolnoma mirno brez boja. __ DENARNE P0ŠIUATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. Naia banka ima sroje lastne mM s poŠto in zanesljivimi bankami ■ starem krajn in naSe posiljatve stavljene prejemnika na dom aH. zadnjo potto točno in brez odbitka. Naie cene za poUljke v dinarjih la Bi rah to bOe včeraj sledeče: Skupno • poitnino: 500 — Din................ $ 9.60 1,000 — Din............... $ 18.85 2.500 — Din. _____________ $ 47.00 5,000 — Din. _____________ $.93.50 10,000 — Din............$186.00 100 — Lir ____________ $ 5.00 200 — Lir ______________ $ 9.65 500 — Lir _____________ $ 23.25 1,000 — Lir ________________ $ 45.25 Pri poifljatvah nad 10,000 Din. 0 nad 2,000 Lir poseben pepnat. Ker ae cena denarja ceatokrat m*» nja, dostikrat docela nepričakovani je absolutno nemogoče določiti ecai ▼naprej. Zato ae poiiljatve nakaiaj« po cenah onega dne, ko mi aprejaa* mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUPI V JUGOSLAVIJO IN SICER P9 POSTI KAKOR TUDI BRZOJAV. NO. Vse poSljatve naslovne VENSKO BANKO ZAKRAJ&EK * 455 W. 42nd ST., _ 'AMERIKANSKI SLOVENEC /7 Amerikanski Slovenec PRVI IN NAJSTAREJŠI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Ustanovljen leta 1891. The first and the oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek razven dneva po prazniku. — Issue^ every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday except the day after holiday. v — PUBLISHED BY — Edinost Publishing Company 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telephone: Canal 0098 Cene oglasom na zahtevo. — Advertising rates on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto..................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta...................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto........$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta.........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00 For United States per half year...................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 __"_For Chicago, Tanada and Europe per half year____$2.50 Številka poleg Vašega naslova na listu znači do kedaj imate list plačan._ Obnovite naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. ~ 1 " " ---m._ "Entered as second class matter August 10, 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." Slovenski katoliški shod v So. Chicago Chicago, 111. Priprave za naš letošnji letni farni bazar so v teku. Naš pomožni g. župnik Father Leon pod katerim vodstvom se bo letošnji bazar priredil in vršil ima sestavljen bogat program za bazar. Na bazarju bodo pomagali Kolumbovi Vitezi, kar je vse hvalevredno za člane te vrle organizacije, ki so se javili, da hočejo sodelovati in pomagati pri prireditvi bazarja za našo slovensko župnijo. Frank Klune. Izvabil je od njega .svoto $2,700 s pretvezo, da naj Rigler stopi z njim v kor^panijo, da bosta otvorila grocerijako trgovino. Rigler mu je v svoji neprevidnosti dal denar in slednji je z denarjem zginil. Rigler je mislil, da bo vse tako, kakor sta se zgovori-la. Ko pa imenovanega' Klune le ni bilo že pet dni na okrog, sela Pribanci župnija Bosilevo. Zapušča ženo in troje otrok. Umrl je za vodenico. Star je bil 38 let. Bil je član Kolumbovih Vitezov, kateri so se udele-žiji njegovega pogreba. N. v. m. p. Ker je rojak Geshel umrl nagle smrti zadet od kapi in Mr. Radmenič je še bil mlad najboljše moške dobe, velja tu za oba izrek: Memento mori — spominjaj se smrti. Oba sta bila pokopana iz cerkve sv. Frančiška Saleškiga. Sv. maše za-dušnice je opravil župnik Rev. B. J. P. Schevers, kakor tudi pogrebne obrede. Z delom gre še zmiraj bolj slabo. Ker Charcol Irson Company še ne posluje. Pozdrav VEČERNE ŠOLE /v ZA INOZEMCE Y CHICAGI. je Rigler začel sumiti ter je ja- vsem čitateljem A. S. vil stvar policiji. Kluna sedaj nikjer ni, Rigler niti za kak Pomagala bo tudi domača mla- njegov naslov ne ve ni tako je dina, tako, da kakor izgleda, j ostal ogoljufan na cesti za svo-bo letošnji bazar eden izmed to $2,700. Prihodnjo nedeljo dne 20. septembra bo izredno važen dan za slovensko naselbino v So. Chicago. Vršil se bo prvi slovenski k atol iški shod v naselbini, na katerega bo* gotovo prihitela vsa ,najboljših, kar jih je še naša župnija imela. Vsem faranom naše župnije se priporoča, da naj kolikor mogoče agitirajo Anton Krašovec. Hibbing, Minn. Toliko automobilskih žrtev menda ne pomni še nobeno leto kot letošnje. Bogato žetev Prihodnji pondeljek dne 21. septembra se bodo otvorile v mestu Chicagi večerne šole za inozemce, ki se želijo učiti angleškega jezika in dri^ih raznih .predmetov. Danes ▼ petek se je začelo vpisavanje v te šole. V pondeljek se pa začne s podukom. ; I Glavni namen teh šol je naučiti inozemce angleščine, ameriške zgodovine in o državnem ustroju te dežele, kar ima namen pomagati inozemcem za dobavo državljanstva. Sole so razdeljene po razredih in učitelji razdelijo učence po sposobnosti, katero pronaj-dejo pri vsakemu pri izpraševanju. pl. Bowen (srednja tehnična in ljudska za inozemce), 8860 Manitee ave. Fenger (srednja in ljudska za inozemce), 50 East 115th St. Jone (trgovska večerna šola), Harrison St. in Plymouth Pl. Lindblom (srednja in elementarna za inozemce), 6130 Lincoln St. FRANCIJASEPOSMEHUJE. Pariški listi proti ideji, da bi Francija plačevala dolg- Zdr. dr. cele tri generacije. Pariz. — Urednik:* nacionalističnega lista Liberie, Jacques Bainville, piše v uvodniku, da je smešna ideja, da bi francosko ljudstvo plačevalo dolg Zdr. dr. cele tri generacije, t. j. Rojakom'smo že večkrat svetovali, da nikar zaupati nobe- ima bela žena smrt radi številnemu, ki se ga temeljito ne po- nih automobilskih nesreč. Zad-zna, pa kljub temu rojaki nase slovenska Chicaga in vsi rojaki iz bližnjih slovenskih naselbin. med sv°Jimi prijatelji Sloven- dajo raznim goljufom. Vse ob Katoliški shodi so za naše slovenske naselbine velikanske- ci in drugimi za ta letošnji t>a-| žalovanje po takem dejanju |zopet automobilska nesreča, ki 'ieta"7k t Mr smo zlasti opazili po'onih naselbinah, kjer so zadnje dve leti imeli katoliške shode. Tam je sedaj novo življenje. Naselbine, katere so bile pod direktnim uplivom protiverskih fanatikov, so se pokrepčane otresle suženjskih verig brezverskega upliva. .razne učne predmete. Bainville piše dalje: V nedeljo dne 27. septembra kaj počenja s svojim težko za- iz Chisholma. Zavozil je svoj bo slovesno blagoslovi jen je na- služenim denarjem. Številni aulo v telefonski drog. Z njimi še nove izpopolnjene slovenske slučaji, kakor je ta, ki se se je vozila Miss Nellie Dolinar. ,septem Začetek večernih šol je 21. S "Malo poznate ljudi, ako misli-in se zaključi 11. te, da bodo še leta 1987 jemali marca 1926 to je na ljudskih | v proračunu v poštev dlog in Omenja Na razvalinah brezverstva se je pojavilo novo upapolno ži- P^uje, ** Potijo našo na- stih dnevno bi morali pač ljudi s svojim življenjem. Miss Doli- f zaključijo 10. junija 1926.1 tudi, da prej ko bodo to stori- ale nove mladike se|blno vfe sosedne naselbine m izučiti, da ne bi nasedali takim nar pa je hudo poškodovana inJ J 1 vljenje. Izpod razvalin brezverstva so pogn______JI............ pravega slovenskega življenja, ustanavljajo se nova katoliška N*h drustva Velik dan bo to prevarantom. bati se je bilo, da bo tudi po- društva, po takih naselbinah slovensko ljudstvo trumoma pri- ra naselbino'sv" Stefana" Na" Xeko drugo družino, katere dlegla smrti, a vendar je naj- . i . * ... f O nr»n*» n rntrvo rvn Kr\ oa t m • ^ M .. .. »^ .. ___" .. 1 ' . L .. ! , ___________i • • a • Stopa v katoliška društva in jednot, kjer v resnici vlada prava t.anceH ,prI'gr;im 1,0 se prav°- 'me ie nam neznano, je oKu!ju- hujše premagala in je upati, memn-_io iesenski teča; in do. genska bratoka ljubezen in ne surovi tiranizenr, kakor v rde- ^oWstue"^ d„l Rev «n zu ^ " v , i , ,. jbo od » jan.'do zaključka zim ci jednoti. uoishai je nas te um Kev. cm za, £1100. Blizu Chisholma, kako miljo Slovenski katoliški shodi so slovenskim naselbinam veliko Jn°' C' Smole-v iz North Dako" Rojakom pa še enkrat zabi- proč na znanem Glenn Roadu koristil i. Katoliški shodi so najuspešnejše sredstvo, s katerim t0J pnliki bodite vsaj v prihod- je podrl neki K. Erspamer Slo- se naše ljudstvo probudi in zainteresira za prava slovenska na- tudl naS° t,skarno- °dšei Je šei njosti previdni. Kadar Vas kdo venca pešca rojaka Joe Medo-čela, ki temeljijo na načelih Krščanstva in na edino pravih nau- V Shebov^an' Wls- k'cr sc bo prosi za denar, ne posojujie ga ša iz Kitzville. Me d oš je oble-!!, kih naših slovenskih očetov in mater. mudil na kratkem oddihu pri tjavendan. Ako ga želite poso- žal nezavesten in je bil tak pre Zato je gotovo, da katoliški shod bo izvanredno koristil tu- ReV* Father Cernet"- | pozivajte tako osebo peljan v bolnišnico, kjer je pri di So. Chicaških naselbini. Blagodejni upliv shoda bo čutila Te dni so se zopet klatili po gre ž Vami na Vase posojilno šel k sebi in je upanje, da o| naselbina po shodu. Inasi naser°im razni goljufi, kij društvo, ali banko, kjer nala- zdravi. Najgrjše in jako nečlo- Med tem je dva tedna počitnic H, se lahko kaj prigodi ameriš-za božične praznike od 17. dec.|kim turistom na pariških uli-do 1. jan. Dobo do 17. dec. i-|cah, kakor se je francoskim v Berlinu, ko so Francozi zahtevali reparacijsko plačilo. jski tečaj. Ob pondeljkih, torkih sredah in četrtkih je pouk od sedmih do devetih zvečer na sledečih javnih in srednjih šolah v Chi-cagu: Severna stran mesta: Sola Franklin (ljudska) na Mi od naše strani So. Chicaški naselbini naiskreneje časti- lzvabI-'eva3° od IJudl na vsako- gate svoje zaslužke, povejte vesko od autovoznika je bi- |226 West Goethe St. tamo k prireditvi katoliškega shoda Mala naselbini sv Jurija ;vrstne nacine Med Slo- sposobnim uradnikom, da želi- lo to, da je vozi! kar naprej,] Senn (srednja tehnična šola) bo s svojim katoliškim shodom- odločno pokazala da onstf hoče Vent>1 ,e postala zrtev teh brez-|te Ploditi denar a zahtevajte mesto, da bi bil pobral žrtev in na r>900 North Glenwood ave. neustrašeno naprej, mimo vseh protiverskih klevet v naselbini ivestmh ^oljufov znana Mr* An- primemo garancijo za posojilo jo odpeljal v bofnišnico. Pozne-! Lane (srednja in tehnična), S svojim shodom bo dobre še bolj naudušila za vso 4 dobro' zeIceva družlna. kl se ^ lansko in oni bodo poskrbeli, da boste je je bi! Erspamer prijet od po- 1225 Sedgwick st. j leto preselila iz Kalifornije v dobili za posojilo postavne ga- iiciie na ChishoTnru. i našo naselbino. Poprej pa soj rancije, ki bodo ščitile Vaše po-' Blizu znane Kerr Location v vseh na Morton Road sta kolidirala pripovedujejo je prišel h takih slučajih na mestu velika autovoznika naš rojak Charles omahljive utrdila, slabim pa odločno pokazala, da z njimi noče j nobenega opravka, nobene zveze. . . _ - - ^^ - ^^ I o • , »ji-- bivali na Evelethu, ^Iinn. Ka- sojilo. Predvsem na ie hlovenska So. Chicago bo v nedeljo javno manifestirala, II I ■ ■ pokazala se bo v posebni praznični obleki, pa tudi v svojem ' 1 jasnem katoliškem značaju. Lake View High School (trgovski tečaji), Sheffield ave in Grace St. Pokazala bo, da lepi pravi slovenski značaj, ki temelji na globoki veri našega ljudstva še ni izginil iz njene srede, temveč se j-ači in narašča. Obenem naš list iskreno pozdravlja tudi vse naše slovenske katoliške bojevnike, ki se bodo sestali na tem katoliškem shodu v So. Chicagu. Naj Bog blagoslovi njih trud in žrtve in njih delo za povzdigo katoliške zavesti in misli v slovenski So. Chicagi ! Bog živi slovensko So. Chicago! -o---\ Agitacija za katoliški dnevnik. Kolikor moremo dognati, vlada po naših slovenskih naselbinah veliko zanimanje za katoliški dnevnik. Ljudstvo spoznava, da je katoliški tisk edino orožje v obrambi proti verskim sovražnikom današnjih dni. Lake View (samo za inozem- previdnost, ki ni nikdar dovolj Bence in neki John Kellman. ce ljudska), 4015 North Ash-velika. Pri tej nesreči se je poškodoval land Ave. -o--18 mesecev stari otrok Mr. Ben- Severno zapadna stran: Manistiquc, Mich. reta in precej tudi Mary Dand njim neki goljuf in se izdajal za nekega agenta. Ko se je naredil pri njih nekoliko domačega, je prišel z neko škatljo, ki bila zaprta ter rekel, da je v, 2e dolgo časa se ni nihče o- kolovič. ki se je vozila z njimi. I zenice), 2236 North Rockwell njej okrog $25,000 vrednosti, glasil v našem priljubljenem li-| Tako je vedno polno nesreč |St. Nato je družino poprosil za stu od nas. Zalibog, da tudi se- in to vse, ker ljudje vozijo s ta- ■ Stowc (ljudska šola za ino- Dalje vpraša Bainville: "So li ameriški eksperti, ki so določili' koliko lahko plača Francija sigurni, da bo Francija še obstala leta 1987? Srečno smo pre vedrih" viharno leto 1911. Nismo pa sigurni, da bomo zopet kedaj v stanu ponuditi našim upnikom bitko ob Marni. Kdo ve kaj se še zna zgoditi in koliko bo vreden dolar čez 62 let. Znano nafri je, da je bil po civilni vojni dolar malo vreden." Tako pravi Bainville, kar je vsekako pomisleka vredno. Francoski kabinet se popolnoma strinja z načrtom Caillauxa za pogajanje v Washing-tonu. Dali so mu polno moč, z kredit, če bi mu posodili $800, idaj nimam nič kaj veselega zaiko veliko neprevidnostjo, ter da za varstvo in garancijo poročati. V teku dveh tednov Pozdrav vsem rojakom ši-zastavi dotično škatljo, v kateri smo imeli dva smrtna slueaja. rom Ameriki in starega kraj*i. je $25,000 vrednosti. Goljufu Prvi je umrl rojak Steve Ge- Naročnik. so verjeli in mu dali $800, s ka- shel ne doma, pač pa daleč z -o—— terimi je odšelse nič več vr- doma v Calumetu, Mich. Bi! je OGNJENIKI OB PACIFIKU nil nazaj. Ko so škatljo, kate- poslan kot delegat društva Sv. BODO ZOPET DELOVALI, ro je pustil pri njih čez nekaj »Frančiška Sal., štev. 5, na kon- Tacoma, Wash. — Znanst-časa odprli so našli notri na vencijo Slovensko - Hrvatske veni ki izjavljajo, da ognjeniki, vrhu tri $1. bankovcev in ne- Zveze. Rojak Geshel je bil 56 katere zdaj krije !ed ob obali naroČilom, naj stori, kar se nje-Gothe (ljudska šola za ino- mu vidi najbolje. Caillaux je pred odhodom v Amerika dejal poročevalcem, da ima težo nalogo ko gre v Washington, razumeti je dal, da nima upanja, da bi se prišlo do pravega zaključka že sedaj', pač pa je rekel da gre kot gentleman za sporazum z gentle-meni. Pričakovati je, da bo kampanja izpadla kar najsijajnejša, T*1' drugega ničvrednega pa- let star, doma iz Doblic pri Cr- Pacifika bodo zopet delovali, kar bo katoliškim Slovencem v Ameriki samo v čast. Spo2nah so' da lih Jc Razširite katoliški list, kar najbolj mogoče. Bodočnost bo ^ P°te^ni1 in s.^daj toči ob Vam to z obrestmi povrnila. Videli boste, da za kolikor bo na- za^e|° neprevidnost, predoval katoliški list, za toliko se bo dvignil v bližnji bodoč- . LI)rTllJfa nost barometer splošnega napredka v naših vrstah. T, J kiglar z 1 X«>o Lepše prilike še ni bilo za agitirati za naš list, kot je sedaj. V tej kampanji imate izredno korist baš v tem, da dobite list do 31. oktobra za staro cena $4.00, Izrabite to priliko in pridobivajte listu kar največ mogoče novih naročnikov. je ro-West 21st Place, ki je prišel pred kakima dvema letoma iz Minne-sote v našo naselbino. Njega je ogoljufal neki Slovenec,- vsaj, kakor ime označuje po imenu nomlju. V tej deželi je bil 38 let in večinoma v Manistique, kjer si je oskrbel primeren dom-. Zapušča ženo in dve hčeri in pet bratov v Ameriki, enega pa v starem kraju. Naj mu bo lahka tuja zemlja. in da mir, ki vlada zdaj tam, je le tišina pred viharjem. Tako izjavljajo, da je vsak čas za pričakovati, da bo eden ali dru->ri pričel bruhati. Za nekatere ognjenike se je smatralo že kot izžgane in mrtve, kar pa znanstveniki zanikujejo. -o- Drugi je umrl Nikola Radmenič rodom Hrvat doma iz'VlW ŠIRITE AM. SLOVENCA. Z avtomobilom skozi arabsko puščavo. Dr. Jehart: (Konec.) Pa bila je le sobota in vsako soboto je v Bagdadu v palmovem drevoredu slovesen "korso,'* mohamedani, kristjani in židje, vsi se ga udeležijo, mlado in staro moško in žensko. Počasi je lezel avto po. sredi gneče, palme so odstopile, ospredje se je razširilo, zavozili smo na pontonski most. Široki, mogočni Tigris, mnogo večji ko Eufrat! In onstran — trdo ob vodi, mestoma v sami reki bele enonadstropne palače, zračne vele, vitko stebričje, koničasti arabski o-z zvezdnatimi vrhovi, zemce), 3444 Wabansia ave. Washington (ljudska za ino-zemcev), 1000 Grand ave. Wells (ljudska za inozemce), 936 North Ashland ave. Tule.v (ljudska za inozemce in trgovska šola), 1313 North Clermont ave. Schurz (srednja tehnična in ljudska za inozemce)", 601 Milwaukee ave. Zapadna stran: Jackson (ljudska šola za inozemce), 820 Yeaton St. Lawson (ljudska za inozemce), 1256 South Homan ave. Burns (ljudska za~ inozemce), 2524 South Central Park ave. KUPUJTE PREMOG, DA VAS NE ZALOTI ZIMA? Dasi je stavka na polju trdega premoga, vendar ni veliko brige med ljudstvom, da bi se preskrbeli s premogom, katerega mogoče čez kaj časa ne bo mogoče dobiti, ali pa le za višjo ceno. V Chicago je bilo lansko leto do tega časa veliko več premoga prodanega kakor Hammong (ljudska za ino-!letos- Tako kupčije s tem in nad vsem tem bajnim orientalskim svetom temnomodro, skoraj zelenkasto večerno nebo — slika iz tisoč in ene noči! Moja vroča želja se mi je izpolnila, dosegel sem Bagdad, zadnjo postajo svojih popotnih načrtov, mesto Harun ar- Rašida in Zobeide, torišče klasičnega arabskega pesništva, izhodišče za obisk Babilonije in Asirije, — cilj svojega potovanja. Sopotniki so vzklikali ah in oh, jaz pa sem tijao zahvalil dobrotljivega Boga, da me je srečno pripeljal v petmesečnem, dolgem potovanju iz Kaire v Bagdld —. ✓ Ko smo se poslavljali, nam je šofer še povedal, da moramo kazalce na svojih ča-somerih pomakniti za uro naprej. Bagdad-ski čas je za uro naprej pred palestinskim in za tri ure ipprej pred srednjeevropskim. Potoval sem na vzhod solncu nasproti in — izgubil eno uro življenja! .Zatorej je solnce vzhajalo ob polštirih! Na srečo je imel moj prvi dan po povrat-ku v Damask 25 ur mesto 24. Dobra dva tedna sem se mudil v Iragu. Pomanjkanje denfrrja, prof. Perry in huda vročina se me prisilili, da sem se že 3. maj-nika vkrcal na novodobno "ladjo puščave" ter se vrnil v Damask. Poiskal sem si prostor na avtomobilu neke arabske prevozne družbe, plačal po prijaznem posredovanju nekega gospoda, s katerim sem' se seznamil v Bagdadu, le pet funtov ter se vozil po najkrajši poti čez puščavo naravnost v Damask. smereh nad 600 asebnih avtomobilov. Mejna kontrola na obeh ozemljih (Sirija je francoska, Irag angleška) je kolikor mogoče olajšana, le vizum obeh držav je potreben. Dobi se pri francoskih in angleških konzulatih. Denarja pa je treba precej, ker je Mezopotamija silno draga dežela. Jaz sem porabil v treh tednih 85 funtov —. Če še povem, da lahko prideš iz Kaire v Bagdad v treh dneh, mesto, kakor jaz v petih mesecih, sem mislim Pot Damask-Palmira-Bagdad meri 1200 kilometrov, potreboval sem zanjo s počitkom vred 30 ur. Pot Bagdad-Damask na-i vse povedal, kar je vestne-ravnost na zapad meri 850 km, vozil sem' mu in-poštenemu poročeval-se 26 ur. Meseca apjrila je vozilo v obeh ! cu povedati jxaha. zemce), 2819 West 21st pl. Medill (srednja in ljudska za inozemce), 1326 West lith Pl. Austin (srednja tehnična in ljudska za inozemce,) 5417 Fulton St. Crane (srednja in tehnična), 2246 West Van Buren St. Harrison (srednja in ljudska za inozemce), 2850 24th St. Boulevard. Južna stran: produktom že ni bilo deset let. Ker pa zna cena premogu poskočiti, se priporoča rojakom, naj porabijo priliko in kupijo dokler je še ta cena. -o- ZA MIR NA BALKANU. Sofija, Bolgarija. — Storil se je zopet velik korak za mir na Balkanu, ko je Bolgarija obljubila Romuniji, da bo poravnala dolg slednji. Pogodba se glasi, da bo plačala Bolgari- Davis (ljudska za inozem-(ja Romuniji $1,800,000 kot od- ce), 3014 West 39th pl. Holden (ljudska za inozemce), 3055 South Loomis St. Seward (ljudska za inozem- lletih, tako se gla^i pogodba ce), 4600 S. Hermitake ave. škodnino za lastnino, katera je bila med vojno vzeta Romuniji. Dolg se bo izplačal v štirih ——-—— jjj.'T. - y fete. Philips (srednja in ljudska za inozemce), 244 East 39th St. Englewood (srednja in ljudska za inozemce), 6220 Stewart ave. Tilden (srednja in ljudska za inozemce), 645 West 47th L-----—_____________________________ Uslužbenec"Kaj samo en teden dobim letos dtfra-sta? " j Ravnatelj:— "Seveda —saj ti bo vzelo celi teden časa, ko boš dopovedal tovariSem, svoje doživljaje na doi "AMERIKANSKI SLOVENEC" (THE HOLY F AM I L Y SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. sedez= joliet, ill ^; - - Naše geslo: "Vso za vero. dom in narod; vsi za enega, eden za vse." Štefana. Ker bo na ta dan velika parada za delegacijo D. S. D. Nastopilo bo več raznih govornikov, tako tudi govorniki D. S. D. Bratje naša dolžnost je, da se na ta dan pokažemo vsi pred slovensko javnostjo. To bo za našo- organizacijo velika reklama, zato je važno, da se te slavnosti vsi udeležimo. Dolegatje iz države Illinois bodo lahko prišli v nedeljo z jutranjimi vlaki, /z Pennsylvania pa lahko oddidejo v soboto zvečer in bodo v Chicagi v GLAVNI ODBOR. Predsednik .......\. .GFORGE STONICH. 815 N. Chicago St., Joliet 111., I. podpredsednik----JOHN N. PASDERTZ, 1425 N Center St Joliet 111 nedeljo zjutraj. Na ta način II. podpreds.....JOS PAVLAKOVICH. 39 Winchell St., Shar'pburg.' Pa!'1 Gl. tajnik ................ JOS. SLAPNIČAR, 311 Summit St.. Joliet. 111. Zapisnikar ............ PAUL J LAURICH. 512 N. Broadway Joliet 111 Blagajnik ............ SIMON SHETINA. 1013 N. Chicago St Joliet, 111. Duhovni vodja ..- REV. P. K. ZAKRAjSEK. 1852 W. 22nd PI. Chicago, I1L NADZORNI ODBOR. ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place, Chicago JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St.. Ottawa. 111. JOHN P ETRI C 1202 N. Broadway St., Joliet. 111. POROTNI ODBOR. ANTON STRUKEL, 1240 Third St., La Salle 111 JOS. KLEMENCIC.1212 N. Broadway, Joliet 111 FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St.. Universal Pa 111. Do dne 31. dec. 1924. je D- S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poikodnin in posmrtnin v znesku $35.993.91. Pre >simo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v fsvoiih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. 7.a ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Sprejemajo se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. ivo dosežemo število 2000, se zvija zavarovalnina na $1.000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! URADNO NAZNANILO PREDSEDNIKA D. S. D. bo naša organizacija reprezen-tirana po svojih delegatih kor-porativno pred velikim delom slovenske javnosti, ki se bo z-brala od blizu in daleč na ta dan v Chicagu. Nepozabite, nakar Vas opozarjam v tem- dopisu ! S bratskim pozdravom Joliet, 111. ker na ta način se precej zgubi Vsem cenjenim sobratom gl. po nepotrebnem nekoliko časa. uradnika in društvenim zastop- Nadalje prosim vse gl. uradnikom Družbe sv. Družine se nike in delegate, da bi se trez-|z našo sedanjo lestvico. V prvi naznanja, da se prične VI. red- nomfslfče pripravili na veliko vrsti mora biti naša lestvica rano gl. zborovanje Dr. sv. Dru- delo, ki nas čaka ter opustili čunana po letih, ne po razredih Andrew Glavach, I. nadzornik D. S. D. 1811 West 22nd Place! -o- DOPIS. Joliet, IH. Cenjeni sobratje in sosestre! —Šesta konvencija naše družbe je pred durmi in treba se bo prijeti dela, ki bo v napredek ali škodo naši organizaciji. Po mojem mnenju bo najtežje vprašanje za rešiti našo sedanjo lestvico in kaj bi se dalo narediti za izboljšanje te. Izkušnja drugih organizacij nas uči. da je nemogoče vztrajati žine v pondeljek dne 28. sep- začasno vse druge male po-tembra 1925 o 9. uri s slovesno stranske stvari, ki nimajo nobe-peto sv. mašo, ki jo bo daroval nega pomena k napredku naše naš č. g. Duhovni vodja Rov. slavne katoliške podporne brat-Kazimir Zakrajšek, župnik fa- ske organizacije D. S. D. V z več letmi skupaj. Nikakor rti j prav, da človek, ki je 35. let star plačuje samo toliko, kakor oni, ki je 30 let star, kakor jej to dosedaj. Razun držav lili-, ro sv. Štefana v Chicagi, 111. za Glasilu je že bilo objavljeno, nois in Pennsylvanije ne pri-žive in mrtve člane in članice da bo ravno ta konvencija ena poznajo druge države te lestvi- D. S. D. Vspored konvencije: Vsi gl. uradniki in delegatje stanek. naj si izmed vseh dosedanjih najbolj |ce. In te dve edini državi ravno] važna za napredek in trajni ob Karkoli I. """"----7---- organizacija poslovati, (v tem času delujejo na to, tako, ------------------_............bomo dobre- da v par letih ne bo mogla no- zberejo točr.o ob pol 9. Igra storili, bomo to tako za dru- bena uri v cerkveni dvorani sv. Ste- ge, kakorsami za sebe. Zatorej ako ne bo imela od države pri-fana, corner West 22nd place naj vsak resnično iz srca dela poznane lestvice. Državni za- i and Lincoln Street, t. j. pod cer- za iste namene in načela, po ka-jkoni glede ljudskih interesov kvijo sv. Štefana, od koder po-,terih je bila ta slavna organiza- bodo to zahtevali in ravno ob-tem skupno odkorakamo v eer-!cija ustanovljena. Idimo z bož- enem in istem času pa tudi" raz-kov h konvenčni sv. maši. Po(j0 pomočjo na delo, da po- ne zavarovalne družbe, ki se maši nazaj v dvorano in nato .vzdignemo našo slavno organi- zavedajo moči organizacij, de-skdi otvoritev prve seje VI. |Zaci jo Družbe sv. Družine do lujejo nato, da na ta način redne konvencije Družbe sv.! pravega napredka in trajnega omrzijo čut in zanimanje za Družine. Radi tega Vas prosim, obstanka. domače organizacije. la bi bili vsi pravočasno na do-1 K zaključku Vam kličem na! n j • , -----------1- ----r-i• . . , . . I Kavno sedaj, ko imamo ta- lon nem mestu, ker konvenčni veselo svidenje na konvenciji v čas je drag in bi ne bilo ugled- j Chicagi! no, ako bi kateri pozno prišel, Geo. Stonich, gl. pred. D.S.D. -o__ --j DRAGI DELEGATJE! Čas je tukaj za našo kon- ležili te naše slavnosti. Naselbi- vencijo, pri kateri bo treba začrtati naši organizaciji nova pota in nove cilje, ako hočemo, da bo naša organizacij^prodr-la v našo širšo javnost in dobila pravi pomen in nameri. Zbrali se boste, bratje delegatje, da se o vsem tem posvetujete iri po svoji najboljši moči u-krenete, kar se Vam bo zdelo najbol je. Boj? blagoslovi to Vaše delo za Boga in narod! V nedeljo pred konvencijo, to je 27. septembra, bo pa slavnostni dan za našo naselbino, ko bomo slovesno blagoslovili našo dokončano šolo in dvorano. Zato prav uljudno vabim vse .brate delegate, da bi prišli v Chicago že v nedeljo dopoldne in se korporativno ude- na jim bo zelo hvaležna. S tem boste tudi veliko storili za napredek organizacije same, in ji pomagali do popularnosti, katero ji moramo priboriti. Odločili Vam bomo posebno odlično mesto pri paradah, kakor tudi pri drugih slavnostih, da Vam bomo pokazali, kako visoko bomo ccnili Vašo navzoč- bi si radi nost. 2eleč Vam še enkrat prav o-bilo" božjega blagoslova pri velikem in važnem delu, ki je pred Vami na konvenciji in Vam že naprej kličem moj prav prisrčno dobro došli v Chicagi ! Rev. Kazimir Zakrajšek, OFM. Duhovni vodja. korokoč zavezane roke, je še veliko polje po raznih državah, kjer bi se dalo ustanoviti društva. V državi Illinois in Pennsylvania, kjer sedaj poslujemo, so že vse organizacije močno vkorinjene in je napredek že dosežen. Posebno Slovenci v teh državah so vsi organizirani. In zato je silno težko vsta-navljati nova društva in izdatno napredovati. Po raznih se-verozapadnih in zapadnih državah je veliko Slovencev, ki ustanovili društvo, GL. ODBORNIKI IN DELEGATJE D. S. D. POZOR! Vse gl. o4boi*nike in delegate D. S. D., ki se bodo udeležili VI. redne konvencije D. S. D. podpisani uljudno prosi, da mu naznanijo pismeno najkasneje do 26. sept., ako želijo imeti stanovanje in hrano pri svojih rojakih Slovencih, da bo zato določeni pripravljalni odbor to poskrbel. Prosim vse, da se takoj pravočasno javijo doli podpisanemu, da bo nam mogoče vse pravočasno pravilno pre-• skrbeti. Obenem naj naznanijo tudi, kdaj pridejo v Chicago, da se jih bo počakalo na postaji. To- slovesno blagoslovljenje naše _ ■ i i v -Ij, 1 r% eir je ne pozabite tega! Ako bi kdo dospel v Chicago in bi se na postaji he vedel kam obrniti, naj pokliče podpisanega na telefon sledečo številko: Canal 5889, nakar se bo prišlo po njega. Obenem podpisani apelira na vse gl. odbornike in delegate, da naj pridejo, če le moč že v nedeljo dopoldne ali v soboto v Chicago. V nedeljo dne 27. septembra bo popoldne ob 2. uri C po novem času, kajti v Chicagi imamo čas za eno uro naprej, kot v drugih naselbinah), I pa jim ne moremo sedaj pomagati. Nikakor pa ne smerno biti zadovoljni z izgovorom, "saj napredujemo". Pomisliti moramo, da napreduje tudi starost našega članstva, leta gredo naprej. Glavno vprašanje je torej, ako napreduje naš smrt-n in ski sklad z našo starostjo? In to vprašanje bo morala prihodnja konvencija rešiti. Pozdrav vsem članom in članicam D. S. D.! Paul J. Laurich. -o- ISKALCI ZLATA V SIBIRIJI RAZOČARANI. Moskva, Rusija. — Na tisoče Rusov je šlo v Sibirijo to poletje,-katero je tukaj zelo kratko, da si nakopljejo zlata, ker so vrjeli pravljicam, da je tamkaj veliko rmene rude. Kako so pa bili razočarani, kajti ni se jim izplačal trud. Na stotine takih pustolovcev je prišlo ob življenje ko so se izgubili po stezah, ki niso poznali pota v kraju katere klime niso bili SESTANEK NA 2AL. GORI. . (Nadaljevanje 1. strani.) Pri Glas Naroda so vedeli zakaj se je šlo in zakaj so pisali, pa tudi jaz in pater Zakrajšek sva dobro vedela in povem javnosti, da nisem bil niti najmanj iznenaden na Žal. gori, ko je pred mene stopil žandar, saj je bilo vse to že urejeno poprej. Čudil bi se sam, ako bi bobnanje "G. N.", ki ga je gnal poprej in vse njegove zahrbtne nakane, katere še uganjajo za kulisami odzadaj hičesar ne izdale. Torej sem to nastavljeno past pričakoval; ali Ujeti se nisem dal, osramočen tudi nisem bil jaz, če nisem mogel svojcev pozdraviti, pač pa je slovenska javnost doma ojstro obsodila ta nastop žandarjev in iste, ki so to povzročili. K tem pa spada tudi "G. N.v ker je z velikim zanimanjem čakal srečnega trenotka, kedaj, da se zasliši glas iz mile domovine, da se nahajata Grdina-Ko-verta v "špehkamri" v Jugoslaviji. zato ker sta katoličana. Pod člankom v ''G. N." je prav umetno in vidno z debelejšimi črkami napisano poročilo, katerega je "G. N." prejel od enega jednAkega ljubljanskega časopisa. V tej novici razlaga, kakšno strašno krivico je napravil Grdina v Ljubljani. Besedo so mu vzeli, ko je hotel svojce pozdraviti. O sveta po-magavka. ljudje božji poslušajte: tisti Grdina, ki je'bil že enkrat prej prodajal-svojo nezmožnost (to kar rabi "G. N."' danes proti meni) je ustavljen, ha, ha, ha! Prav je imel, kdor je ustavil shod Grdina-tu ::! — S tem toraj se je masti 1 lažnjivi list kot s posebno slaščico. (Dalje v prih. štev.) NAZNANILO DELEGATOV.; za VI. glavno zborovanje Družbe sv. Družine, vršeče se dne 28. septembra v Chicago, 111. 1 Za društvo štev. 1. Joseph Gersich, • Joseph Wolf, John Gersich, John Mutz, John "Russ, Joseph Horvat, Anton Nemanich Sr., Anton Čauko, Martin Bluth, • Frank Skedelj, Nicholas Žugel. Društvo štev. 2. Ne pošlje delegata. Društvo štev. 3. Anton Strukel. Društvo štev. 4. Ne pošlje delegata. Društvo štev. 5. Math Bayuk. Za društvo štev. 6. Frank Grom, Anton Marinčič. Društvo štev. 8. Ne pošlje delegata. Za društvo štev. 9. John Jerich. Za društvo štev. 10. Anthony Motz. Za društvo štev. 11. Rev. Joseph Škur. Društvo štev. 12. Se ni poročalo. Za društvo štev. 13. Stephen Foys, John Denša, Martin Gabor. Za društvo štev. 14. George Miketich. / Za društvo štev. 15. Joseph Lesjak, Jr. + + * + 4+ Kampanja za 700 novih naročnikov! • mmmmv------------ Izredna prilika! Izredna kampanja! Izredna prilika! Ponovite svojo naročnino sedaj! Pridobite novega naročnika sedaj! Zakaj pa? Zato, ker sedaj dobite list še za staro ceno $4.00 "AMERIKANSKI SLOVENEC" začm izhajati z mesecom novembrom dnevno petkrat na teden, kar je toliko kot dnevnik. Za dnevnik bo tudi višja naročnina. Zato je koristno za vsakega naročnika, da ponovi in podaljša svojo naročnino še za naprej v tem času, ko velja še stara cena $4.00. Sedaj je prilika, da poagitira vsak naročnik in p idobi gotovo vsaj enega novega naročnika za A merikanskega SI )venca, ker zdaj si ga lahko naroči vsak še za staro ceno §4.00. Č tatelji in naročniki nepozabite tega! i + t* + * 4» 4* 4» 4* 4* + 4* 4- 4-* 4» 4-4» 4-4» 4» 4» Katoliški Slovnici agitirajte v tem času za nove naročnike! SEZONA ZA IGRE JE Tjjl(A[ Mogočni prstan, narodna 1UIV™' i pravljica v 4. dejanjih .. • • , . , , , . i Na smrt obsojeni, mešane Društva m dramatični klubi, ! jo v ^ : .!. ki nan eravata prirediti kakšno »T , . c ;.c!njl .......... , . , . .sa krivih potih ................ igro to sezono naročite takoj, ^, . ^ j ,, .... , . . -Mzava. Muzikalna drama dokler je se kaj v zalogi, ker g predigro sedaj se jako težko dobijo igre yede,jske uro' na Društve-«z starega kraja. V zalogi ima- njh odrih { kratko igrc. mo se sledeče igre : ^ žeRsk(? vJoge . neyesta Afričanka opera v 5 deja s Libana, ženin z Naza- njih................i.................$ .35 reta, seljski angelj in dve Andrej Hofer. Ljudska i- rokinji ............................ gra v 5 dejanjih..............50 Navaden človek, šala v 3. dejanjih........................ .50 K Mamici igra za otroke Olcrutna šala. Šaljiva igra .50 'v ?. dejanjih . pilogom ...........................20 NAROČNIKOM V CHICAGO Mik lova Zala.................... ,60 IN OKOLICI naznanjamo, da jih bo te dni .50 obiskal naš zastopnik Mr. Leo Mladič radi naročnine.'Cenje-.45 ne čitatelje in naročnike prosi-.20 mo, da mu gredo na roko in mu pomagajo širriti katoliški tisk. -20 Prigovarjajte tudi-svoje prijatelje in sosede, da se naroče na naš katoliški list. Uprava Amer. Slovenca Azazel. 2aloigra v 1 dejanjih ............................ Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanjih ..................... Bu;ke in šaljivi prizori .... Caroslrelec. Romantična opera ...........;................... Diletantski oder. Pouk in navodilo igralcem ..........' Divji lovec....................... Dom, drama v 4. dejanjih za moške in ženske vloge......................----- Edda, drama v i dejanjih za moške in ženske .50 .75 75 Ob vojski. Krek.................30 864—-74th Ave., West Orlici in drujfi tiči, igra .20 za dečke .......................... Po dvanajstih letilj, ljud-.45 ska igra v 4. dejanjih .35 Pikova dama, opera v 3. dejanjih in 7 slikah .... Poslednji mož, veselo igra .75 v 3. dejanjih ................ Perzijski šal, šalo igra v 1. dejanju ........... NA PRODAJ. 120 akrov farma po nizki ceni, katera je v bližini mesta. 100 .05 akrov J*e plugom. Prodam i ker sem sama. Več se poizve 75 pri lasnici: Margareta Golob, ■iMIMi Wis.___t. .10: .45 vloge. Gorenjski slavček komična opera v 3 dejanjih ... Gospa z morja, igra v 5 dejanjih ................... Gringoire, igrokaz v 1. dejanju ....................... »10 Illapec Jernej, v 9. slikah ..............................50 Izgubljeni raj, dramatična bajka s petjem v 3. dejanjih . ......................50 ; Janko in Metka, igra v ..$ .20 Precijoza, igrokaz v 4. de- janjih. 20 Peterčkove- sanje. Božična i povest, v 4. dejanjih.. .75 Poljub, prosto narodna o-pera v dveh dejanjih .. .25 .50 .15 .15 .50 .20 PRODA SE CANDY" STORE na 2237 W. 21st Cesti. Za pojasnila vprašajte istotam. Chicago, 111. č. p. b. • FRANK GRILL Edina slovenska mlekarna Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. 1818 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. Slovenci podpirajte slovensko podjetje. KVALITETA _ TOČNOST — POŠTENJE -A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste CHICAGO, ILL. treh dejanjih ................ Jenufa. Opera iz morav-sko kmečkega življenja .. Kralj Lear, žaloigra v 5. dejanjih .................... Ivrivoprisežnik, mešane vloge narodna igra s petjem ................................. Lovski Tat.................-..... Lepa maska, pouk o masiv- iranju ........................... Lornjon, igra v 1 dejanju Marija Stuart tragedija v petih dejanjih ............ Modra ptica. Čarobna pravljica v 1 dejanjih .... Marta opera .................... Martin Krpan, dramska pripovedka v 5. dejanjih Mati dramska slika v 3. dejanjih.......................... Mati siv. Veselja, skrivnost vstajenja v 5. slikah Mefistofeles opera v 4. dejanjih s prologom in e- .20 .20 i 1.00 7 o 75 .10 ( I .75! I .50 .15 .5o' .75 .50' NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: Prihranite nekaj svojega zaslnžka . vsak plačilni dan in u-ložite na v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni foodete kako hitro vaši prihranki fa-stejo in vrhu tcRa vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici- Ulagate lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite od-Rovor v svojem jeziku. Ako držite denar doma,*izpostavljcp je razntm nevarnostim, kot tatovort\ in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. Ce ga iinatc pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar sč ga lahko dvigne ali deloma aH čeloma kot ga kdo potrebuje. Na«a banka ima r.ad $740,000 kapitala in rezervnega sklada, kar ^e znak varnosti za vaš djnar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. —:— JOLIET. IL-L. Wm. Redmond, preds. Chas. G. Pearce, fc»»ir. Joseph Dunda, pomež. kasir. ■ ICsipsu 2000 BLUE ISLAND, AVE. CHICAGO, ILL Phone: CANAL 1614. Trgovin« vsakovrstne železnine, •trojniike naprave, električne potrebščine, čeri za plin, avtomobilske potreb-ačine, vse železne potrebe za postavlje-jje garage ali his. 1500 drugih različnih predmetov ▼ zalogi. Nase cene %o n»j-| nižje I Blago dovažamo na dom. ▼ vsaki del mesta ali predraesta. Začnite trgovati z nami in os'tali nasi stalni prt- SLOVENSKE GOSPODINJE so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste drugo •veie in prekajeno meso. ter vse druge predmete, ki spadajo ▼ področje mesarske in grocerijske obrti. JOHN N. PASDERTZ Cor. Center and Hutchins Street, Chicago telefon 2917. JOLIET, ILL. "AMERIKANSKI SLOVENEC" GladkatorjJ Zfodoriiuki roman is leta 70. po Kristus«. — Angleški spisal a J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. Prva dama v klubu:— "To- la." ■ V* raj tvoj mož je slab kuhar in * • * tudi krpati ne zna." Oropajte človeka vere in'nje- Druga dama v klubu"Da govega zaupanja v Boga, pa —in pomisli, tako dobro služ- [ste ga oropali ljubezni do bliž-bo sem pustila, da sem ga vze- njega. In tu, koder so lenarili Mecen in njegovi poetje in prijatelji z vencem cvetja na glavi in čašo vina v roki ob vročih poletnih dnevih, razpravljali v brezkončnih, brezplodnih razpravah o življenju in o smrti, o telesu in o duši, o tem in onem življenju, zasmehovali Pitagoro, pobijali Platona in Sokrata in druge poganske modrijane — tu bi "naj bilo mrtvo truplo kristjana položeno ponižno in zaupno v zemljo k počitku, njegova duša pa je že gledala in spoznavala večne resnice, za katere je živel, trpel in umrl, resnice, ki bi zanje bili poganski pesniki in modroslovci dali svoje biserne čaše in vence, baklade in kraljestva in ves sVet, — samo da bi imeli vero in zaupanje isti usodni trenutek, ko vse krog človeka gineva in propada v mrak in ničnost, tako da bi nikoli ne bilo resnično, in ko ostaja le ena resnica, ki iz nje ni izhoda —. Židinja in njen tovariš sta Čakala nekaj korakov v stran, dokler ni bil grob izkopan. Zadnjo prsli je vrgla lopata iz jame. Slovesno in molče so kristjani obstopili odprti grob, nežno in rahlo so položili truplo k počitku in njihovi obrazi so sijali v otožnem veselju, saj so vedeli, da je za tega popotnika končano tužno zemeljsko potovanje in da je v svoji domovini —. Dve žalujoči osebi, vsekakor najbližnja sorodnika, sta pristopili h grobu. Ena je bila ženska, v cvetu svoje lepote, druga močen bojevit moški srednje starosti. Ženino lice je bilo obrnjeno k nebu, zamišljeno v molitev. Ni mislila na zemeljske ostan- - ke, ki so jih izročili materi zemlji, njene oči so gledale v luči svete vere dušo otrokovo, ki mu je bilo nebo odprto in večna slava zagotovljena —. Na moževem obrazu pa je bila brati bolečina človeka, ki je preslab, da bi nosil gorje, pa premočen, da bi jokal. V tužni zamišljenosti je gledal, kako je padala prst na drago, ljubljeno truplo in pokrivala, kar mu je bilo tako ljubo na zemlji. In ko je izginilo truplo pod prstjo, je s praznimi očmi pogledal po okolustoječih, krčevito sklenil roke in mrmral: - "Težko je nositi to breme! Strašno težko je reči: Zgodi se Tvoja volja —!" In pomislil je na prazni prostor doma — in si zakril lice in zajokal —. Mlado hčerko, na pragu dekliških let, mu je Bog poklical k sebi, — nepričakovano, na-nagloma,—ponos in cvet in ljubljenko očetove hiše. Dobra je bila in pridna in verna, in vsakokrat, ko mu je stopil pred oči obraz ljubljenega otroka, ga je zabolelo pri srcu, hladno in ostro, kakor bi ga kdo z nožem sunil —. Grob se je zaprl in kristjani so se zbrali k molitvi. Mariamna je prijela Esko za roko, stopila med nje in se pridružila njihovim molitvam. Čuden in slovesen je bil za barbara ves prizor. Temne postave, klečeče pred nevidnim božanstvom, divjina, razvaline in zapušče-nost naokrog, nad njimi žareči požar na polnočnem nebu, klici besnih borilcev na ulici — in ob njegovi strani dekle, ki jq je tako zelo ljubil in kj bi jo bil skoraj za vedno izgubil —. Pokleknil je, da se tudi on zahvali. Kratko, pa goreče so molili. In niso pozabili na molitev, ki jim jo je dal njihov Učenik, — na "Oče naš." Ko so vstali od molitve, je stopil eden izmed njih h grobu in dal znamenje z roko, da hoče govoriti. Očividno je bil Rimljan po rojstvu, z lahkoto je govoril latinski jezik, pa poznalo se mu je na naglasu in na besedah, da je iz plebej-skega rodu. Delavec je bil po poklicu in njegova dlan je bila žuljava od dela. Nizke rasti je bil, vsakdanje zunanjosti, priprosto oblečen, gologlav in bos, ničesar ni bilo v njegovi osebnosti, kar bi vzbujalo za- nimanje ali pa spoštovanje, pa njegova postava, plečasta in močna, je bila kakor ustvarjena, da nosi trude in napore, in njegov pri-prosti obraz je kazal pritajeno navdušenje, resnobnost in poštenost. — Eden izmed ozna-njevalcev nove vere je bil, ki bi naj kmalu pokrila obličje cele zemlje. Taki so bili možje, ki jih je Božji učenik poslal po svetu v svojem imenu, brez torbe in brez obuvala in brez dvojne obleke, ki bi naj premagali in pridobili vse ljudi. Niso premišljevali, kaj in kako bodo govorili, ko bodo stali pred kralji in vladarji in pred velikaši zemlje, zaupali so edinole v svetost svojega poslanstva in v Božjo navdihnjenje. Malo so se učili, pa modrijane so ugnali. Priprostega rodu so bili, pa so pogumno stali pred prokon-zulom in pred cezarjem. Nevedni so bili, pa so potovali po neznanih, tujih krajih, med divjimi narodi, in sejali dobro seme s prepričevalno priprostostjo, ki so se ji poslušalci morali ukloniti. Slabotni in boječi so bili, pa so stopali v areno po venec mučeništva pred gladnega leva z mirnim pogumom, ki si ga noben vojak in noben gladiator ni upal posnemati. In njihovo načelo je bilo, da niso poslani k imenitnim in bogatim, ker ti C.a lahko sami najdejo, ako Ga hočejo, ampak k revnim in nizkim, k ponižnim in izgubljenim, posebno pa k tistim ki so v žalosti in bridkosti, ki so zapuščeni, ki nimajo nikogar, da bi se nanj naslonili, in ki so zato tembolj pripravljeni, da zaupajo Njemu, ki je prijatel vseh nesrečnih/ ln zato so bili ti prvi poslanci Božjih naukov izbrani ponajveč iz nizkih slojev ljudstva, izmed takih, ki so znali govoriti množicam v njihovih priprostih besedah, ki niso imeli prav ničesar sami iz sebe, ampak so prejemali vso svojo moč in ves svoj vpliv od zgoraj/ Priprosto je govoril, izpočetka boječe in ne-zaupno, polagoma pa se je ogrel ob svojem govoru, lice mu je sijalo, postava mu je rastla in gladko mu je tekla beseda, spremljana od dostojanstvenih kretenj, in vsa njegova osebnost je bila odeta, se je zdelo, v veličastvo in vzvišenost njegovega predmeta. Tolažil je žalujoče starše in jim kazal njihovega otroka v nebeški slavi. Bolje je zanjo, je govoril, da jo je Bog poklical k sebi v bolezni, ko pa če bi jo gledali v amfiteatru pred krvoločnimi levi. In kdo ve, kaj vse hujšega bi jo čakalo v razuzdanem Rimu —. Naj jo darujejo, je pravil, kakor je bil Abraham pripravljen darovati svojega sina Izaka, Bogu vdano, požrtvovalno. In nato je govoril vsem zbranim. Kakor sta se žaluj oča stariša danes vdano ločila od svoje hčerke, tako naj položi, je dejal, vsak izmed njih svoje zemeljske slabosti in želje v grob in se naj loči od vsega, kar stoji med njim in med Bogom. Vsak ima svoje delo naročeno od Boga, četudi ne bodo vsi mučeniki in duhovni in oznanjevalci svete vere, pa vsak, moški, ženska, suženj in meščan, naj bo vojščak in služabnik Kristusov, — in v vztrajnem boju in v neprestani molitvi, korak za korakom, naj stopi vsakteri kvišku po strmi stezi, ~ kajti cilj je visok in ozka je pot — ponižno, pa tem pogumneje, če pade, naj zopet vstane, vedno naj več pridene, nego izgubi _ in tako bo prispel končno v svojo domovino, kjer ni več boja in ne več žalosti in" ne joka, kjer On pripravlja sedeže tistim, ki gredo za njim, in kjer bodo vsi, ki zaupajo in ljubijo srečni na vse veke —. In ko j« nehal govoriti, je razprostrl roke in blagoslovil navzoče. In kristjani so se poslovili z mirnimi, sočutnimi besedami od žalujočih staršev ter se pripravili na odhod. Mariamna se je zgenila. CLEVELANDCAN JE! kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prri slovenski pogrebni zavod grdina in sinovi 'fe 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO f' Primite za bližnji telefon in po- Randolph 1881 ali 459«. LOP STRITAR se priporoča rojakom xa naročila premoga, katerega pripo Ijam na dom. Prevažam pobi stva ob Sašu selitev in tso kav spada ▼ tO stroko. Pokličite me po telefona I 2018 W. 21st Flaco CHICAGO, ILL. Phone: Rosevek 8221. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 POZOR SLOVENCI! Čemu trpite grozne bolečine na revmatizmu in drugih notrajnih boleznih? Brez vsake bolečine ozdravite, ako se poslužite ugodne prilike! S CHIROPRACTIC iil z električnim zdravljenjem vas popolnoma ozdravim vseh kroničnih bolezni. Najstarejši zdravnik na tem renču. Vsa pojasnila dobite brezplačno v moji pisarni. DR. LORENTZEN Miner's Bank Bldg. Eveleth, Minn. Phone: Canal 1172 WESTERN PLAYER ACTION CO. Manufacturers of Player Pianos. 2055 W. 22nd St., Chicago, 111. Fonografe, plošče in role v vseh jezikih. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. — Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo. Brezplačno violino onemu, ki se vpiše pri nas za enoletni pouk po $1.00 za vsako nalogo. Ne zamudite te prilike. Izdelujemo in razpošiljamo na vse kraje dobro zapakirane bakrene kotle z kapo in cevmi, kakor slika kaže. Ste lahko čisto brez skrbi, da bi kakšno sitnosti imeli, ker ti kotli se J L £ - lahko uporabijo za preku- hovanje vode, kakor tudi druge take namene. V zalogi imam tudi najboljše peči na petrolej za to rabo. — Razpošiljamo na vse kraje NOVE VRSTE LUBASOVE HARMONIKE, literne steklenice, starokrajske kose in plankače za tesanje. Napišite naslov samo: STEPHEN STONICH CHISHOLM - MINNESOTA Phone«: 2575 in 2743. Anton Nemanftch & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L- 1895. Na razpolapro noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 — N. CHICAGO, ST. JO LIST, ILL. i * 1 BOLJŠE DELO ZO-BOZDRAVILSTVA ZA MANJ NOVCEV. Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je najbolje, če jih daste popraviti predno greste na dopust ali počitek. Ako jih zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ker na potovanja ali od doma, ni misliti na sobo. zdravnika. Mi popravimo vaše zobe v kratkem časa, ds bo- i VSE DELO JAMČENO i ste zadovoljni. Preiščemo in ocenimo zastonj! — Bostreinice. Phone 4854. I BURROWS ZOBOZDRAVNIK *)» D'Arcy Bid«. 2 nad«trop- J. it * X .V Odprto vsaki dan in zvečer ob nedeljah do poldne* J 1 t^* Vogel Chicago in Van Boren ceste. Joliet, HL T Konj je krščanski, ljudje pa radi mogočih napak, brez katerih pač ni noben človek, so — hard-hearted brutes, trdo- srčne zverine. Ker sem jaz o-pomnil, da je Moore, ki je zapisal to budalost, prismuknjen, navaja g. Molek kar ves odstavek iz Moorove knjige. Ali je s tem stvar dokazana? Jaz svojo sodbo o Mooru podčrtam, ko vidim ves odstavek. G. Molek pa se zaroti in pravi: "Ce ni to resnica, tedaj naj gre k vragu vsaka resnica." Da je Moore to zapisal, to bo pač resnica, a da bi bilo to, kar je Moore zapisal o krščanstvu konja in o zverin-stvu ljudi resnično, za to "resnico'' pa naj gre k vragu, kdor, on, kar hoče. Don't fear. Ne žalite me, ako ne verujete tega, kar jaz zapišem, saj prismuknjeni nihče ni rad. Prosto i vam. Enako prosto vam je pa tudi od moje strani, da verujete v — krščanske konje. Ali ste pa tudi gotovi, da se vam ne bo nihče muzal radi take vere?? * * * Zapisal sem "rdeče duše." C. Molek govori o pisanih dušah, so črne, zelene, rjave, sive. . . no,; to bo O. K., saj sam pristavi, da je to pesniško. Radi tega se ne bova skavsala. Na koncu pa sledi uprasanje. Zoper impertinenco se že kar naprej zavaruje. Uprašuje namreč, ali duša tudi raste? Dvoje je mogoče. Mr. Molek nima pravega pojma o duhu, o bistvu duše. Vsak človek ne more vsega pojmiti, to je froto-vo, in jaz sam bi bil res prismuknjen, ko bi hotel trditi, da vse urnem, dasi je nekje nekdo nekaj sličnega o meni pisal. Ako bi pa jaz o kaki stvari ne imel pojma, potem bi vsaj javno ne nosil svoje nevednosti na trg, temveč bi si skusil stvar bolj na tihem pojasniti in o bistvu poučiti. To ravno je velika rana na našem slovenskem telesu tu v Ameriki, da marsikdo suče pero, ko bi se mu bolj prileglo nekaj drugega. Posledica je, da je vse zmedeno, da ni jasnosti, da ljudje tavajo sem in tja, da "zabavljajo čez farje, pa hodijo k maši," kakor je stalo v Proletarcu. Ako je tako, potem bi bil jaz, g. Molek, z uprašanji bolj previden. Drugi slučaj G. Molek ima pojm, ve, da je duh nekaj enostavnega, nedeljivega, neumr-jočega, da se ne more spreminjati, toraj nikakor ne rasti, in ta pojm ima lahko vsaka stara ženica, ako le hoče,, potem je pa uprasanje — naj oprosti — neumno. Naj pa bo uprasanje odkritosrčno, iz nekakega opravičenega dvoma. Odgovor je malo trivialen, a ni impertinenten: Jaz merim 6 čevljev 3 palce, potrebujem toraj precej velike hlače. Mr. Molek meri morda samo 5 čevljev in 3 palce, ima manjše hlače. Jaz sem zadovoljen s svojimi hlačami, in bi ne hotel nositi Molekovih, g. Molek pa tudi* s svojimi in bi ne hotel mojih. Vsak ima hlače in je zadovoljen. Trivialno je to in poleg tega tudi šepa. Otroci imajo dušice, odraščeni duše, pa je prav vsaka popolna, prava duša, da je bo vsak vesel prav celo neskončna večnost. * * ♦ Od resnega do smešnega je samo korak, pravi prislovica. Dušice in duše so nekaj resnega, in to je v koloni Zarkome-ta, ako je namreč odkritosrčno, na drugi strani pa Cibrov Jaka po koloni skaka, in to je za — smeh. ( "Ubogi Trunk" oh, oh, "pomilovanja vredni Trunk*' oh. . tako stoka Cibrov Joka. Ali so ga oblile tudi solze, non veditur. Uči se, Trunk, uči, preden nastopaš javno kot učitelj, ki dru- ge uči," in č? nočeš šutiti in se učiti postaneš vitez v žalostni postavi, tako Cibrov Joka pra-vi. Kaj, bože moj, se je zgodilo? Trunk niti besede "propri-oplithecus" izgovoriti ne more ali ne zna in bi se mu bil pri tem polomil jezik, kakor revček sam pripozjia. Zadnjič ni bilo "kemizma" in fizike, ker so mu vse šenkali zdaj se beb-ček sam ujame in razodene, da tudi latinščine in grščine ni v njegovi glavi. To je zapazitur Cibrov Jakus in srce n?u od veselja skakus, da se zopet deri-tur kakor srakus, ali žalisetur Cibrov ho Jokos, da od žalosti stokos. "Profesorje naj gre tožit, ker so bili za nič'' in v vsakem slu&aju, ker bi bilo s tožbo težko kaj, naj se uči, uči, uči, da mu ne bo treba vsak teden javno pripoznati da se mora sam še veliko učiti. Osem let se je, klada topa, učil latinščine, šest let grščine in zdaj se mu polomi skoroda jezik pri eni -sami besedi, jezik, ki bo bržkone zelo dolg in bi mu imel teči, kakor voda, kakor pravi, dlaka, Cibrov Jaka. Kakor vse kaže, se je ho Jokos Cibrovkos ali Jakus Cibrov-kus priučil svoje winbeutelike tehne na vseučilišču, kjer disci-pulususom ali grški didaskalo-sosom, nemški hosenšicom zapenjajo hlače še od zadaj, in postal doctorus windbeutlerije univesalicae. Tak možus učeni-cus seve ne more vedeti ali mu ni treba vedeti, ker je vsako tehne požrl že s ta velko žlico, kam je stvar merila, ko sem o-menil zlomljen jezik. On vidi besedo "zlomil" in halo. . . zdaj ga imamo reveža iz latinščine in grščine. Bil sem slučajno kakih 13,-000 čevljev visoko na gori, ko sem čital Cibrovega Jaka epi-stolo. Zakrohotal sem se, da je odmevalo od sivih skal. Ali ni to za smeh ? Iz latinščine sem dobil z zrelostnim spričevalom vred 17, iz grščine 13 razredov, skupaj 30. Nad 90 odstotkov so mi profesorji, ki so bili baje zanič, zapisali vor-zueglich, nekaj je bilo lobens-wert, drugega nič. Razen v par razredih sem bil med približno 40 dijaki "primulus," ako Jaka ve, kaj je to, vedno odličnjak, o bogoslovju sploh ne govorim. Še po 35 letih bi se upal Cibrovemu Jaku na pamet citirati večje odlomke iz Homerja, pa kaj boš, je pač za — smeh. Učeni Jaka je pač moral misliti, da sem tudi jaz, kakor morda on ali njegovi kondisci-pulusi, kak zadušen študent ali vsaj zadušen fajmošter, ki je prišel sem v Maleriko, kamor pride 99% takih zadusencev, in je sodil po tem svetovnozna-nem kopitu. A Cibrov Jakus se je vrezus. Preden sem spravil Prosveto št. 195 in odšel iz divnega gorskega sveta, sem zaj^l ono planinsko : Na planini solnčice sije, na planini luštno je. Pa me je posilil smeh, in sem še pristavil: V Prosveti jo Jaka brije, v Prosveti "sraka" se. Živitur Cibrov Jakus, ki se deritur kakor srakus. LEDI LEDI LEDI V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa i. t. d. Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega Itfdarja ie ne kupupe naj to stori-: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v pralajte za: JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. On pripelje led na dom, prodaja in razvaza premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se