GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE L o K A Ljl z E M - NEVARNA BOLEZEN Novi predpisi o ustavljenih investicijah, obvezni rezervi in distribuciji deviznih sredstev so sprožili številne komentarje, zato posredujemo razpravo s tiskovne konference pri republiškem sekre- tariatu za informacije. Ce govorimo o dogodkih zadnjih dni, potem ne moremo mimo »hladnega tuša« ustavljenih investicij, ki je tudi v našem okraju povzročil »vročični prehlad«. Bil je namreč že skrajni čas, da obrzda- mo anarhijo prekoračevanja investicij, ki v tekmovanju, kdo bo več vložil, vnaša neprijetno, negotovo vzdušje v atmosfero standarda, kajti občan se vprašuje, kakšn'S bo jutrišnja usoda in vrednost nje- govega vloženega dela. Brzdanje sicer ne pomeni napredka, temveč je le nujno potrebna mera za ustaljevanje anarhičnega plesa in nepojmljivega apetita gospodarstvenikov. Novi predpisi pomenijo novo plansko disciplino in imajo v zagovornikih strogega planskega gospodarjenja tendenco, ki nasprotuje logiki ekonomike. Vsekakar lahko trdimo, da je to prehodnega značaja, čeprav izredno težko in nič kaj prikladno obdobje za eksperimente. Nagla rast predelovalne industrije je puščala za sabo v neenakih pogojih številne panoge (energetiko, kmetijstvo, transport, trgovsko mrežo in ostale terciarne dejavnosti), ki danes naravnost kričeče ^ iščejo rešitev. Nenormalna ekstenzivna rast proizvodnje je vsakogar, ! ki je zaostajal, gnala k investicijam. Blagovni fondi so spričo rastočih! potreb in kupne moči stagnirali ali celo zaostajali — in vse to je' poleg investicijske mrzlice pritisnilo na cene. Kreditna politika bank se je v pogojih poslovnosti in rastočega pritiska po kreditih znašla na stranpotih. Gospodarske organizacije pa so morale proizvajalcem zagotavljati vsaj obstoječi realni standard z neutemeljenim višanjem osebnih dohodkov, kar je v neštetih primerih rodilo iskanje rešitve v novih cenah. Geslo razširjene reprodukcije je zameglilo v gospodarskih orga- nizacijah vpogled na znotraj (da bi iskali rešitve v boljšem izko- riščanju osnovnih sredstev). Marsikje pa so prikrito ali celo odkrito računali, da nekaj odstotno zvišanje na račun izkoriščanja notranjih rezerv ne gre primerjati z 10 do 20 odstotnim povišanjem cen. In ro- dila se je najlažja pot — ki je postala nepisano pravilo. In sedaj strogi predpisi o potrebnih rezervah (četrtina investicij- skih sredstev), ustavitev številnih začetih investicijskih gradenj in nova devizna politika. In namen: umiritev, zagotovitev skladnejših pogojev za start k intenziviranju gospodarstva in skladno rast osebne potrošnje ter realnega standarda občana. Nova ekonomska politika spričo obstoječega stanja terja težke napore, razumevanje in podporo. Prav zato so pojavi lokalizma — v okviru komun ali republik — ki bazirajo na ustavitvah investicij — nevarna bolezen, ki v težko stanje vnaša le negotovost. Res je, da so v marsikaterih primerih podjetja že vezana z inozemskimi firmami za dobavo opreme. Toda tudi tu je možna rešitev in manjša izguba, če trenutno prenesemo škodo (primer zvezne investicijske banke) in če se preorientiramo na domače tržišče za izdelavo te opreme. Težavno stanje bomo pre- brodili le z enotno borbo za stabilizacijo v okviru novih ekonomskih elementov, ki jih postopoma uvajamo. J. K. PLENUM OO SZĐL O PERECIHVPRASANJIH ŠOLSTVA. ODLOČNO ZAGOTAVLJATI POGOJE ZA ZDRAV RAZVOJ MlADIi\E 2e nekaj časa ugotavljamo, da je naše šolstvo in otroško varstvo v ob- čutnem razkoraku z gospodarskim razvojem. Nič novega ni, če slišimo, da nimamo dovolj učiteljev, da smo uspeli z organizacijo osrednjih osnov- nih šol, toda zanje nimamo ustrezno usposobljenih predmetnih učiteljev, y mnogih občinah ni prostorov za učilnice, v sevniški občitii imajo štiri šole učilnice celo v tujih stavbah, a tudi učitelji nimajo primernih stano- vanj. Razmerje med učitelji in pred- metnimi učitelji bi moralo biti pri tre- nutni organizaciji šolske mreže 1 : 1,7, toda samo v Velenju se z razmerjem 1 : 1,8 približujemo normalnemu, ker so pač lahko zagotovili stanovanja in ustreznejše življenjske pogoje. Teže pa bo to v Žalcu, Sevnici, Šmarju, kjer je razmerje ponekod tudi 1 : 7,3. Na drugi strani je res, da danes sa- mo okrog 13 odstotkov učencev v celjskem okraju obiskuje še nerazvite osnovne šole in nima ustreznih pogo- jev, da bi zaključilo osemletno šola- nje. Nihče pa ne more zatrditi, da ostala velika večina qtrok uživa vse pogoje, ki bi ji zagotavljali popolno osnovnošolsko izobrazbo. Prav za- skrbljujoče je to, da prispe do za- ključka osemletnega .šolanja komaj 59,7 odstotkov učencev. Osipanje je preveliko. Povsod bodo morali poskr- beti za ^prevoz, za primerno oskrbo otrok v šoli, za celodnevno bivanje v šoli na eni strani in za- pomožne prostore, kot so kabineti, telovadnice, delavnice na drugi strani. Vsega tega pa skoraj ni. Zavod za prosvetno- pedagoško službo v Celju je pripravil izčrpno gradivo, ki kaže, da je stanje tudi v celjskem šolstvu zelo kritično. To je tembolj zaostreno še v šolstvu druge stopnje, čeprav ne moremo reči, da se razmere z ustanovitvijo sklada ne bi premaknile naprej. Vsekakor pa bo prav v Celju potrebno odločno za- gotoviti šolanje na drugi stopnji in za to zgraditi potrebne prostore. Otrok je dovolj in čemu se ne bi šolali tu. Sredstva se zaenkrat zbirajo prepočasi in mnoge gospodarske organizacije niso izpolnile dogovora, da bi prelile določeni del sredstev za izobraževa- nje v sklad za drugostopenjsko šol- stvo. Prav tako so ugotovili, da se mnogi prosvetni delavci, ki'so name- ravali študirati s pomočjo celjskega centra, niso mogli vpisati, ker v ob- činah niso uredili/finančnega vpraša- nja. Od 278 prijavljencev, se je vpi- salo samo 185 slušateljev. Velenje je uredilo vprašanje sredstev, zalo je odstopil od 40 samo 1, prav tako v Šentjurju. Težko bi osvetlili vso yradivò, ki ga Je obravnaval razširjeni plenum celjskega okrajnega odbora SZDL v ponedeljek, vendar pa vse to kaže, da bo potrebno temeljito okrepiti mate- rialno stanje, utrditi samoupravljanje ter mobilizirati najširšo javnost pri reševanju te problematike. Šolski ko- lektivi pa bodo morali poiskati kar največ poti in oblik k boljši kakovosti dela. In to kakovost dela je potret»»¡& vrednotiti brez predsodkov po deni in uspehih prosvetnih delavcev. Slabosti v izobraževalno vzgojnem delu nimajo le enodijevnih posledic, zaradi tega lahko trpi določen mladi rod, ki pa bo vendar dokaj kmalu ne- posredno soodgovorno upravljal in delal. Ob zaključku je plenum opozoril na najvažnejše, kar bi bilo potrebno po- kreniti v občinah, ki so neposredni no- silci odgovornosti pri reševanju teh odprtih vprašanj. Organizacija SZDL in ostale naj bi vzpodbujale k razpra- vam v vseh občinah in krajih. Odloč- neje je potrebno reševati vprašanje sredstev in podpirati upravičeno in- vesticijsko politiko, pri čemer je po- trebno najti sprejemljive oblike med- sebojne pomoči in ustreznejšo delitev sredstev. Preko temeljitih razprav bi morali izdelovati programe razvoja šol ter programe za razvoj otroško varstveni ustanov. Za otroško varstvo smo napravili najmanj in komaj 1,7 odstotka otrok celjskega okraja uživa tako zaščito, čeprav istočasno vemo, da je med zaposlenimi 33 odstotkov žena. Tu si je potrebno začrtati jasno in konkretno pot! Ir. UGODNE PLANSKE REALIZACIJE v BODOČE BO NUJNO NAMENITI VEC SREDSTEV ZA IZ- GRADNJO OBJEKTOV DfeUŽBENE PREHRANE, PROSVETE IN KUL- TURE, STANOVANJ, KOMUNALNIH OBJEKTOV IN ZA REKRE- ACIJO DELOVNEGA ČLOVEKA. ZA VECJA VLAGANJA SREDSTEV , V DRUŽBENI STANDARD PA SE BODO MORALI PREDVSEM KO- MUNISTI BORITI V ORGANIH SAMOUPRAVLJANJA, DA BODO TI Z VEC RAZUMEVANJA IN SMELEJE DODELJEVALI RAZPOLOŽLJI- VA SREDSTVA V TE NAMENE, so poudarili komunisti konjiške ob- čine nà nedavnem posvetovanju o gi- banju gospodarstva v občini. Posve- tovanja so se udeležili tudi predstav- niki organov upravljanja in drugi družbeno-politični delavci. Po skrbno pripravljenem referatu, ki je temeljil na analizi gospodarskih uspehov preteklih mesecev letošnjega leta v konkretnih primerih, je razpra- va še posebej osvetlila problematiko gospodarstva v občini, predvsem pa analizirala slabosti v gospodarskih or- ganizacijah. Kljub zadovoljivim uspe- hom gospodarskih organizacij v pre- teklem obdobju letošnjega leta so ko- munisti kritično ocenili nekatera ne- rešena vprašanja. Rezultati letošnjega izpolnjevanja družbenega plana kažejo, da so bili v prvem polletju doseženi na vseh pod- ročjih gospodarskih dejavnosti lepi rezultati. To dokazujejo pokazatelji o dvigu proizvodnje. Celotni dohodek se je namreč povečal od lanskih 7 na skoraj 9 milijard dinarjev ali za 23,9 odstotkov. Ti rezultati so toliko pomembnejši, ker so bili doseženi kljub težavam pri preskrbi z reprodukcijskim materia- lom, redukciji električne energije in podobno. Zelo ugodna je tudi ocena v pogledu notranje delitve sredstev. V prvem polletju letošnjega leta je bilo na področju komune že samo 288 delavcev z osebnimi dohodki, ki so bili nižji od 25.000 dinarjev, ali 300 delavcev pod 30.000 dinarjev. Tako so osebni dohodki v prvem polletju po- rasli za 7,9 odstotkov, od tega v gospodarstvu za 8,8 odstotkov. V razpravi, v kateri so analizirali konkretne probleme določenih gospo- darskih organizacij, so naglasili, da bo treba posvetiti skrb strokovnim kadrom, ki jih v skoraj vseh gospo- darskih organizacijah primanjkuje. J. Sever Gradnja stolpičev v naselju Škalce, ki jih gradi celjsko gradbeno podjetje Ingrad bo v naslednjem letu do- vršena. Vseli euaiasedraaiieset stanovanj so odkupila konjiška podjetja in občinska skupščina. Foto: J. Sever S PLENUMA OBČINSKEGA ODBORA V CELJU KONFERENCE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL POMEMBEN DOGODEK Zadnji razširjeni plenum občinskega odbora SZDL v Celju je osvetlil v prvi vrsti vsebinske, kadrovske in organi- zacijske priprave na bližnje konfe- rence krajevnih organizacij SZDL. Vtem ko je o vsebinskih pripravah na konference govoril predsednik občin- skega odbora SZDL, Marjan Ravnikar, je nekatera vprašanja kadrovskega in organizacijskega značaja osvetlil sekretar Janez Kovačič. Plenum je opozoril, da je treba tudi v teh pripravah izhajati s stališča, da je Socialistična zveza množična orga- nizacija in da so konference krajev- nih organizacij SZDL pomemben poli- tični dogodek. Ko poudarjamo mno- žičnost organizacije Socialistične zve- ze, hkrati pomeni, da je predvsem za- radi ljudi in za ljudi in da je to tista organizacija, s pomočjo katere občani uveljavljajo svoje samoupravne pra- vice. Zato bi morali tudi na konferen- cah analizirati, kaj je organizacija SZDL napravila na tem področju in kako je omogočala svojim članom in občanom na sploh, da so lahko raz- pravljali o vprašanjih, ki jih zanima- jo in kako so bili uresničeni predlogi, ki so jih dali. In če vsega tega" ni bilo, je treba ugotoviti, kje so razlogi za pomanjkljivo dejavnost krajevne or- ganizacije SZDL. In končno, v bližrijih/ konferencah krajevinh organizacij SzDL ne gre za zbore občanov ali volivcev, marveč za razgovore, ki naj osvetlijo delo, vlogo in naloge krajevne organizacije SZDL v sistemu samoupravljanja. Na razširjenem plenumu občinskega odbora SZDL so sprejeli pravilnik o izvedbi konference krajevnih organi- zacij SZDL, ki med drugim določa, da morajo biti končane do 10. decembra. Tak rok je postavljen tudi zavoljo tega, ker bo že v naslednjih dnevih decembra seminar za člane vseh vod- stev krajevnih organizacij SZDL, na katerem bodo obravnavali naloge So- cialistične zveze v naslednjem ob- dobju. Pravilnik prav tako opozarja, naj imajo'odbori krajevnih organiza- cij SZDL od 5 do 25 članov. Razen tega imajo dosedanji odbori možnost, da sami odločajo, ali bodo pred kon- ferencami krajevnih organizacij imeli še zbore v podružnicah ali ne. Na plenumu so sprejeli v vrste ob- činskega odbora SZDL štiri nove čla- ne, in sicer Leopolda Mraza, Maksa Korošca, Jožico Lešnik in Slavo Fa- letičevo. 0 42-URNEM TEDNIKU V torek je bilo v Celju posvetova- nje, ki ga je sklical okrajni sindikalni svet in ki so se ga udeležili člani ko- misij za prehod na skrajšani delovni čas, predstavniki občinskih sindikal- nih svetov in drugi. .' Iz gradiva, ki so ga udeleženci po- svetovanja prejeli predhodno, je raz- vidno, da je na območju našega ok»7i- ja 9 delovnih organizacij, ki so uvedle 42-urni delovni teden, pri čemer ni kakšnih posebnih probletnov. To po- meni, àa so delovne organizacije pri- pravile solidne analize, občinske skup- ščine in drugi činitelji pa so vprar^a- nja s 1фп v zvezi pravilno presodili. V celjskem okraju je še nekaj kolek- tivov, ki bi hoteli uvesti skrajšan de- lovni čas, vendar jim je bilo priporor ceno, naj bi to storili posto'mo, in si- cer tako, da bi najprej uvedli 'IG nil 45-urni delovni teden. Obširnojo bomo ~o tej problematiki poročali v priiwd- nji številki. Od 23. do 30. oktobra nestalno vre- me s pogostimi pooblačitvami. Za- časno izboljšanje v začetku prihod- njega tedna. V DANAŠNJI ŠTEVILKI Ф Več žena v odbore, večja kritičnost in kvaliteta Ф »Daj dam« nezakonite bančne mahinacije Ф Učenci v nemogočih razme- j rah 9 Napredek v štipendiranju Ф Mesec varnosti — štirje mrtvi Ф Ukrepi bodo zagotovili bi- trej.šo rast šolstva . # Reportaža: Na zdravje! Ф Beseda ohčanov Ф Zvezde Orienta V PRIHODNJI ŠTEVILKI Ф Smeh pri nas v gosteb CELJE, 23. OKTOBRA 196 4 Št. 42 CENA 20 din LETO XIV Glavni urednik RUDI LESNIK Odf!(.voriii urednik JURE KRASOVEC List izhtija ob pctkili. Izdaja in ti.ska Časopisno podjetje >Celjski tisk«. Ured- niitvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa '., po.itni predal 192. Telefon 24 2"^. Tekoii raćun; 60V11-1-656. Letna narf.* nina 1000, polletna Î00, fetrtletna 250 diu. Inoacmiitvo 2400. Stran 2 CELJSKI TEDKIK St 42 — 23. oktobra 1Ш Pogled po svetu Neppčukovane spremembe v Sov- jetskem vodstvu, predvsem pa str- rnoglavljenje Hruščova, je vneslo negotovosi in razočaranje po vsem svetu. Kaj se v resnici dogaja v Moskvi, kje so resnični vzroki do- godkov in kakšen kurz bo zavzela Sovjetska zveza v svoji zunanji po- litiki po vsem svetu — so vpraša- nja, ki se sama postavljajo. » Uradne izjave so ,ze/o lakonske, celo kontradiktorne in težko spre- jemljive za človeka, ki je spremljal delo prvega sekretarja in predsedni- ka Hruščova. Njegova širokopotez- nost, demokratičnost, odločna bor- ba, ki jo je vodil proti ostankom stalinizma, zavzetost za koeksisten- co in svetovni mir, vse to je tako očitno, da je veliko premalo rečeno v stavkih, ki ga obtožujejo samo- volje, nekolektivnega dela. Rezulta- ti, ki jih Sovjetska zveza v medna- rodnem pogledu prav v njegovem času doiivlfa, ugled, ki ga uživa in ne kot zadnje letošnji uspehi v kme- tijstvu, so dokumenti, ki govore proti obtožbam. Po četudi predpo- stavljamo, da so obtožbe točne, smo menili, da se je v tej deželi le nekaj spremenilo od Stalina sem in da se napake posameznika obravnavajo drugače, bolj humano, demokrati- čno in, manj podobho nekdanji prak- si. Tako se -vsa svetovna javnost upravičeno sprašuje, kje je resnica in kakšno prave ozadje. Italijanski komunisti -rU'tir.'ujo odgovor, ki bi boli /c \'w.aljeval spremem- bo, pa ■'. ozadju začetek kiiin].4C: u :Vií- velja toli- ko bolj 7.a. pcdjertje »Aero«, ki je ' pred kratkim uspelo urediti zadnje predpriprave za izačetek gradnje •ob- rata, ki bo z opremo vred stal 1.140 mÁlíjonov. S Komima/lno banko je siklenilo pr>goidlbo, da oroči 1.140 mili- jonov po 5 % obresitni meri in na rok vračila .5 lot. Istočasno pa je siklenilo s Komunalno banko Ccije pogodbo o investicijskem posojilu v znesku 1.140 milijonov po 6 % abresitni meri in rokom vračila 6 let. Te pogodbe Komunalna banka sedaj ne misli iz- polniti. Podjetje »Aero« je do. danes na račun oročenih sredstev že plača- lo Komunalni banki 488 miHijonov din, a ostanek) mora plačati iz sred- istev po zalćljučnem računu za leto 1964. ZANIMA NAS VAŠE MNENJE O USTAV- LJENIH INVESTICIJAH NA PODROČJU CELJSKEGA OKRAJA, KOT SO INVESTI- CIJE V ENERGETIKO (PRIMER VELE- NJA), ŠTORE IN LISCA. POSEBEJ NAS ZANIMA, ZAKAJ SMO USTAVILI INVESTI- CIJE TAM, KJER GRE OČITNO ZA POVE- ČANJE PROIZVODNJE ZA IZVOZ? Bolj temeljito, objektivno pred- vsem pa definitivno, bo treba pro- učiti zamišljene investicije ter vna- prej zagotoviti sredstva z realnim, a ne s fiktivnim kritjem; na podlagi tega izdelati tehnično dokumentaci- jo in šele tedaj pričeti z gradnjo. O Energo-kombinatu Velenje pa razpravljajo razni forumi že nekaj let, ali naj se gradi ali ne; v resnici pa se na izgradnji že dela več let in je zanj potrošeno že stotine milijo- nov dinarjev sredstev. Do neke mere velja to tudi za Železarno Store in podjetje »Lisca« v Sevnici. ZA KAKŠNO OBDOBJE LAHKO PO VA- SEM MIŠLJENJU TRAJA ZAPORA INVE- STICIJ V GOSPODARSTVU ALI PRAVILNE- JE, SKRAJNA OMEJITEV INVESTICIJSKE POTROŠNJE? Zapora investicij oziroma omejii- tev investicijske potrošnje, kakor jd vi imenujete, je v preteklosti nosila tudi ime imobilizacije sre'dstev. Ta omejitev torej ni nič novega za našo jugoslovansko prakso. Prepričan pa sem, da bomo v prihodnjem letu pri- šli v normalne razmere, a da zaradi dosedanjih izkušenj ne bomo v bo- doče več dopuščali, da bi zaradi ne- odgovornega ravnanja posameznikov zopet prišli v situacijo, ko bi bilo treba »imobilizirati« sredstva za in- vesticije. J. K. Upadanje plemenske živine O VISOKI STROŠKI PROIZVODNJE KRME ф KRIŽANJE VEC PASEM GOVEJE ZlVINE IN OPUŠČENA SELCkCIJA SE OD- RAZA V NENEHNEM OPADANJU PLEMENSKIH ČRED Џ KMETOVALCI VISINSKIH PODROCiJ SE PREPOČASI NA- VDUŠUJEJO ZA PITANJE GOVEJE ZlVINE. Področje konjiške kmetijske zadruge je pred leti>doseglo izred- ne uspehe v žvlinorejski proizvod- n]i, predvsem v reji plemenskih svinj. Pred dvema letoma se je ve- čina kmetovalcev preusmerila na pitanje goveje živine, ker so bili pogoji boljši in tržne cene nekoli- ko večje. Letos ima kmetijska zadruga Konjice v lastni proizvodnji okrog sto krav molznic, katerih proizvo- di pokrivajo v glavnem potrebe Konjic in Zreč. Stalni stalež lastne pitane živine obsega letno proiz- vodnjo 200 ton mesa in v koope- racijski vzreji okrog 360 ton, Zanimivo je, da se kmetovalci višinskih področij, ki imajo ideal- ne možnosti pri vzreji pitane živi- ne in e'dini perspektiven vir za- služka, prepočasi vključujejo med kooperacijske rejce. Nasprotno pa je nekaj vasi, v katerih se kmeto- valci bavijo izključno z živinorejo. Tako s svojimi uspehi pri reji pita- ne živine izstopajo Gabrovlje, Ko- njiška vas, Perovec, Radana vas in Spitalič. 1 Večina teh kmetovalcev pita ži- vino v kooperaciji z zadrugo, ki živino spita do 180 kg, kmetovalci pa jo nato dopitajo — do prodqje. S tem načinom kooperacije so kmetovalci zadovoljni, ker jim ni treba skrbeti za podmladek, ki ga primanjkuje. Stalež kvalitetne ple- menske živine je po pretapljanju s simentalske črede iia sivorjavo upadel zaradi cele vrste nastalih nekvalitetnih mešancev. Pred dve- ma letoma opuščena selekcija ple- menske živine je k temu prispevala še svoje. S ponovnim uvajanjem, selekcije, ki so ga začeli letos, se sicer kažejo že prvi uspehi, ven- dar bo trajalo več let, da bodo ob- novili osiromašeno plemensko čre- do. j. s. Kijiib temu, da Rogaška Slatina še do danes nima urbanističnega načr- ta, je stanovanjska gradnja dokaj intenzivna. Na sliki del novega sta- novanjskega naselja. UGODNO GIBANJE GOSPODARSTVA V MOZIRSKI OBČINI Na nedavni seji občiriske skupščine v Mozirju je bila razprava o gibanju gospodarstva v prvem polletju letoš- njega leta osrednja točka dnevnega reda. Ugotovljeno je bilo, da je gospo- darstvo planske naloge (razen v kme- tijstvu, za katerega še ni dokončne analize) v prvem polletju uspešno iz- polnilo. Panoge, ki so presegle plan že v prvem polletju, so industrija, gozdarstvo, trgovina in gostinstvo, le obrt je nekoliko pod planom. Najbolj je preseglo plan gozdarstvo (58,6 %), sledi pa mu industrija z 55,5 odstotki. Na zelo ugodno realizacijo plana v gozdarstvu, zlasti še v zasebnem sek- torju, so ugodno vplivali tudi urejeni kooperacijski odnosi in pa enotno gospodarjenje z gozdovi. Ker pa se navadno vsako leto v drugi polovici leta proizvodnja poveča, bo plan za leto 1964 v vseh panogah izpolnjen in presežen. . Lesna industrija je nekoliko v za- ostanku pri izvozu žaganega lesa, so pa realne možnosti, da bo plan izvoza do konca leta v celoti dosežen. Us- njarska industrija pa je celo že pre- segla letni plan izvoza. Investicijska vlagania potekajo v skladu z družbenim pianom občine. Za vse objekte razen za izgradnjo no- ve moderne žage v Nazarju imajo za- gotovljena finančna sredstva. Zelo ugodno je bilo tudi gibanje osebnih dohodkov v gospodarstvu v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. V gospodarstvu so porasli osebni dohodki v občini v povprečju za 39 odstotkov. Od vseh zaposlenih v ob- čini na področju gospodarstva je bilo ob koncu prvega polletja letošnjega leta le še 2,9 odstotka z osebnimi do- hodki do 25 tisoč dinarjev. -er NA TEHTNICI ALI JE STEKLARSKA ŠOLA V ROGAŠKI SLATINI PRVA VIŠJA V NAŠEM OKRAJU? Pred dnevi smo obiskali steklarski šolski center v Rogaški Slatini, ki je pred dobrim mesecem, poleg že znane poklicne steklarske šole, otvoril prvo tehnično steklarsko šolo v Jugosla- viji. 2e poklicna steklarska šola je z 90 učenci izučevala steklopihalce in steklobrusilce za vso jugoslovansko steklarsko industrijo. Potreba po viš- jih strokovnih kadrih pa je- narekova- la tehnično steklarsko šolo. Prav čle- na med inženirji in proizvajalci v steklarski industrija doslej nimamo. Mojstri dobro opravljajo službo, a ni- majo dovolj znanja za osvajanje no- vih metod. — Pri izdelavi ozkega profila, pravi direktor šole ing. Lado Tkavc, — smo šli obratno pot, s postavitvijo tehnika na delovno mesto smo določili okvir znanja in šele zatem izračunali po- trebni čas. Osnovno je, da imajo pred- meti smisel v praktičnem izvajanju. Nernogoče je vzgajati dobre kadre za proizvodnjo, v kolikor šola živi izven problemov normalne proizvodnje. 7, Steklarska šola v Rogaški Slatini je že vrsto let samostojno podjetje z okrog 250 milijoni bruto produkta. Mladi gojenci poklicne šole partici- pirajo z 0,7 odstotka od bruto sred- stev in z njimi samostojno razpola- gajo. Del teh sredstev je namenjen stimulaciji posameznikov ter za skup- no porabo. Gojenci imajo svoj odbor, prav tako pravilnik, sisteme točko- vanj itd. V zvezi z miniaturnim samouprav- nim življenjem šole je tovariš Tkavc dejal, da je bilo izrečeno mnogo kri- tike na račun tega, češ da komerciali- zirajo šolo in zanemarjajo vzgojo. Za- nimivo pa je, da je praksa dokazala nasprotno. Šola ima odlične vzgojne uspehe, rešila pa je tudi vprašanje lastnega vzdrževanja, saj že od 1958. leta dalje vsako leto investira okroćf 20 milijonov lastnih sredstev v izpo- polnjevanje. Tako so zgradili novo halo z novo pečjo, nabavili celotno opremo za delavnice in učilnice, zgra- dili stanovanjski blok za predavatelje in drugo. Sçdaj še želijo mediti nov laboratorij, ki je važen predvsem za tehnično šolo. Finansiranje steklarske tehnične šole pa je svojevrstno vprašanje; nji- hovo delo ne bo proizvodno, zato so zahtevali od podjetij šolnino 400 tisoč letno za enega gojenca. Jasno pa je, da so to le minimalna sredstva in da šola računa na udeležbo pri sredstvih sklada za drugostopenjsko šolstvo. Zanimivo je, da so pogoji vpisa v tehnično steklarsko šolo drugačni od običajnih na srednjih зо1дћ. Gojenec mora imeti poleg osemletke status kvalificiranega delavca v steklarski proizvodnji. In tako nam je o rangu šole dejal ing. Tkavc, da bo šola dajala prave pogonske strokovnjake in po njego- vem mnenju bodo imeli celo prednost pred pogonskimi inženirji, saj bodo združevali prakso in teorijo. In še izdelki steklarske šole. V glavnem izdelujejo opremo za potrebe gostinstva. Letos so opremili preko dvajset novih gostinskih objektov, mod njimi hotel Slavijo v Mariboru, hotel -Marjan v Splitu, izdelali vso kristalno opremo za hotel Lev, za le- tališče Brniki itd. Naročnike vcžejo nase predvsem s tem, da letno enkrat dopolnjujejo izpad raznih serij. -ik VEČLETNI NAPORI OBRODILI — UGODNEJŠE Ш ^.lATVE LESNO INDUSTRIJS IJ SO SPROSTILE VEC SR ZBOLJ- ŠANJE TEHNOLOŠKI . KAD- ROV IN OMOGOČILA JOLJSO ORGANIZACIJ DELA. STNIH PODJETIJ JE DOLI POD USPEHI GOZDNIH G(; SPRO- STITVE SE ODRAŽA IZVOZ- NIH USPEHIH. Lesno industrijsko podjetje »Bohor« iz Šentjurja je »nenadoma« s svojimi izvozni- mi uspehi preraslo vsa slovenska podjetja s sorodno proizvodnjo. Kajti z letošnjo re- alizacijo izvoznega plana, ki ga. je doseg|o že v rnesecu septertibru, je postalo jasno, da ti uspehi niso rezultat nerealnega plani- ranja, temveč uspeh in produkt nekajletnih- naporov in dela celotnega kolektiva. S svojo začetno proizvodnjo je bilo pod- jetje »Bohor« postavljeno pred enake prob- leme, kot so jih imela ostala tovrstna pod- jetja, in ki so bili odraz neurejenih gospo- darskih instrumentov, pomanjkanja kadrov, reprodukcijskih materialov in slabega plas- maja na tržišču. Z uvedbo delne mehaniza- cije, z nabavo novih obde|ovnih strojev, spe- cializacijo kadrov ob lastnem tehnološkem procesu ,je podjetje postopoma prehajalo na proizvodnjo finalnih izdelkov in osvajanje domačega ter tujega tržišča. Pri tem je za- nimivo, da podjetje skoraj tri četrtine svo-ч jih proizvodov izvaža. Od približno 900 mili- ' Jonov -dinarjev letošnje vrednosti proizvodnje je' izvozilo do meseca septembra za 615 ti- soč dolarjev! Sicer so v letošnjem izvozu zajete tudi rezerve preteklih let, vendar je kljub temu ta uspeh toliko večji, ker ima- mo v okraju podjetja z večjo proizvodnjo, ki izvažajo le nekoliko več od Bohorja. J. S. Mlada steklobrusilka plemeniti suro y izdelek. Komunalno podjetje Javne naprave razpisuje za nove obratne prostore na Teharski cesti delovno mesto: hišnika - kurjača Pogoji: da je vešč tudi manjših obrtniških del, možna delna za- poslitev tudi za ženo — pozneje pa redna. Zaželeni zakonci srednjih let brez otrok. Novo družinsko stanovanje v hiši. Prošnje vložite osebno v upravi podjetja Gregorčičeva 6/И, Ostalo po dogovoru. ^ CELJSKI TEDNIK St. 42 — 23. oktobra 1964 Učenci v zelo slabih razmerah __v UČILNICAH NEPOPOLNE OSNOVNE ŠOLE V LOKI PRII ŽlISMU MORAJO UČENCI SEDETI V MRZLIH PROSTORIH, KER :«0 ŠIPE RAZBITE, OKENSKI OKVIRJI SE NE DAJO ZAPRETI.| is STROPA TIK NAD TABLO PADA OMET, TAKO DA JE NEVAR- NOST POŠKODB. OBČINSKA SKUPŠČINA JE PRED LETI DALA •ipREKO MILIJON DINARJEV, KI SO BILI NESPAMETNO UPO- RABLJENI ZA UREDITEV ŠOLSKE TELOVADNICE — KULTUR- NE DVORANE. LETOS SO DOBILI ZOPET SKORAJ DVA MILI- JONA DINARJEV SREDSTEV ZA POPRAVILO ŠOLSKEGA PO- SLOPJA. Tipičen primer negospo- darskega upravljanja z druž- benimi sredstvi je loški pri- rpcr urejevanja telovadnice- kulturne dvorane. Sredstva, Ш jih je šentjurska občin- ska skupščina prispevala za ureditev šolske telovadnice oziroma šolskih prostorov šo »strokovnjaki« vgradili v špranjast pod in pet sten (tu Je všteta tudi stena, ki so jo zgradili in nato kot ne- ustrezno porušili!) V pro- stor, ki je kljub milijonski adaptaciji — neuporaben! V pričujočem sestavku ne mi- slimo graditelje spraševati, kam so vgradili 20 kubičnih metrov kamenja in 4 kubič- ne , metre hrastovega lesa itd., temveč povedati, da ni- ti otroci, še таџј' pa družba nima oB""strokovnosti, (ki je kot smo že poudarili, stala družbo preko milijon dinar- jev težko ustvarjenih sred- stev) nikakršne koristi! Adaptirana ali prenovlje- na kulturna dvorana zeva, prazna, medtem ko otroci sedijo v neustreznih učilni- cah. Ce k temu dodamo, da gre za štirideset učencev, oziroma kolikor jih pouk obiskuje s po nekaj kilometrov oddaljenih hri- bov, da je nastopilo jesen- sko deževje in prihaja zima, si lahko približno predstav- ljamo razmere. Letos je občinska skupšči- na dala sredstva za obnovo šolskega poslopja. Ta sred- stva bi zadostovala za naj- nujnejša popravila strehe, oken m morda podov, ven- dar kaže, da sredstva ne bo- do mogla biti izkoriščena, ker je deževje onemogočilo gradbena dela. Tako bodo verjetno otroci še eno ob- dobje preživeli v istih raz- merah. Vsiljuje se vpraša- nje, ali ne bi morda s tovrst- nimi deli začeli v času šol- skih počitnic? Verjetno bi bil ustreznejši čas. J. S. Obdavčena kultura? Letna konferenca DPD Svobode Velenje je imela v torek bogat ob- račun dela. V pretekli sezoni so priredili skupaj 179 predstav 41 lutkovnih, 13 gledaliških, 21 že tra- dicionalnih torkovih večerov, prire- ditev za sezonske delavce itd.), kar zgovorno priča o tem, da je pred- lanska kriza mimo. Niso pa ostali le pri beri, tem- več so nastopili s temeljito izde- lanim programom za prihodnjo se- zono, ki Je po zamisli še bogatej- ši in posveča največ skrbi pred- vsem naši mladini. Tako imajo te- denski program, ki vključuje film- sko gledališče in pionirski klub, klubslii večer v delavskem klubu, predvajanje ozkih filmov za pionir- je in mladino, lutkovne predstave v pionirskem klubu, gostovanje tu- jih skupin v kulturnem domu in lutkovne predstave, občasne nasto- pe domačih sekcij in plesov v mla- dinskem klubu ter plesno vzgojo pionirjev in odraslih. Ob vsem tem pa bodo zagotovili redne razstave v delavskem in mladinskem klubu. Predračun za takšno dejavnost skupaj z vzdrževanjem kulturnega doma (vprašanje, ki še ni docela rešeno) pa znaša dobrih 10 milijo- nov. Pri tem predvidevajo ustvari- tev 5,6 milijo'iov dohodkov, ostane pa nepokritih 4,5 milijonov dinar- jev. Prepričani so, da bodo za svoje bogato delo dobili manjkajoči del s strani občinske skupščine, obe- nem pa menijo, da bi bilo treba rešiti vprašanje dajatev amater- skih kulturnih društev, ki s svojo dejavnostjo lahko ustvarjajo kul- turno-zabavno atmosfero kraja. Malčki, ki so letos prvič vstopili v podirajoče zgradbo, sc bili verjetno dokaj hitro ob šolarske iluzije, ki jih ni mogla niti ravnateljica Vida Zidanski z učiteljskim kolektivom pri- caxatí nazaj. / FotoJ.Sevear CESTA 338, POZOR! , Na zadnji seji občinske skupščine v Šmarju pri Jelšah se je dvignil odbornik Šket: »Cesta 338 ne vzdr- " ži več. Dnevno perepeljejo po njej povprečno 4.000 do 5Л00 ton tovora. To je najmanj štirikrat preko maksi- malne vzdržljivosti take makadamske ceste. Nekaj 1 moramo pokreniti!« Tu gre za cesto med Mestinjem , in Kumrovcem, za odsek, ki bi naj povezal asfaltne poti proti Zagrebu, Mariboru in Ljubljani. V skup-' , ščini menijo, da bi bilo potrebno cesto zapreti za težja :. vozila. To ni rešitev, temveč še večja zapreka. Vseka- ;,kor bo potrebno pripraviti vse, da bodo v ugodnem trenutku lahko začeli graditi. Obsotelska cesta ni po- membna samo za šmarsko občino, temveč je važna ^.'prometna žila med republikama, kar dokazuje preti- , iàna obremenitev. Člani skpupščine so ugotovili nevzdržno stanje, vendar zaradi pomanjkanja sredstev niso mogli spre- jeti konkretnega sklepa. Nikakor ne zadostuje obve- n stilo voznikom: »Pozor, vozi počasi! Valovita cesta.« Kmetijci - v zamudi PREPOČASNE GRADNJE VECAJO STROŠKE Pred časom so bilo tudi -kmetijske organizacije v,celj- skem okraju prikrajšane pri investicijah za okrog pol mi- lijarde — kar so priškrnili pri zveznih kreditih. Za kmetij- stvo je namreč že dolga leta tipična počasna gradnja, ki v današnjih dneh skorajda dnevno, gotovo pa mesečno krepko spreminja vrednost prvotnih načrtov — viša ceno storitev in ceno materiala. NajzgovorHejša priča za to tr- ditev je vsekakor le .dobra tretjina izkoriščenih kreditov. Sicer menijo, da se bo stanje do kraja leta izboljšalo. Pre- ostaja jim še 1,3 milijarde, od tega kar 900 milijonov zvez- nih kreditov. Tako znova odpade krška investicija za krmilni kvas. zožujejo se sredstva za odkup zeiiiljišča, zaostali so nekateri gradbeni objekti in nasadi. Menijo, da bo letošnji plan odkupa zemljišč zelo nerealen, saj bodo povečali površino družbenega kmetijstva le za 60 odstotkov od predvidene- ga. Čeprav ravno v kmetijstvu, ki je prepotrebno investicij, ne moremo govoriti o preve- likih prekoračitvah investicij, vendarle mora biti jasno, da tudi v tej panogi gospodarstva morajo biti pri naložbah osno- va ekonomski elaborati in рот trebni načrti. To pa žal marsi- kje ni tako. In s tako, recimo zamudniškim tempom, smo na- menjena sredstva izgubili iz rok. NOV RTV ODDAJNIK NA PLEŠIVCU v ponedeljek so slednjič iz- ročili namenu nov RTV od- dajnik na Plešivcu (Uršlja gora — v višini 1680 metrov) nad Šoštanjem. S to novo pri- dobitvijo bo bržčas manj pri- pomb na .vse preveč redne slabosti naše RTV mreže, saj bo omogočila kakovostnejši televizijski in radijski pro- gram. Nov oddajnik je 'Otvo- rit podpredsednik ^izvršnega sveta SRS Beno Zupančič. Plešivec meji na slovenj- graško in velenjsko občino, vendar je levji delež zaslug pri izgradnji oddajnika pripa- del Slovenjgradčanom. Dela so bila zamudna in težavna. Zgraditi so morali okrog 3,3 kilometra gozdne ceste ter napeljati 6.600 metrov elek- tričnega kabla. Transforma- torsko postajo so skupno in- vestirale delovne organizacije občine Slovenj Gradec, Ve- lenje, Dravograd in Radlje, za opremo ter .končno izgraditev pa je prispevala RTV Ljublja- na. Torej, odslej naprej na ka- nalu 3 vsekakor boljši spre- jem! Največ za šolstvo Srnafska'občinska skupšči- na je sprejela prvi rebalans letošnjega proračuna, s kate- riin Je okrepila sredstva zlasti za'šolstvo. Tu. so dodali okrog 41 . irtilijonov din, od katerih bodo porabili približno četr- tino za izboljšanje osebnih do- hodkov prosvetnim delavcem. Odločno pa 'so začeli poprav- ljati tudi šolske stavbe. Poleg tega so določili dodatna sred- stva še za priznavalnine bor- cem NOV, za prispevek kmeč- kega socialnega zavarovanja, ža upravo in prosveto. Zaskrbljeni so zadržali tudi odlok o komunalni dejavnosti, ker ugotavljajo, da v sedanji organizaciji komunalnega podjetja niso ustrezno izvrše- vali komunalne dejavnosti, saj so uslijge daleč predrage. Razmišljajo, da bi z novim letom izoblikovali drugo or- ganizacijo, ki bo zadovoljeva- la komunalne potrebe šmar- skih občanov. KOZJANSKE GASILKE ZVEZNE PRVAKINJE Mlade gasilke iz Kozjega so nas. '. zapovrstjo presenečale. -Osvojile, so okrajno prvenstvo v ' Brežicah, dosegle prvo mcsito med slovenskimi gasil- kami', na "tekmovanju v Ptuju, preteklo nedeljo pa so zasto- pale slovenske gasilke na medrepubliškem gasilskem tekmovanju v Nišu. Spet so uspele in postale jugoslovan- ske prvakinje v gasilskih spretnostih. Nedvomno je to izreden uspeh, ki so ga do- segle, kot. pripoveduje njihov predsednik tovariš Sok, ker so" požrtvovalne, navdušene in ..^.predvsem ^ disciplinirane čla'niče prostovoljne gasilske enote. Vse priznanje in čestit- ke! NOVA TRGOVINA v RADEČAH Trgovsko podjetje Radeče je odprlo na glavnem trgu v Radečah lep nov lokal. V tem sodobnem lokalu, ki je že peti trgovski lokal v trgu, bodo prodajali vse vrste tekstilnih izdelkov ter galanterijo. S. S. Pred'nedavnim so gasilci v Šmartnem ob Paki za svoje vestno in .požrtvovalno delo dobili nov gasilski avtomobil, ki bo nji- hovi stalni pripravljenosti, da očuvajo imetje pred ognjem, vsekakor dobrodošel. In prav na njem so s steklenico dobrega vina opravili »vzorni poizkus« gašenja. Slika kaže »krst« no- vega avtomobila, ki ga je gasilcem predal predsednik občinske skupščine Velenje Ludvik Mali. Živahne razprave o statutu ZKJ v mozirski občini so pripra-* vili doslej že vrsto razprav o , predlogu sprememb in dopol- I nitev v statutu ZKJ. Najprej i so o tem razpravljali na raz- \ širjeni seji občinskega komi- teja ZKS, zdaj pa je v teku razprava v osnovnih organiza- cijah ZK, ki bo zaključena ta mesec. Sestanki osnovnih organiza- cij ZK so povsod dobro obiskani, pa tudi razprava je zelo plodna. Kaže tudi, da so člani predlog sprememb in do- polnitev v statutu ZKJ pred- hodno dobro preštudirali. V dosedanjih razpravah .je bilo močno poudarjeno, da izhaja- jo iz predloga prizadevanja, da se način organiziranja in delovanja komunistov " kar najbolj prilagodi današnji stopnji družbenega razvoja. Namen predlaganih sprememb pa je tudi krepiti družbeno vlogo in odgovornost komu- nistov pri njihovem delu. V razpravah je bilo večkrat poudarjeno, da je premalo po- udarjena organizacija Zveze komunistov v komuni, med- tem' ko se po mnenju članov ZK na dtugi strani pretirano krepi organizacija v merilu okraja. Dosti je bilo govora tudi o tem, kako vključiti v delo člane ZK na področju krajevne skupnosti, ki so včlanjeni v osnovne organi- zacije po delovnih organiza- cijah. Praksa namreč kaže, da se večina teh izmika delu na terenu — na vasi. Na vseh dosedanjih sestankih osnov- nih organizacij ZK so tuai predlagali, da bi moralo na- • čelo sistematičnega obnavlja- nja vodstev zveze veljati tudi za občinske in okrajne komi- teje. Predlagali so tudi, da bi vnesli v statut določbo, ko-' likšno najdaljše obdobje lah- . ko mine, ko mora biti sklican ,^ sestanek osnovne organizaci- je ZK. Določbo, da se sestanki sklicujejo po potrebi, bodo nekatere osnovne organiza- cije izkoristile in ne bodo ču- tile potrebe po sestanku, če- prav bi stvarne potrebe nare- kovale, da so sestanki po- gostešji. Številne osnovne or- ganizacije so tudi predlagale, da bi vnesli v statut tudi do- ločbo, da lahko člana ZK kaznujejo tudi v njegovi od- sotnosti, če se kljub pravilne- mu in pravočasnemu povabilu ne odzove na sestanek osnov- ne organizacije. Dosti je bilo tudi pripomb na višino člana- rine; po mnenju udeležencev razprav .naj bi pustili vsaj majhen del članarine osnov- nim organizacijam za njihove najnujnejše stroške. -er SPET SAMO ČAKAJO 2e več let ugotavljajo, da bo v Rogiiški Slatini potrebno .zgraditi novo osnovno šolo. Sredstev zaenkrat še nimajo, toda nihče še ni ničesar pri- pravil, če bi slučajno zagoto- vili vire. Tokraf so celo na občinski skupščini opozorili, kako v Rogaški Slatini spet samo čakajo. Vsaj idejni načrt bi lahko pripravljali in se od- ločili za lokacijo. Zdaj pa le za ogali razpravljajo, če bo nekoč šola v Ratanski vasi ali v Tržišču, torej dve šoli ali ena osrednja, ki bi zlila kraj v celoto. Odločiti se j» potreb- no za najboljše, to pa se v ihti največkrat ne posreči. KAJ BI MUDIM BREZ NJIH Društvo ljudske tehnike v Šmart- nem ob Paki deluje že 18 let in številne diplome ter priznanja so edini dokazi, da so' člani res. po- žrtvovalno delali. CestokTat nam je bilo težko; ni bilo sredstev, še manj razumevanja. In vendar smo prebredli vse krize in tudi seda- njo, zadnjo, ko so se nam nekateri Stane Krevselj celo smejali, ko smosse pred ča- som odločili, da gospodarsko po- slopje predelamo v nov, sodoben dom ljudske tehnike. Tako mi je pripovedoval dolgo- letni predsednik tega društva Stane Krevselj, ki ves svoj ' prosti čas posveti društvenemu delu. O dejavnosti 70 članov ljudske 'tehnike v Smartncm ob Paki nam zgovorno priča letošnjo I. mesto v okraju za brodarstvo in 2. mesto v republiki za motorne čolne. Pa ne le-to, pred loti je avto šola v Smartncm ob Paki bila edina da- leč naokoli, tako da so jo obisko- vali iz Velenja in vse do Solčave. Pa tudi danes se gojenci te šole v večini primerov najbolje izkažejo na izpitih. In osnovni cilj! Stane pravi ta- kole: Želimo, da bi mladina našla svoje mesto v nasceri domu, sredi tehnike, v našem kraju je malo razvedrila, zato prav naše delo uspešno odvrača mladino od go- stiln. O tem res ni dvoma, če 'pove- mo, da je društvo prodalo avto in nabavilo star kinoprojektor, ki so ga člani sami predelali za cinema- skopsko tehniko in tako imajo Smarčani dvakrat tedensko pred- stave. Ne pozabijo pa na šolsko mladino in tudi za svoje članstvo predvajajo v zimskem času stro- kovne filme. Ne bi bilo prav, če bi pozabili na tiste, ki poleg Staneta že osem- najst let tvorijo jedro tega društva. To so Rudi Hramec, ki j^odi zna- no avto šolo, blagajnik Jože Jelen- ko, tajnik Andrej Svetko in še dru- gi- In kakšen bo nov dom? Bivše gospodarsko poslopje se spremi- nja v moderne garaže, kjer bodo sprva imeli servis za člane, v meha- nično delavnico, v fotolaboratori j, v delavлico za modelarstvo ter učilnico za avto šolo. V avli bodo imeli ludi strokovno knjižnico, po- leg tega pa inkijo v načrtu uredi- tev malega »muzeja« tehničnih na- prav v miniaturi. Ta prostor bodo imenovali pionirski klub. Dom bo- do pokončali do spomladi 1966, v glavnem pa bo že gotov letos do 29. novembra, tako da bodo lahko nemoteno vršili pouk avto šole in prometne varnosti ter ostale dejav- nosti. Kratke iz Konjic Na seji zadružnega sveta konjiške kmetijske zadruge, ki je bila v začetku tega ted- na, so za novega direktorja zadruge imenovali kmetijske- ga tehnika Jaka Zidanška. Ker je bil dosedaj predsednik za- družnega sveta, so na to mesto sedaj izvolili kmetij- skega inženirja tov. Šelih Al- fonza. o o o Zavod za napredek gospo- darstva iz Celja je med de- lavci v usnjarskem kombinatu »KONUS« izvedel posebno anketo, na katero so odgo- varjali na različna vprašanja. Anketirane delavce so zbrali po določenih številkah iz ma- \ tične knjige, in sicer po dva na deset zaposlenih. Zavod za zaposlovanje de- lavcev pripravlja anketiranje učencev osnovnih šol. L; bodo v tem šolskem letu ¿a „jučili redno šolsko obveznost ne glede na razred. Razen ostalih podatkov želi zavpd s tem do- biti mnenje mladine gicJe želje za nadaljnjo pot v .:.v- Ijenje z izbiro poklica, na- daljnjega študija in usposab- ljanja. St. 42 — 23. oktobra 1964 CELJSKI TEDNIK NAPREDEK V ŠTIPENDIRANJU - A NE ZADOVOLJIV # ŠTEVILO ŠTIPENDISTOV V 2ALSKI OBCINI SE JE V PRIMER- JAVI Z LANSKIM LETOM SKORAJ PODVOJILO. # STIPENDIJE SO SE POVECALE ZA POVPREČNO 2.400 DIN, A SO ŠE VEDNO PRENIZKE. PONEKOD SO JIH CELO ZMANJŠALI! Ф DELOVNE ORGANIZACIJE ŠTIPENDIRAJO PRETEŽNO SRED- NJEŠOLSKI KADER. \ Z vprašanji štipendiranja so se v žalski občini pričeli intenzivno ukvar- jati letos januarja, ko je plenum ob- činskega odbora SZDL obravnaval kadrovsko problematiko. Po podatkih sekretarja o'bčinskega odbora tov. Ja- na se je že tedaj porajala težnja, da bi povečali število štipendistov in vi- šino štipendij. S tem v zvezi je kad- rovska komisija občinske skupščine v Žalcu izdelala posebno analizo, ki kaže, da je bilo lani 121 štipendistov, letos pa jih je 214. V skladu's tem se je povečalo tudi število zaposlenih kadrov z višjo in visoko izobrazbo. Kljub temu pa je opaziti, da nekatere delovne organizacije na področju ob- čine do štipendiranja nimajo pravega odnosa. Zlasti velja to za nekatera obrtna podjetja in nekatere večje de- lovne organizacije, kot tekstilno to- varno Prebold, ki zaposluje blizu 1000 delavcev, a le pet ljudi z visoko izobrazbo; Juteks, ki je brez visoko- šolskih kadrov im ima le enega za- poslenega z višjo izobrazbo; nadalje keramično industrijo Liboje, kjer ima le eden visoko, le dva pa višjo izobrazbo itd. Pri tem velja dodati, da štipendira TT Prebold 7 štipendi- stov, OĆ1 tega enega na visoki in 6 na srednjih šolah, medtem ko jih izredno študira 5. Ker se nam je zdelo, da bi utegnilo biti takšno štipendiranje odraz slabe kadrovske politike, smo se obrnili na tovarno. Tu so nam pojasnili, da vo- dijo štipendijsko politiko že od 1950. leta in da je bil na letošnji razpis šti- pendij zelo slab odziv. Tako so za tehnične tkalce dobili le dve prijavi (10 prostih mest). V tovarni imajo ra- zen tega precej starih tehnikov, ki so dane^ obratovodje in bolj ustrezajo od mladih inženirjev, ki ob zaposlitvi nimajo izkušenj. Obratovodje naj bi študirali izredno — teh bo letos 11. Podoben problem je tudi z mojstri; to so predvsem starejši delavci, ki imajo sicer visoko kvalifikacijo, nimajo pa ustrezne izobrazbe. V tekstilno šolo se jih je vpisalo 12. Tako TT Prebold. Skrb za kadre je sicer očitna, vendar se poraja vpra- šanje, če je povsem pravilno usmer- jena. Ce bi namreč vse delovne orga- nizacije zagovarjale stališča, da z mladimi inženirji pravzaprav ni kaj početi, bi mladi inženirji lahko ostali pač brez zaposlitve. Podobno je v pogledu kadrovske strukture v še slabšem položaju žalski Juteks. Sedem štipendistov srednjih šol in sedem izrednih slušateljev, od teh le eden višje šole, najbrž ne zago- tavlja najbolj uspešnega razvoja pod- jetja v perspektivi, Nekoliko^boljše pa so razmere v ke- ramični industriji Liboje, ki štipendira 5 slušateljev visokih in 7 slušateljev srednjih šol, medtem ko jih 5 študira izredno. Analiza kadrovske komisije občin- ske skupščine Žalec kaže, da se je število kadrov s fakultetno izobrazbo povečalo od lani za 21, pri čemer jih 16 odpade na kmetijski kombinat, 2 na tovarno nogavic v Polzeli, 2 zdrav- stvAii dom Žalec itd. Kar zadeva štipendije, so se te po- večale za povprečno 2400 din, vendar so glede na porast življenjskih stro- škov še vedno prenizke. Zanimivo in hkrati nerazumljivo je, da so nekateri štipenditorji štipendije celo znižali, tako Montana od 8.100 na 7.000, ko- vinsko podjetje Žalec od 14.700 na 14.000 itd. ^ Takšna kvalitativno šibka štipendij- ska politika v občini je posledica tega, da večina delovnih organizacij sploh nima pravilnikov o štipendiranju in tako tudi ne kriterijev, po katerih bi stimulirali štipendiste. Delovne orga- nizacije vse premalo razmišljajo tudi o možnostih kreditiranja. Kreditiranje uveljavlja le kmetijski kombinat in občinska skupščina, ki je v ta namen ustanovila poseben sklad. Pravilnik določa zelo ugodne pogoje: če sluša- telj konča študij v rednem roku, mu odpišejo 25 odstotkov kredita, za prav dober ali odličen uspeh pa nadaljnjih 25 odstotkov. Vsekakor zgled, ki bi ga kazalo posnemati! D. Hribar V Slovenskem ljud- skem gledališču Celje Je bila v sredo, 21. t. m. premiera dveh mladinskih iger, ja- ponskega avtorja Na- kamure Šinkičija »Po- joča skrinjica« in dra- matizirana Anderse- nova pravljica »Ce- sarjeva nova oblačila« v režiji Jura Kislin- gerja. Scenograf je bil Avgust Lavrenčič, kostumografinja Alen- ka fîartlova. Glasbo je napisal skladatelj Uroš Prevoršek. Na fotografiji je prizor iz »Pojoče skrinjice«: Sandi Krošl in Metka Leskovškova kot gostja. SEMINAR o AMATERSKI DEJAVNOSTI Kakor smo že poročali, je bil pred nedaVnim seminar, ki ga je za ob- činska in okrajno vodstvo kulturno prosvetnih organizacij priredil okrajni svet v Celju. Obravnavali so neka- tera aktualna vprašanja amaterske kulturne dejavnosti, predvsem pa osnutek delovnega programa občin- skih svetov. Na seminarju so poudarili zlasti po- trebo, da bi bilo zagotoviti enotnejšo kulturno politiko ter doseči boljšo in načrtnejšo povezavo amaterizma s po- klicnimi kulturnimi ustanovami. Poleg materialnih problemov, ki še vedno spremljajo amatersko dejavnost, je čutiti tudi pomanjkanje kadrov. V ob- činah razen tega ni ustreznih organov, ki bi posredovali številne probleme skupščinam, sedanji sveti za kulturo in prosveto pa se v tem smislu niti or- ganizacijsko niti kako drugače niso povezovali z občinskimi sveti Zveze kulturno prosvetnih organizacij. Zato bi v razvitejših občinah lahko kul- turni zbori, v kolikor jih bodo formi- rali, odigrali pomembno vlogo. Na seminarju so udeleženci obrav- navali tudi vprašanja investicij, pri čemer so menili, da bi morale te težiti tako glede novogradenj kakor adap- tacij in opreme k ustanavljanju druž- benih centrov. Ustrezni činitelji naj bi pri tem upoštevali analize potreb. Marijan RAVNIKAR: O prosveti pred kongresom »ZKJ bo tudi v prihodnje usmer- jala svoja prizadevanja tako, da bosta umetnost in kultura postali v resnici last ljudstva . . . Znanost je v sodobni družbi postala zelo pomembna. Postala je eden izmed poglavitnih faktorjev, ki določajo skupni potencial in moč posamez- ne dežele .. . Boj proti primitiviz- mu inv^Sploh boj za sodobnejšo or- ganizacijo vzgoje in izobraževa- nja.. .« (Iz programa ZKJ — 9. pogl.) Tako je zapisano. In kako dela- mo? Kolikšen je korak, ki smo ga od sklepa storili do danes? Smo šli nazaj ali predaleč? Je materialna osnova kulture, prosvete in znano- sti zagotovljena ustrezno ostalim panogam? To so vprašanja, ki se ' vsiljujejo sama in terjajo odgovor. Zvezni statistični zavod je zbral podatke, ki govorijo o rasti vseh dejavnosti med obema kongreso- ma. Tudi s temi podatki, ki so za nekatere ciejavnosti sicer zgovor- ni, ne moremo biti zadovoljni, zla- sti ne s'tistimi, ki osvetljujejo kulturo, prosveto, izobraževanje. Ne s številkami in ne z vsebino, ki je statistika tako ne obravnava. Prav v tem pa je smisel razprav, ki bi morala najti mesto tudi v predkongresni dejavnosti. Na primer: tožimo nad slabim podajanjfm učne snovi po šolah, nad preobremenjenostjo dijakov, nepraktično vzgojo, nad tem, da mladi človek, ko zapušča srednjo šolo, пГ reformiran; ugotavljamo, da vzgoja doma pogosto podira v otroku še tisto, kar v šoli dobi; pritožujemo se nad neustrezno li- teraturo, slabim filmskim reperto- arjem, huliganstvom, surovostjo pri mladini itd. Vse to gledamo, o vsem tem raz- pravljamo in se jezimo, ko da je šola izven družbe in da s temi pro- blemi sama nima kaj opraviti. Toda mar je to res? Gotovo ne. Kadar iščemo »grehe« pri prosvetnem kadru, pozabljamo, zakaj ta ni bolj- ši, ne vprašamo se, kdo ga je zbi- rokratiziral. Ali mu ni družba vri- nila točkovni sistem? Ali ga ni družba oblekla v uniformo, v ka- teri zelo strogo dela? Ali ni družba kriva za strogi uokvirjeni program, iz katerega prosvetni delavec ne more, če noče sam sebe materialno kaznovati! Ali posameznik lahko izvaja boljši program od predpisa- nega? Najbrž пвч^ Šole so samostoj- ne ustanove, ki jim sredstva delijo občine. Ker so vsote dokaj kon- stantne, čemu samoiniciativa, in- dividualno spremljanje dijaka, no- ve metode, ko pa to ne vpliva sti- mulativno niti materialno niti mo- ralno!? Kdo je kriv, da program zahteva učila, učilnice, laboratori- je, knjižnice, delavnice, ki pa jih mnoge šole nimajo in jih tako kma- lu niti ne bodo imele. Posledice takšnih okoliščin so površnost, utrujenost dijakov in prosvetnih delavcev, vsi skupaj pa postajajo le formalisti, ki delajo le za spričevala, ne pa za obliko- vanje socialističnega človeka. Kje je izhod? V enakopravnem treti- ranju prosvetnega kadra z ostali- mi strokovnimi kadri. Družba bi morala to doseči. Podjetja dobiva- jo kadre iz šol. Zdi se mi, da je zelo krivična diskriminacija še na- prej puščati ta problem odprt. Ce zahtevamo več truda, več uspehov, moramo dati tudi več možnosti. V komuni je potreben skupen dogo- vor, izdelan program investicij in zagotovitev sredstev. Odlašanje bi pomenilo skrivati glavo v 'pesek, posledice pa bi bile vsak dan težje. Taka rešitev problema pa ni mi- loščina prosveti, pač pa dolžnost, na katero smo pozabili.- Prav tako smo pozabili še na marsikaj dru- gega. Ko bodo dijaki resnično vzljubili šolo, bodo ukrepi, kot hora legalis sami od sebe odpadli. Toda o tem še kaj v prihodnji šte- vilki. Enakopravni odnosi do amaterizma OBCiisiSKI SVET ZVEZE KULTURNO PROSVETNIH ORGANI- ZACIJ V CELJU JE IZDELAL OKVIRNI DELOVNI NACRT, KI ZA- GOTAVLJA TRDNEJŠO KULTURNO POLITIKO IN USKLAJUJE AMATERSKO DEJAVNOST Z OSTAUMI DRUŽBENOPOLITIČNIMI ORGANIZACIJAML ZA REALIZACIJO PROGRAMA AMATERSKIH DRUŠTEV BI BILO POTREBNO 28 MILIJONOV DINARJEV. Osnutek programa amaterske kul- turne dejavnosti, ki ga je občinski svet izdelal v počitnicah, naj bi pred- vsem pripomogel do jasne orientacije, ki smo jo vse doslej pravzaprav po- grešali. Hkrati je to tudi osnova, ki naj zagotovi enakopravno obravnava- nje amaterizma v odnosu do profesio- nalne kulturne dejavnosti. V tem smislu je finančni načrt prilagojen potrebam, ki jih bo nujno stimulirati. Lani na primer se je zgodilo, da so črtali milijon 200 tisoč dinarjev, pred- videnih za klube. Glede na to, da doslej amaterska dejavnost ni bila programirana in ob- činski svet ni mogel voditi neke trdne kulturne politike, vključuje osnutek programsko delo vseh društev v celj- ski občini, zlasti pa ločuje odnose med posameznimi dejavnostmi ter uskla- juje delo društev z dejavnostjo teren- skih organizacij. Kulturno prosvetna društva bodo še naprej gojila že ustaljene oblike, kot dramske prire- ditve, glasbene revije idr. Osnutek programa predvideva ustanavljanje šolskih dramskih krožkov ter izbolj- šanje razmer ljudskih knjižnic. Tako naj bi predvsem poenotili poslovanje vseh knjižnic, pri čemer naj bi stroške za njih ureditev nosil občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij. Ustanovili bodo tri čitalnice pri knjiž- nicah v Vojniku, Dobrni in celjski Svobodi. Razen tega je predvidena ustanovitev dvoje filmskih gledališč — prvega pri kinopodjetju in druge- ga pri Delavskem odru. Filmska ko- misija, ki naj bi se ukvarjala s pro- blemi filmske kulture v celjski občini, bo pomagala kinopodjetju pri progra- miranju repertoarja, kolikor bo pač to glede na že znane okoliščine možno. Tako naj bi formirali mladinske film- ske krožke po šolah, da bi pričeli s filmsko vzgojo že pri mladini; v tem smislu bosta filmski gledališči kot delni abonma za šolsko mladino. Po- dobno bo pravkar ustanovljena komi- sija skrbela za likovno vzgojo na šo- lah. V okviru občinskega sveta delu- jeta dve glasbeni šoli — prva pri celjski Svobodi in druga pri 2PD »France Prešeren«. Ker je prva pre- rasla društveni okvir, je nad njo pre- vzela patronat celjska glasbena šola. Kazalo pa bi, da bi obe šoli dobili po- seben status in da bi uredili štipendi- ranje glasbenih pedagogov. Občinski svet Zveze kulturno pro- svetnih organizacij namerava nadalje sodelovati pri formiranju gledališkega repertoarja, ker so društva pač naj- bližja ljudem. Amaterska gledališka dejavnost naj bi pomenila začetek vzgoje gledališkega občinstva. Poleg vsebinske dejavnosti predvi- deva osnutek programa tudi investi- cije v kulturna društva (oprema, po- pravila odrov itd.). Ponekod velja si- cer mnenje, naj bi se s tem ukvarjale predvsem krajevne skupnosti, toda občinski svet meni, da te najbrž niso finančno tako močne, da bi mogle za- dovoljiti potrebe. Za realizacijo pro- grama bi potrebovali 28 milijonov di- narjev. Predlog finančnega plana so že predložili oddelku za proračun pri občinski skupščini. dhr AJANTA REPRODUKCIJE STAREGA INDIJSKEGA SLIKARSTVA Danes zvečer so v likovnem salo- nu v Celju odprli razstavo reipro- duikcij starega indijskega slikarstva. Ajanta, mesto na severozahodu po- krajine Hayderabanid, je za^slovelo *po svetu s svojimi čuidovitimi budistič- nimi templji, ki so vsekani v skalo in okrašeni s slikami. Templji in sli- ke so iz zlate dobe indijske umetno- sti, to je dz 6. stoletja, prikazujejo pa prizore iz indiijsike mitologije. Raz- stava bo odprta do 14. novembra. UGODNI POGOJI ZA AMATERSKO DEJAVNOST V žalski občini je klubska dejav- nost zelo razvita. Na območju občine Je 19 klubov, od katerih imajo vsi ra- zen letuškega ugodne pogoje za delo. Občinski odbor SZDL je prav zato po- svetil posebno obravnavo njihovemu delovanju, ker meni, da so klubi kot družbeni centri najprimernejša oblika, kjer se lahko državljani seznanjajo tudi s problematiko svojih krajev. Medtem ko je klubsko delo poprej nosilo kulturno prosvetno obeležje, gre zdaj predvsem za koordinirano, načrtno sodelovanje vseh društev in krajevnih organizacij na območju ne-, kega kluba. Pri tem je seveda važno ustrezno programiranje dejavnosti. Program, kakor menijo, mora izhajati iz konkretnih potreb in biti prilagojen vsakokratni aktualnosti tistega, kar obravnava. Tako naj bi v njem našla Vsa društva in krajevne organizacije svojo udeležbo. Vedno bi moral v njem sodelovati tudi kdo, ki bi lahko pojasnjeval občanom določena vpra- šanja. - ^ S tem v zvezi je tudi ideološka ko- misija občinskega odbora SZDL pri- pravila ustrezno gradivo. OMnizbor Pred dnevi je imelo prosvetno društvo Zairja v Trnovljah sivoj red- ni letni občni zbor, na kälterem so pregledali uspehe v preteMi sezoni in začrtali program dela za tekočo sezono. Društvo, ki deluje že 19 let, je kljub nekaterim težavam zabele- žilo plodne rezultate, ki ga uvršča- jo med najboljša društva v celjski občini. O njegovem delu bomo več pisali v prihodnji šitevuki. REORGANIZACIJA IŠOLSTVA NOVI PROBLEMI V velenjski občini so letos smelo organizirali šolsko mrežo, tako da od 4.063 učencev obiskuje le še 808 učen- cev pouk na podružničnih šolah. Sicer še zaenkrat niso rr^ogli zajeti vseh učencev, ki bi morali imeti predmetni pouk v osrednjih šolah in domnevajo^ da bodo ta problem rešili v treh letih. Z reorganizacijo pa so dosegli raz- bremenitev učnega kadra na podruž- ničnih šolah in omogočili večini učen- cev kvalitetno šolsko izobrazbo. Jasno pa je, da zagotovitev pouka na osred- njih šolah pomeni novo obremenitev sklada za šolstvo zd 5,5 milijonov din letno za prevoz na relacijah Šoštanj— Gaberke, Šoštanj—Zavodnje, Šoštanj —Bele vode, Velenje—Šentilj, Vele- nje—Plešivec, Velenje—Hrastovec. Prevoz pa rojeva nov problem: var- stvo šolarjev in oskrbo s prehrano. Poleg tega bo morala biti usmerjena vsa pozornost učencem podeželja, da SQ zuet;>iiio manjvrednostAega občutka. Torej se jasno kaže potreba po var- stvenem oddelku, za katerega pa osrednje šole nimajo niti finančnih sredstev in še manj prostorov. V 57 učilnicah osrednjih šol poučujejo kar 103 oddelke, tako da je na petih osrednjih šolah v velenjski občini le 11 oddelkov prostih za vse izvenšol- ske aktivnosti. Še vedno je v velenjski občini od- prto vprašanje ustrezne strokovne za- sedbe za matematiko in fiziko ter nekaj drugih predmetov. Delno bodo to reševali z izrednim študijem, saj se je doslej prijavilo kar 43 kandidatov; žal večina za razredni pouk. Razve- seljivo pa je dejstvo, da občina šti- pendira 28 štipendistov za prosveto, od tega 9 na visokih šolah in 19 na srednjih. Takš.no investiranje v kadre je naj- smotrnejše; posebej v velenjski ob- čini pa kar nuja, saj predvidevajo v 6 letih občuten porast šolarjev. Stran 6 CELJSKI TEDNIK^ SÜ 42 — 23. cfkt(Ayra MESEC VARNOSTI V TEM MESECU, KI JE POSVEČEN BOLJSi VARNOSTI NA DE- LOVNIH MESTIH IN PROMETU, SO ZABELEŽENI 2E STIRJE SMRTNI PRIMERI, KI DOKAZUJEJO, DA JE VPRAŠANJU ZAVARO-^ VANJA ŽIVLJENJ DELAVCEV POSVEČENA PREMAJHNA POZOR- NOST. SAMOUPRAVNI ORGANI IN OSTALE DRUŽBENO POLI- TIČNE ORGANIZACIJE PREMALO RAZPRAVLJAJO IN UKREPAJO, DA BI SE ŠTEVILO POŠKODB ZMANJŠALO. ALI RAZMIŠLJAJO O TEM, KOLIKŠNO ŠKODO UTRPI DRUŽBA IN SKUPNOST OB VSAKI NESREČI? V rudniku Senovo je 16. septembra izgubil življenje sedemindvajsetletni rudar FRANC KOPRIVC IZ SENO- VEGA. Pokojnik je pred zaključkom delovne izmene postavljal zadnjo spojko in razporo. Iz nepojasnjenega vzroka je s krampom udaril po raz- pori in ;|o spodbil, zaradi česar, se je odkrušil s čela delovišča material in spodbil srednjo spojko, ki je padla na bežečega Koprivca in ga ubila.' Zaradi nestrokovnosti v smrt Pomanjkljivi tehnični varnostni ukrepi so v KZ Brestanica povzročili smrt upokojenega Janeza KUKOVlCl- CA, ki je bil honorarno zaposlen kot upravljalec črpalnih naprav. Imeno- vani je med obratovanjem večje čr- palke na električni pogon hotel pri- viti nekatere vijake, ki so popuščali v neposredni bližini gonilnega jerme- na. Med privijanjem mu je ključ spo- drsnil, kar je imelo za posledico, da je KUKOVICIČA vrglo na gonilni jermen. Jermen ga je potisnil med kolo in železni opornik črpalke, kjer mu je zdrobilo glavo. Pokojnik ni bil strokovno usposobljen za opravljanje del ob črpalkah, ki pa poleg tega niso bile niti pravilno zavarovane. S TOVORNJAKOM V AVTOBUS V vasi Imcno pri Podčetrtku se je pretek- li teden pripetila težja prometna nesreča. Voznik tovornega avtomobila AVGUST RAZ- GORSEK, doma iz Slovenjgradca, je ob vož- nji čez poplavljeno cesto ostal brez zavor ná vodilu. Med vožnjo se je ob srečanju z vo- zilom zaletel v avtobus BG 286-54. K sreči ni bil nihče poškodovan, na vozilih pa je za 600.000 dinarjev škode. PO PROGI V SMRT Dne 15. oktobra zvečer se je kretnik IVAN KUGONIC iz Ločice pri Polzeli odpravil po železniških tirih na tovorno postajo Cret. Med hojo po tirih je iz Celja pripeljal pot- niški vlak, ki je Kugoniča povozil do smrti. Pokojnik se med hojo namreč ni prepričal, po katerem tiru vlak prihaja, kljub temu da ga je slišal. POVOZIL KOLESARJA Istega dne se je v Žalcu pripetila težja prometna nesreča, v kateri je voznik iz tu- jine KEMALA GILMAR'z' osebnim avtomobi- lom podrl kolesarja HENRIKA MASNEGA iz Orle vasi. Kolesar je vozil pravilno po desni strani. Težko poškodovanega kolesar- ja so prepeljali v celjsko bolnišnico. Na vo- zilih je za 200.000 dinarjev škode. Zoper voz- nika je uvedena sodna preiskava. PRI MANEVRIRANJU — POD KOLESA V Rogaški Slatini se je v obratu nalivnice pripetila 16. novembra težja prometna tie- sreča, ki bi lahko zapustila še težje posle- dice. Voznik tovornega avtomobila Franc Jug je v vzvratni vožnji premikal tovornjak, od zadaj pa ga je usmerjal sovoznik Franc Kunstek. Slednjemu je med hojo spodrsnilo tako, da je padel pod zadnja kolesa tovor- njaka, ki sta mu peljali čez desno roko. K sreči je voznik vozilo ustavil, tako da pone- srečencu ni zmečkalo prsnega koša. PRAZNO VOZILO — PO STRMINI Voznik osebnega avtomobila VILI BER- TOK je pustil na parkirnem prostoru pred Planinskim domom na Svetini vozilo, ne da bi vozilo zavrl. Kmalu po njegovem odhodu v dom, se je vozilo začelo premikati in zdrknilo po strmini. Po štiristo metrov dol- gi strmini je nato vozilo popolnoma razbito obstalo pred vasjo Svetina. V SPUŠČENE ZAPORNICE Na cesti drugega reda se, je v vasi Boš- tanj pri Sevnici pripetila težja prometna nesreča, v kateri je bil hudo poškodovan Mirko PILC in sopotnica Ivana OPALKA, ki se je z vozilom zaletel v spuščene zaporni- ce in jih polomil. Poškodovanega Pilca so prepeljali v novomeško bolnišnico. OBRTNIŠTVO ŠE NI NAJBOLJE REŠENO Stanje v obrtništvu se je v zadnjem času delno izboljšalo. Trenutno je v celjskem okraju nad 1.500 zasebnih .obrtnikov in 249 oseb, ki doma opravljajo obrtne usluge. In prav zanimivo je prisluhniti obrtnikom o zavi- ralnih vzrokih. Kot kažejo pritožbe (vpraša- nje visokih najemnin za lokale, ki jih zavod zaračunava na osiiovi priporočila občinske skupščine) je razvidno, da pri- mer zveze, ki je delovne orga- nizacijo razbremenila razno- vrstnih dajatev, šo doslej ni kot zgled prišel, v prakso pri ob- činskih, okrajnih ali republiških organih. To naj bi sicer bilo vidno v odnosu do v^eh ter- ciarnih dejavnost;i, kajti le na ta način bo možno tudi v tej obliki pripomoči k realnejšemu standardu občana. Upoštevati moramo položaj deficitarnosti obrti, kar nedvomno vpliva na cene in izključuje konkurenč- nost. Na gospodarski zbornici so predlagali nekaj ukrepov za iz- boljšanje stanja. Ugovarjajo načinu zaračunavanja poviša- .nih najemnin za nazaj, kajti to ni možno prenesti na občana. Ob tem se spominjamo zago- tovitve Zavoda za nepremični- ne, češ da povišane najemnine nikakor ne bodo vplivale na višje cene. Slučaj, pa je obraten m spor dveh se kot posledica prenese na lobčana v obliki cene. Kaže, da bo treba o vsem tem razmišljati, saj imajo razno- vrstne dosedanje obremenitve prav nasprotne posledice; ne dvigajo maso storitev, kjer bi bržčas prav toliko ali več dobili v proračun, temveč izkoriščajo občana, ki se slej kop rej ven- darle zateče k obrtniku in to kljub ceni. KRONIKA NESREČ — Štefanija Ahačič iz Lesičnega je padla. Zlomila si je levo nogo v kolenu. — Pavel Jelen iz Polzele si je pri padcu zlomil nogo. — Poškodbe pri padcu je dobila Ivanka Cuk. Na- Mariborski cesii jo je podrl mo- pedist. — V Železarni Štore je padlo železo na glavo delavcu Štefanu Dovšku in mu jo po- škodovalo. — Frančiška Strnad iz Sladke gore pri Šmarju je padla in si poškodovala levo no- go. — V Metki je stroj pri delu poškodoval levo roko delavki Štefki Pantelič. — Pri padcu si je poškodovala nogo Su- zana Medved iz Celja. ^ ,. , STROKOVNJAKI Ш V ROGAŠKI SLATINI Skupina strokovnjhkov Organiza- cije združenih narodov za turizem, ki te dni obiskuje nekatera jugoslovan- ska turistična središča in ima nalogo proučevati možnosti jugoslovanskega turizma, je v spremstvu republiškega sekretarja za turizem tov. Janka Po- točnika, v torek dopoldne prispela tudi v Rogaško Slatino. Tu so si pod vodstvom prim. dr. Rudolfa Leskovar- ja ogledali zdraviliške naprave, s po- sebnim zanimanjem pa novi centralni zdraviliški objekt, na katerem se vr- šijo zaključna dela. Po ogledu je sledil poseben sesta- nek z zastopniki Zveze naravnih zdra- vilišč in zdraviliških krajev Slovenije. Uvodno poročilo je podal tajnik zve- ze, prof. Ludvik Rebeušek. V razpravi pa so obravnavali predvsem sedanje stanje ter zmogljivosti slovenskih zdraviliških krajev, razvojne možnosti in 7-letni perspektivni program, s po- sebnim ozirom na inozemski obisk, ki kaže v zadnjih letih stalno tendneco naraščanja, podrobneje pa še promet- ne zveze (cestne, železniške, letalske). Po sestanku v Rogaški Slatini je skupina odpotovala naJPohorj[e^ __^ Ozko grlo enega najtežjih križišč pred Pošto. Avtobus, ki zavija proti Štoram je zaprl celo cestišče. V kratkem bodo znani rezultati analize, ki jo je delala posebna komisija za varnost prometa. Koristniki cest premalo skrbijo za svojo varnost in varnost svojih so- občanov na cesti. Rogaška Slatina šE BREZ NAČRTA Osem let je preteklo, kar so pričeli pripravljati urbanistični načrt za Ro- gaško Slatino, toda še danes tega ni- majo dokončno urejenega. To je edino zdravilišče v okraju, ki še nima načrta. Pravijo, da birokracija zavira rešitev, ker še do danes niso dobili nekih soglasij iz Ljubljane. Torej ni presenetljivo, če so občani nestrpni in gradijo na črno. Nekatere zgradbe so zrasle preko noči. Taka je tudi stano- vanjska hišica stisnjena med železnico in cesto pri Tržišču, ki jo je lastnik kljub jasni prepovedi postavil, čeprav so mu nudili dve drugi parceli. Zdaj so se prvič odločili, da bodo sporno hišo porušili in tako zaščitili zako- nitost. Občinska skupščina je sprejela od- lok o urbanizaciji in postavila tudi roke za izdelavo urbanističnih načr- tov, zlasti še ža Rogatec, Bistrico ob Sotli in Kozje. Kostrivnico, Dobovec, Lesično, Mestinje, Grobelno in še ne- kaj ostalih naselij niso zajeli, ker ne kaže, da bi se razvila v strnjena na- selja. Tu bodo izdajali samo izjemna dovoljenja za gradnje brez zagotovil po komunalni ureditvi. Prihodnji me- sec bodo uredili tudi inšpekcijsko službo skupno s šentjursko občino, ki bo lahko bolj neposredno spremljala gradnje. PREDAVANJE ZA ŠOFERSKE KANDIDATE Avto-moto društvo je pred kratkim pričelo s predavanji v osmem tečaju za šoferske kandidate. Društvo je v zad- njih letih usposobilo že več sto voznikov različnih motor- nih vozil. V tem obdobju si je nabavilo tudi potrebna motor- na vozila in uredilo lastne prostore za garaže in delav- nico. L. V. RAZPIS MTEGAJA Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS razpisaje natečaj za izpolnitev delovnih mest v Ljudski milici in v kazensko poboljše- valnih zavodih (pazniki). Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: 1. da je državljan SFRJ, 2. da je odslužil obvezni vojaški rok v JLA, 3. da ni prekoračil 28 let starosti, 4. da je uspešno končal najmanj osemletko ali opravil izpit za kvalificiranega ali visokokvalificiranega delavca, ..^ 5. da ni sodno kaznovan, ц 6. da ni v kazenski preiskavi. Vsak kandidat bo pred sprejemom v službo zdravniško pregle- dan in mora opraviti sprejemni izpit po določenem testu. Sprejeti kandidati bodo prejemali plačo kot pripravniki po uredbi o nazivih in plačah usliižbencev organov za notranje zadeve ter odločbi o položajni plači v organih za notranje zadeve. Prejemal! bodo tudi brezplačno uniformo in obutev. Samskim uslužbencem so zagotovljena stanovanja na postajah LM ali v samskem domu. Uživali bodo vse redne in posebne ugodnosti, ki jih določajo zakoni in predpisi o socialnem in pokojninskem zavarovanju. Pouka pri strokovnem šolanju ne bodo plačevali. Podrobnejša pojasnila o natečaju in pogojih za sprejem lahko dobe kandidati na vsaki postaji LM v SRS. Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Trgovskem podjetju MODA Celje razpisuje delovno mesto pomožnega aranžerja Nastop službe je možen takoj. Osebni dohodek po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Trgov- skega podjetja MODA Celje. Komunalna banka Celje razpisuje delovno mesto KURIRJA Pogoji: dokončana osemletka. Prošnje z dokazili o strokovni kvalifikaciji in navedbo dosedanjih zaposlitev je vložiti osebno pri komunalni banki Celje do 7. 11. 1964. GIBANJE PREBIVALSTVA To pot smo žal dobili podatke samo iz Žalca. ŽALEC Od 11. oktobra do 17. oktobra je bil rojen lydecek. POROČILI SQ SE: Henrik Feldin, delavec iz Zabukovice in Emilija Jug, delavka iz Zabukovice. Stani- slav Plahuta, vrtnar in Marija Pšajder, tovar- niška delavka, oba iz Zabukovice. Jožef Pau- lič, klepar iz Stòpnika in Marija Slander, tovarniška delavka iz Zgornjih Roj. Franc Dolar, invalidski upokojenec iz Levca in Šte- fanija Guček, gospodinja iz Levca. Ivan Pri- možič, strojni ključavničar iz Ojstriške vasi in Ida Miklav, knjigovodkinja iz Ljubljane. Verner Pešer, elektrotehnik iz Petrovč in Emilija Tomaa« učiteljica iz Cetoveij. Ivan Zupane, kovinostrugar iz Ložnice pri Žalcu in Marta Vipotnik, frizerka -iz Gotovelj. Alojzij Zeme, vrtalec iz Petrovč in Marija Žuraj, tovarniška delavka iz Griž. Stanislav Povše, tovarniški delavec iz Založ in Neža Motoh, tovarniška delavka iz Žalca. Stjepan Zorzo, delavec iz Studene in Jožefa Obrez, poljedelka iz Studene. Viljem Verdelj, dela- vec in Terezija Videnšek, delavka oba iz Ga- licije. Stanislav Kotnik, gozdar iz Pongraca in Marija Grobelnik, drevesničarka iz Hu- dinje. Anton Beliš, rudar iz Freiske in Te- rezija Stravs, poljedelka iz Prelskega. Franc Cüenaek, iaženir agronomije iz Malih Bra- slovč in Frančiška Kumer, tovarniška delav- ka iz Letuša. Anton Zaje, kolar iz Rakovelj in Zofija Dobovičnik, uslužbenka iz Orove vasi. Karol Kranjc, kovač iz Parižlj in Ma- rija Prislan, uslužbenka iz Parižlj. UMRLI SO: Franc Podkoritnik, socialni ^odpiranec iz Letuša (70). Terezija Seničar, upokojenka iz Polzele (95). Antonija Skaza, roj. Marokuti, upokojenka iz Podloga v Sav. dolini (77). Ana Skotlek, roj. Tcrnolšek, kmetovalka' iz Hrama (71). St. 42 — 23. oktobra 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 7 OBJAVE IN OGLASI... VABIMO VAS NA IZLETE: ) mST-BENETKE dvoda«vnl avtobuini ulet za delovne kolektive In organizacije. 2. 7-dnevno potovanje v RIM za praznik Republike. Prijave do 25. oktobra. 3. ULM — STUTTGART 4-dnevna strokov- na ekskurzija na ogled svetovno znanih to- varn avtomobilov »MERCEDES« in »MAGI- RUS-DEUTZ«. Prijave do 30. oktobra. 4. CORTINA — HEILIGENBLUT — 3-dnev. nI avtobusni izlet. Prijave do 31. oktobra 1964. 5. 3-dnevnl avtobusni izlet v BUDIMPEŠTO za praznik Republike 29. novembra. Prijave do 30. oktobra 1964. 6. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive In koroške borce. 7. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni bdet. 8. SLOVENSKE GORICE — TRAKOCAN — dvodnevni Izlet z avtobusom. 9. PLITVIČKA JEZERA — CRIKVENICA — RIJEKA — dvodnevni avtobusni izlet. . 11. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni izlet, 10. PO DOLENJSKI IN BELOKRANJSKI — dvodnevni Izlet z avtobusom. 11. PO GORENJSKI PREKO VRŠIČA NA PRIMORSKO — dvo In večdnevni avtobusni Izleti. 12. V KUMROVEC — enodnevni avtobusni izleti. Pred vsakim Izletom obiščite podjetje KUMFAS — CELJE. Organiziramo kolektiv- na potovanja in izlete po Jugoslaviji in v Inozemstvu z modernimi turističnimi avto- busi, z rednimi In posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. KOMPAS CELJE posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, letalski In pomorski promet. Kompas posreduje v najkrajšem ča- su nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominske filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CELJE Tomšičev trg I — tel. 23-50 •ZAHVALE UPRAVA IN KOLEKTIV ZDRAVSTVENE- GA DOMA... CELJE ÄE ZAHVALJUJEJO SPLOŠNI ZAVAROVALNICI CELJE ZA DO- DEUENO DOTACIJO ZA NABAVO NUJNO POTREBNEGA APARATA NYKTOMETRA. ZDRAVSTVENI DOM CELJE Čestitka Dolgoletnemu naročniku našega lista Juriju Š a n C u in njegovi ženi Mariji iz Kočevarjeve ulice v Celju, iskreno čestitd k praznovanju zlate poroke Uprava Celjskega tednika • GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 24. oktobra 1964 ob 19. uri: Velimir Luklč: DOLGO ŽIVLJENJE KRA- LJA OSVALDA. Abonma za delovne organi- zacije in izven. Nedelja, 25. oktobra 1964 ob 10. uri: Nakamura Šinkiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. II. nedeljski dopoldanski abonma. Stojišča so še na razpolago. Nedelja, 25. oktobra 1964 ob 19.30: Velimir Lukič: DOLGO ŽIVLJENJE KR.V LJA OSVALDA. Nedeljski večerni abonma. Vstopnic je še dovolj na razpolago. Torek, 27. oktobra 1964 ob 11. uri: Nakamura šinkiči: POJOČA SKRINJICA. Andersen: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Zaključena predstava za I. osnovno šolo Ce- lje. Sreda, 28. oktobra 1964 ob 20.30: Jerome Kilty: DRAGI LAŽNIVEC. Gosto- vanje v Rogaški Slatini na XII. GOSTINSKO TURISTIČNEM ZBORU SLOVENIJE, v veli- ki dvorani Zdraviliškega doma. Ф K INO KINO — SEVNICA Od 24.-25. oktobra 1964 — »SESTANEK« — franc.-italij. film 28. oktobra 1964 — »SOS-RADIO TAKSI« — francoskoitalijanski film. KINO »SVOBODA« ŠEMPETER Dne 24.-25. oktobra 1964 — »PRIGODE V ZIMSKIH POČITNICAH« — francoski barvni CSP film. 27. oktobra 1964 — »KRIK STRAHU« — ameriški barvni film. # *!TANUVAÏMJA Opremljeno sobo z garažo oddam. Naslov v upravi lista'. Upokojenki, ki bi šla v pomoč pri gospo- dinjstvu izven mesta nudim sobo in hra- no. Naslov v upravi lista. Iščem prazno sobo v centru mesta. Naslov v upravi lista. Opremljeno sobo iščeta dva oficirja. Naslov v upravi lista. Pošteno dekle iz predmestja dobi stanovanje- in vso oskrbo pri Mariji Kerle, Celje, Pod- gorje 21 (Selce). Samska upokojenka gre za skromno sobico gospodinjit starejši ženski, ali moški ose- bi. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Centesii. Uslužbenka išče opremljeno sobo v centru ' ali bližini mesta. Naslov v upravi lista. Nujno potrebujem skromno stanovanje. Pla- čam vnaprej ali nudim posojilo. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Šofer«. • S L U 2 B E Sprejmem službo vratarja ali hišnika v Celju ali okolici. Naslov v upravi lista. • K U P I M Dvosobno komfortno stanovanje — vseljivo ali ne, kupim. Prevzamem tudi dolg. Po- nudbe na upravo lista pod šifro »Gotovi- na«. , Hišo v bližini mesta Celja kupim. Cena do 1.200.000 din. Naslov v upravi lista. Ovratnik — perzijaner kupim. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Dobro ohranjen«. Enosobno stanovanje v mestu ali bližini ku- pim proti takojšnjemu plačilu. Pismeno po- nudbe na upravo lista pod šifro »Plačilo I takoj«. Kupim vseljivo enodružinsko hišo y bližini Celja. Naslov v upravi lista. • PROD A M Rabljeno kuhinjsko pohištvo in štedilnik prodam. Herman, Babno 20. Novo enodružinsko hi.šo (brez fasade) v bli- žini Štor, prodam. Prodam tudi kozo. Na- slov v upravi lista. Nov dvosedežni moped T-12 prodam takoj. Straus Franc, Kovinar 19, Dobrna. Brejo kravo prodam. Kodelja Jože, Kukovi- čeva 15 (Polule). Dobro ohranjen pianino-— jeklena konstruk- cija — prodam. Stanovnik, Celje, Mal¿a- jeva ulica 14. Zaradi selitve, v tujino prodam takoj, dobro ohranjeno kuhinisko pohištvo in komplet- no spalnico z vložki. Cena 90.000 din (dam tudi na ček). Naslov v upravi lista. Emajliran štedilnik, otomano, električni ku- halnik na 3 plošče prodam zaradi selitve. Ogled — sobota od 17. ure dalje in ne- delja. Žerjav, Celje, Kersnikova, 4 a. Prodam 1,5 ha vinograda (žlahtna trta) hišo z inventarjem v Konjicah in polovico eno- nadstropne hiše z dvemi stanovanji in vr- tom v centru Celja prodam. Naslov v upra- vi lista. Kozolec z 4 okni, brez strešne opeke, v dob- rem stanju prodam. Naslov v upravi lista. NOzc-kompIetne, za" ribanje želja pfòdam. Celje, Cesta na grad 8. Lep krznen plašč za večjo postavo in moški kroinbi plašč naprodaj. Vodnikova ll/ll. Motorno kolo NSU Prima 150 ccm v odlič- nem stanju prodam. Jelen Rudi, Šentru- pert 13 — Gomilsko. Vodno črpalko — enofazno z elektro motor- jem »Simens-Schuhert« proda: Palir Ivan, Ločica 72 — Polzela. Kopalno peč s kotlom prodam. Celje, Plečni- nikova 11. Pisalni -Stroj »TOPS« in štedilnik — priklju- ček prodam. Naslov v upravi lista. Prodam 5 prašičev starih 6 mesecev. Pospeh, Kasaze. • RAZNO Prostor y Celju, primeren za lokal ali de- lifvnico, že urejen, ali za preureditev, vza- mem v najem ali kupim. Kos Terezija, Celje, Šlandrov trg 3. Strokovno čistim sadno drevje, ker čez zi- mo zacelijo rane. Dopisi: Vrusnik, Tehar-' ska cesta 38. Za stanovanje ali sobo grem za hišnico, ali nudim pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. Dvakrat tedensko grem čistit stanovanje. Na- slov v upravi lista. #RAZPIS GOSTINSKA ŠOLA V CELJU objavlja RAZPIS zaposlenih delavcev v gostinstvu in sicer: a) 10 tedenski tečaj za začetnike — pri- učene delavce v kuharstvu in strežbi; b) 3 tedenski tečaj za strokovno izpopol- njevanje oziroma usposabljanje za somostoj- na delovna mesta v kuharstvu in strežbi. Vsi kandidati naj pošljejo prijave na go- stinsko šolo Celje do 29. oktobra 1964. V petek, 30. oktobra 1964 ob 16. url bo v dvorani na gospodarski zbornici v Celju raz- govor z vsemi pri javi jencl, kjer bodo preje- li vse nadaljnje in formacije. Ravnateljstvo OSKARJU NAGLAVU za uspešno oprav- ljeno diplomo II. stopnje na Pravni fakulte- ti Y Ljubljani iskreno čestitajo sodelavci od- delka za gospodarstvo Skupščine občine Celje. KONCERTNA POSLOVALNICA PRI GLASBENI SOLI V CEUU, Slomškov trg 10. - Tel. 27-12, razpisuje koncertni abonma za sezono 1964/65 ABONMAJSKI KONCERTI 1. Komorni orkester San Pietro a Majella iz Neapla. 2. Vlolončelist Vladimir Orlov (BukareSta). 3. Simfonični orkester Slovenske filharmo- nije. 4. Slovenski oktet. 5. Planlskta Dubravka Tomšlč-Srebotnjak. 6. Komorni ansambel — Marijan Llpovšek. 7. Violinist Igor Ozim — pianist Marijan Llpovšek. 8. Ansambel za zgodnjo glasbo (München- ski trubadurji). IZVEN ABONMAJA J. S. Bach, Velika maša h-mol. Zbor In orkester Slovenske filharmonije. CENE ABONMAJA 1. prostor — 1.800 din (3 X 600) 2. prostor — 1.500 din (3 X 500) 3. prostor — 1.200 din (3 X 400) VPISOVANJE ABONMAJA Sprejemanje abònentov bo v Glasbeni šoli dnevno od 9. do 11. in od 16. do 18. ure po naslednjem redu: 2.-7. novembra za lanske abonente 9.—11. novembra za nove abonente # OBVESTILA Občinski odbor SZDL Sevnica obvešča, da se bodo letne konference krajevnih organi- zacij SZDL vršile po naslednjem redu: 1. Blanca 8. 11. 1964 ob 15. url v šoli. 2. Boštanj 8. 11. 1964 ob 7.30 v šoli. 3. Bučka 25. 10. 1964 ob 9. url v Šoli. 4. Budna vas 22. 11. 1964 ob 15. uri pri Keber Ignacu. 5. Breg 18. 10. 1964 ob 15. uri pri Klin- konu. 6. Drožanje 22. 11. 1964 ob 15. uri pri Kožuhu. 7. Gabrijele 8. 11. 1964 ob 15. uri pri Berku. ' «. Križ 8. 11. 1964 ob 15. url pri Maurič Jožetu. 9. Krmelj 25. 10. 1964 ob 18.30 v domu Svobode. 10. Kal 22. 11. 1964 ob 15. uri v šoli. 11. Kompoljc-Šmarčna 22. 11. 1964 eb 15. uri v Klubu. 12. Loka 8. 11. 1964 ob 8. uri v domu 13. Lončarjev dol 25. 10. 1964 ob 15 uri pri Kozmus Mijii. 14. Murnice 22. 11. 1964 ob 15. uri pri Vod- nik Alojzu. 15. Malkovec 24. 10. 1964 ob 19. uri v zad- ružni kleti. 16. Orehovo 8. 11. 1964 ob 16. uri pri Ra- dišek Francu. 17. Podgorje 25. 10. 1964 ob 15. uri v šoli. 18. Poklek 15. 11. 1964 ob 15. url Pri Mar- tinkovič Francu. 19. Primož 8. 11. 1964 ob 14. uri v šoli. 20. Podvrh 8. 11. 1964 pri Jazbec Ivanu ob 14. uri. 21. Radna 8. 11. 1964 ob 8. url v šoli. 22. Razbor 22. 11. 1^64 ob 8. url v šoli. 23. Sevnica 27. 10. 1964 ob 19. url v gasil- skem domu. 24. Studenec 22. 11. 1964 ob 7.30 v šoli. 25. Šentjanž 8. 11. 1964 ob 8. uri v domu Svobode. 26. Telče 15. 11. 1964 ob 11. uri v šoli. 27. Tržišče 8. 11. 1964 ob 7.30 v šoli. 28. Veliki Cirnik 8. 11. 1964 ob 14. uri v šoli. 29. Vltovec 25. 10. 1964 ob 15. uri pri šku- lju. 30. Ledina 8. 11. 1964 ob 15. uri pri Sesku. 31. Zabukovje 25. 10. 1964 ob 8. url v šoli. # TURIZEM NASLEDNJA ŠTEVILKA ČASOPISA LEPO MESTO. Olepševalno In turistično društvo sporoča, da bo izšla naslednja številka časopisa LE- PO MESTO okoli 2Ó. novembra. Uredništvo sprejema članke, objave in oglase samo še do 27. t. m. PREDPftODAJA VSTOPNIC ZA RAZNE PRI- REDITVE. Turistični urad Celje, Stanetova ul. spo- roča, da sprejema v prodajo vstopnice za razne prireditve pod zelo ugodnimi pogoji. SILVESTROVANJA Celjska turistična zveza naproša vse, ki bodo priredili silvestrovanja, da Ji to sporočijo, ker potrebuje podatke za svojo Informacijsko službo. LETOS V CELJU OPERNA GOSTOVANJA Olepševalno in turistično društvo sporoča, da bo lahko letos s pomočjo Občinske skup- ščine spet organiziralo gostovanja maribor- ske opere.. V teku so razgovori za tri pred- stave. Predvidoma bomo videli v decembru opero »štirje grobijani«, meseca marca pa »Carmen« in »Čebelico Majo«, čudovito mla- dinsko opero. OBISK OPERNIH PREDSTAV V UUBLJANI Olepševalno in turistično društvo Celje bo priredilo tudi letos več obiskov opernih predstav za svoje člane, ki se naj prijavijo v Turističnem informacijskem uradu. Letos bodo tudi organizirali kolektivne obiske opernih predstav za svoje Juridlčne člane. Informacije tel. 29-79. VELIKA JESENSKA RAZPRODAJA cene znižane od 30 do 50% Razprodaja je od 19. do konca meseca oktobra Industrija konfekcije Modna oblačila LJUBLJANA v svoji prodajalni v Celju, Prešernova 6 izkoristite ugodno priložnost za nakup vaše garderobe in Obiščite prodajalno modnih oblačil. KOMUNALNA BANKA CELJE objavlja četrto veliko nagradno žrebanje za vezane hranilne vloge, vložene v času od 1. oktobra do 31. decembra 1964. Nagrade: 1 šivalni stroj 1 hladilnik HIMO 1 električni štedilnik 1 loščilec 1 sesalec 1. moško kolo 2 ženski kolesi 1 sadna centrifuga 2 mikserja 2 električna pekača 2 ekonom lonca Pri nagradnem žrebanju bodo upoštevani vlagatelji, ki bodo vlo- žili in vezali najmanj 50.000 dinarjev vsaj za dobo 1 leta ali 100.000 dinarjev najmanj za tri mesecoí- Vezane hranilne vloge sprejema KOMUNALNA lîANKA CELJE in njene postovne enote: CELJSKA MESTNA HRANILNICA in ekspo- ziture: 2ALEC, MOZIRJE, SLOV. KONJICE, LAŠKO, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH, ROGAŠKA SLATINA, SEVNICA, KRŠKO in BREŽICE. Žrebanje bo v mesecu januarju 1965. Vezane vloge obrestujemo od 5,5 do 7 %. Vlagajte pri Komunalni banki Celje, kjer je vaš denar za vas koristno in. varno naložen! K PRAZNIKU OBČINE BREZICE čestitajo vsem delovnim ljudem svoje komune: Občinski odbor SZDL Brežice Občinski komite ZKS Brežice Občinski sindikalni svet Brežice Združenje borcev NOV Brežice Občinski komite ZMS Brežice Obvestilo ! Vse cenjene stranke obveščamo, da bomo od vključno 25. oktobra 1964 do preklica prodajali v vseh naših prodajalnah v Celju in Žalcu kruh tudi ob nedeljah od 7. do 11. ure. Potrošnike o tem obveščamo, da ne bi ob sobotah po nepotreb- nem čakali pred prodajalnami. y^g^vsko in proizvodnjo podjetje »VELEZITAR« CELJE Stras I CELJSKI TEDNIK St. 42 — 23. oktobra 19в| ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT Viso nas razočarali Ze nekaj dni merijo v Tokiu svoje moči najboljši športniki sveta. Med temi asi sveta so tudi naši štirje celjski atleti Draga Stamejčič, Simo Važič, Franc Cervan in Roman Lešek. Vedeli smo, da niso odpo- tovali v Tokio po kolajne, ampak smo želeli, da se uvrste na čim- častnejše mesto. In ta želja se nam je uresničila. Vsi zaslužijo po- hvalo, največjo pa seveda Stamejčičeva, ki se je uvrstila v sam vrh svetovne atletike. CERVAN - DESETI Najprej se je od celjskih tekmoval- cev pognal po tokijski atletski stezi Franc Cervan. Kakor smo že poročali, je v teku na 10 km Tasedel med dva- inštiridesetifni tekmovalci odlično de- seto mesto. Njegov čas se je glasil 29:21:0. STAMEJCICEVA - №ТА Nastop naše peterobojke smo vsi pričakovali z optimizmom in res nas ni razočarala. Klji^b poškodbi na ko- lenu ji je uspelo to, kar je do sedaj uspelo le štirim jugoslovanskim atle- tom: zasedla je peto mesto in pri tem postavila nov jugoslovanski rekord, saj je zbrala 4790 točk. Poleg tega je postavila tudi državni rekord v skoku v daljino, kjer je preskočila 615 cm. Sicer pa je dosegla tele rezultate: 80 m ovire — 10.9, krogla — 12,73, višina — 154, 200 metrov — 25.2. Istega dne sta startala v kvalifika- cijskem teku na 5 km Važič in Čer- van. Tokrat žal ni nobenemu uspelo priti v finale, Cervan, utrujen od teka na 10 km, je bil v svoji skupini 7. s časom 14:16:6, Važič pa je bil v zelo močni skupini in je postal žrtev ostre- ga tempa ter zasedel 9. mesto s časom 1^:53:8. LEŠEK - TRINAJSTI Roman Lešek se je s skokom 460 cm uvrstil v finale skoka ob palici, v fi- lialu pa je skočil še deset centimetrov več, kar mu je zadostovalo za osvoji- tev 13. mesta. Ravno skok ob palici nam je povedal, koliko so skakači napredovali v štirih letih, saj je Ro- man s svojim skokom izenačil stari rimski olimpijski rekord. VAŽIC - 3:43:9 Uspešneje kot kvalifikacije v teku na 5 km je Važič prestal prvi tek na 1500 metrov. Tekel je v najmočnejši skupini in v njej z odličnim časom 3:43:9 zasedel peto mesto in se uvrstil v polfinale. V kako močni skupini je nastopil nam pove dejstvo, da je do- segel v kvalifikacijah šesti najboljši čas. Zal mu tega rezultata ni uspelo doseči tudi v polfinalu, kjer je dose- gel čas 3:48:3, kar je bilo premalo za uvrstitev v finalni tek. ŠE EN USPEH Draga Stamejčič je nastopila tudi v »svoji« disciplini, v teku na 80 m z ovirami. V kvalifikacijskem teku je dosegla dober čas 10.8 in se s tem uvrstila v polfinale. V polfinalu je Stamejčičeva s ča- som 10,7 zasedla tretje mesto in s tem pravico za sodelovanje v finalu. V tem finalnem teku, kjer so tri tekmo- valke izenačile svetovni rekord 10.5, je Draga -Stamejčič s časom 10.8 za- sedla sedmo mesto. Torej eno preto in eno sedmo mesto je prav lepa bilanca naše Drage. Se enkrat iskrene čestit- ke! F. Kramer KRIM : CELJE 10:16 Ze iz naslova se razbere, da je to rokometni rezultat. V sedmem kolu republiške lige so celjski rokometaši zopet gostovali in to v Ljubljani proti domačemu Krimu. Kljub temu, da so Celjani na tej tekmi nastopili precej oslabljeni zaradi poškodb in suspen- za nekaterih igralcev, so dosegli za- služeno zmago, ki bi morala po pri- kazani igri biti še višja. Celjani so vodili že z 12:3, nato pa popustili, ne- kaj pa je k temu pripomogel tudi ne- sigurni sodnik, ki je dosodil proti Celju kar devet kazenskih strelov, medtem ko so celjski igralci le trikrat streljali sedemmetrovko. Po tem uspe- hu je Celje še nadalje na četrtem mestu v lestvici, v nedeljo pa se bo v Piranu srečalo z močno ekipo doma- činov, ki prav tako kot naši letos prvič nastopajo v prvi republiški ligi. KOŠARKARJI PREBOLDA V SLOVENSKI LIGI v soboto in nedeljo so bile v Litiji kva- lifikacije za vstop v П. republiško košar- karsko ligo. Celjski okraj so zastopali ko- šarkarji Prebolda. Sodelovale pa so še ekipe Litije, Murske Sobote in Slovenske Bistrice. Preboldčani so poskrbeli za presenečenje in osvojili prvo mesto. Premagali so Litijo z 68:58, Mursko Soboto s 70:26, izgubili pa s Slov. Bistrico 58:62. ZVEZNI SMUČARSKI TRENER V CELJU v nedeljo je bil v Celju zvezni smučarski trener Marjan Magušar, ki je prisostvoval drugemu testiranju celjskih smučarjev, nato pa si ogledal na novo pripravljene smučarske te- rene pri Celjski koči. Udeležba na nedeljskem drugem le- tošnjem testiranju smučarjev je bila precej skromna — 12 smučarjev. Vid- ne uspehe na tem pregledu sil so po- kazali predvsem tisti smučarji, ki so skozi vse leto kontinuirano trenirali. Treningi so bili v letošnji pripravljal- ni sezoni precej ostri in jih nekateri, če niso redno trenirali, niso zdržali. Resnost pri treningu in zaradi tega tudi najboljšo pripravljenost so po- kazali Cater, Kopinšek in Košič, pri mladincih pa Svegl. Omenjeni bodo verjetno tudi glavni »aduti« celjskega smučanja v letošnji zimski sezoni. Za- nimivo je, da je morda eden največjih talentov celjskega smučanja Rosina pokazal precej povprečne rezultate, kar pa je predvsem posledica njegove neresnosti pri treningih. Tako kot je bil zvezni trener neza- dovoljen zaradi slabe udeležbe na testiranju, pa ga je presenetilo delo pri Celjski koči. Bil je navdušen nad tereni, ki bodo lahko služili tako rekreativnemu kot tudi tekmovalne- mu smučanju. Obljubil je, da bodo Celjani že letos dobili v organizacijo vsaj eno zvezno tekmovanje v slalo- mu ali veleslalomu, kajti tereni po- vsem zadostujejo tudi zveznim tekmo- vanjem. Mladinci in mladinke Celje marsikdo imenuje mesto atle- tike «in to povsem upravičeno. Naši atleti so ponesli slavo našega atlet- skega kolektiva daleč po vseh konti- nentih sveta. In kdo ne želi, da bi tako ostalo tudi v bodoče! Posebno v srednje dolgih progah so bili celjski tekmovalci vedno med najboljšimi v državi. Toda sedenj je naenkrat nasto- pil čas, ko so Kladivarjevi funkcio- narji v zadregi, kadar je treba sesta- viti kvalitetno ekipo mladih tekmo- valcev, ker nimajo dovolj kvalitetnih mladincev in mladink v teku na sred- njedolge proge. Zato so se pri Kladi- varju odločili, da bodo organizirali atletsko šolo za te mlade tekače. Mla- dinke in mladinci, ki imate veselje do tekov, zglasile se dopoldne ali po- poldne na atletskem stadionu, kjer boste pri tov. trenerju dobili vsa po- drobnejša pojasnila. Športno opremo boste dobili na stadionu! Vključite se v vrste Kladivarja, ker boste s tem združili prijetno s koristnim. ŠPORT NA DROBNO Ф Odbojkarji celjskega Partizana so v nedeljski prvenstveni tekmi zma- gali proti mariborski vrsti ELKA s 3:0. Ф Košarkarji Celja so gostovali v Šoštanju in v prijateljski tekmi z do- mačini, ki sicer nastopajo v prvi slo- venski ligi, izgubili z razliko 8 točk. Ф Rokometaši Celja so si v pretek- lem tednu v Cuprijski ulici na steni stavbe kina Union uredili oglasno omarico, v kateri lahko že v nedeljo popoldne zasledimo rezultat in potek dopoldanske tekme. Ф Na stadionu Olimpa je sindikalna nogometna ekipa »Tkanine-galante- rije« zasluženo med tednom prema- gala člana slovenske conske lige Olimp s 5:4. OBČINSKA LIGA V NAMIZNEM TENISU Na razpis Občinske zveze za teles- no kulturo Celje in Občinskega sindi- kalnega sveta Celje, se je za občinsko ligo v namiznem tenisu prjiavilo 15 moških in 3 ženske ekipe. Rezultati I. kola moški Kovinotehna : Učiteljišče 5:2, Šol- ski center za blag. prom : TEP 5:4, Partizan Gaberje : AERO 5:2, Parti- zan-mesto : Tapetništvo 5:0, Kovinar- Štore : IFA 5:2, Ginyiazija : Elektro 1. 5:3, Elektro II. : ETOL WO 5:0. Celjski tisk je bil prost. Žalec porazen v VI. kolu okrajne nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati. Nazarje:Vojnik 5:1; SoštanjiSenovo 8:0; Žalec Rog. Slatina 1:3; Smartno:Brežice 3:0 p. f. Tekma prvega kola Brežice:Rog. Slatina še ni bila registri- rana in bo odigrana ponovno. Tako je tre- nutno stanje v lestvici naslednje: Šoštanj 6 5 0 1 33:4 10 Žalec 6 5 O 1 36:11 10 Rog. Slatina. 5 4 O 1 21:9 8 Šmartno 6 3 1 2 14:11 7 • Senovo 6 1 2 3 9:24 4 Nazarje 6 1 2 3 13:33 4 Vojnik 6 1 0 5 9:.37 2 Brežice 5 0 1 4 6:28 1 V drugi skupini pa so bili doseženi na- slednji rezultati: Zreče:Vransko 4:0; Ponikva: Polzela 3:4; Sentjur:Rogatec 1:6; Store;Go- tovije ЗЛ. ŠE VEDNO NA ENAJSTI POZICIJI Ce smo prejšnji teden v tem ko- mentarju uporabili naslov »Katastro- fa«, nam tokrat tega ni treba, saj so bili nedeljski rezultati celjskih no- gometašev precej boljši. Kladivarja smo imeli po dolgem času priliko vi- deti doma. Odpravil je Borovo, pri- služil dve točki, vendar je še vedno ostal na enajstem mestu v lestvici. Borovčani res niso bi)i nevarni na- sprotniki in bi tudi višji rezultat od- govarjal poteku igre. Vendar pa so se napadalci tokrat preveč spuščali v solo akcije, kar pa ne prinese ved- no zaželenega uspeha. Odlično Je igral Hribernik, ki Je kot za šalo Jemal nasprotnikom žogo izpod nog. Ne pomnimo, da bi na kakršnikoli tekmi kakšen igralec vzel nasprotni- ku tolikokrat žogo, kot Je v nedeljo Hribernik. Se to: nekateri igralci mi- slijo, da se potem ko so v vodstvu lahko iz nasprotnikov norčujejo in Jih izigravajo. Pravijo, da to ni špor- tno. Menda res nI. To gotovo vedo tudi vsi igralci Kladivarja in zato je bilo v nedeljo nekaj takih scen nepotrebnih. Celje Je imelo v gosteh novega čla- na republiške lige Hrastnik in ga pravzaprav s težavo premagalo, kljub temu, da so celjski Igralci petkrat zadeli mrežo nasprotnika. Tekma sa- ma pa Je bila posebno v drugem delu slaba in skorajda pod povprečjem re- publiškega nogometa. Nekaj pa nas po nedeljskem zavrt- IJaJu vendarle moti. To Je naša mla- dina. Obe naši mladinski moštvi Kla- divar In Celje v tej prvenstveni se- zoni še nista dosegli nobene zmage in imata obe skupaj toliko točk kot desetoplasirana ekipa, lako lahko ugotovimo, da Imamo v Celju zvez- nega ligaša, dokaj solidnega pred- stavnika v republiškem tekmovanju, nimamo pa mladine. Funkcionarji pri klubih naj se malo zamislijo ob tem dejstvu. Res da Je mladih Igralcev v teh klubih dovolj, toda kvđliteta Je šibka. Treba Do tej mladini posve- titi vso pozornost in Jo vzgajati, da' bo v doglednem času lahko zamen- ,Jala starejše kolege v ligaških mo- štvih, da v naslednjih letih ne bo treba »uvažati« Igralce od drugod. Goršič RADIO C E LJ E v tednu od 26. do 31. oktobra bo celjska kronika na srednjem valu 202 metra vsak delavnik ob 17.00, obvestila ob 17.10, plošče po željah ob 17.35 ter zabavna glasba in rek- lame ob 17.45. Razen tega se bodo v tem času zvrstile še naslednje oddaje: Ponedeljek, 26. oktobra: 17.15 poje Catari- na Valente, 17.25 športni pregled; Torek, 27. oktobra: 17.15 mladinska odda- ja. Sreda, 28. oktobra: 17.15 B. Smetana: Mo- ja domovina (odlomek), 17.25 Deset minut z zdravnikom: dr. Franc Fludernik — Sodob- ni pogledi na zdravstveno varstvo prebival-, stva; Četrtek, 29. oktobra: 17.15 iz sveta jazza, 17.25 radijska univerza; Petek, 30. oktobra: 17.15 slovenske umetne pesmi; Sobota, 31. oktobra: 17.15 glasbe velikih mojstrov; Nedelja, 1. novembra: ves dan prenos spo- reda RTV Ljubljana. , Ukrepi bodo zagotovili hitrejšo rast šolstva Odgovorna tednik »Celjskega ted- ni'ka« se je obrnil na piredsedini'ka Skuipšoine oiböiine Celje Itoiv. Marja^ na Učalkairja s prošnijo, da — v iziveizi s prizadevanjii za izenačenje mate- rialnega položa,ja sodstva z ostalimi družbeno-ekonomisikiimi de jiaivnoisitm i — pove, v čem se piredvidevajio kon- kiretne rešitve. Predsednik slkuipščine občiine se je vabilu odzvali, v tej šte- viilki pa oibjavljamo njegov odgoivor. že v razpravah o našem statutu smo na- čenjali vprašanje materialnega položaja šolst- va. Skope analize, s katerimi smo takrat razpolagali, so kazale, da materialni polo- žaj šolstva še ni usklajen z ostalimi, zlasti gospodarskimi dejavnostmi. Zato smo v na- šem statutu zapisali, da mora občina zago- toviti pogoje za enotno osemletno osnovno šolanje otrok ... in da mora to obveznost izvršiti do vseh občanov tudi v primeru, če nima materialnih sredstev za kritje drugih, čeprav tudi potrebnih izdatkov. To obvez- nost je občina sprejela, da bi zagotovila intenzivnejše jzvajanje šolske reforme s ten- denco vzpostavitve neprekinjenega pouka, da se predšolski otroci vključijo v redni sistem šolanja pod enakimi pogoji in da se obča- nom zagotovi brezplačna oskrba šoloobvez- nih otrok s šolskimi potrebščinami. Taikšina oriemtaolja na tem ipodroč- ju našo občino — v času, ko v vsetj domoviini močno poudarjamo potre- bo po Uirediitvi materialnega položaja v šolstvu — ni zatekla nepripravlje- no. 2e ispomiladi smo izvedli delne uskladitve. Obseg materialnih sred- stev za šolstvo ise je v odimosu na lanskoletne povečal za 25 % 'taiko, da V letošnjem letu šolstvo uiporaitìlja že dive petini (40 % ) občimskega prora- čuina. Pred dvema mesecema so naše strokovne službe pričele proučevaiti maiteriailnd ipoložaj šolstiva. Izdelana je bila metodologiija za enotno spremljainje oseibnega dohodlka v go- spodarstvu in družbenih služibah. Pio tej metodologiji 'bo te dlni pripravlje- na pregledna in priimerjatoa anali- za, ki bo osvetlila maiterialni položaj družbena h služb v občini. Na podla- gi ite analiize bo Skupščina občine Celje sprejela uisitrezne utorepe. Po mojem mnenju, prepričan sem, da v tem delim mnenje z vsemi odborni- ki dn sleherniim občanom, bodo naši ukrepi šli za tem da ŠOLSTVU ZA- GOTOVIMO HITREJŠO RAST IN DA DELAVCEM ÑA PODROČJU SOLSTyA OMOGOČIMO DELITEV DOHODKA PO DELU. To |pa pomeni (predvsem dvoje: prvič, da družbena skupnost zagoto- vi šolstvu ustrezna sreds,tva za izva- janje šolske reforme. Pod tem ra- zumevam na eni strani nujnost hi- trejšega vllaganja siredlsitev v mate- rialno osnovo za zagotofviitev učnega proigrama. Današnjii odnos med osebnimi izdatklki in materialno ope- rativnimi (80:20) ne usitreza. Po sve- tu je ta odnos v glavnem 70:30, celo 60:40 v korist osebnim izdatkom, kair priča, da pri nas bore malo vlagamo v materialno osnovo učnega progra- ma, v učne pripomočke (knjige, la- boratorije fcabiinete, avdo-vdiauelna sredstva itd). Posledico nezadostnáh vlaganj je čutilti v slabih učnih iy¡s(pehih, čeprav to ni tudi edini vzrok. Na drugi strani je marteirlialni ipoložaj šolsikih delavcev prejšnja le- te 'ob^čutneje zao:sitail za položajem ostalih delavcev. To je povzročilo zmanjšanje priliva prosvetnih <|elav- cev v šolske zavode. Zboljšan materialhli položaj šol- stva bo hkrati omogočil dlelo'vmm ko- lektivom v šolah delitev osebnega dohodka po delu. Izhodišče za deli- tev sredstev za osebne dohodke v šolstvu na relaciji občinska skupšči- na — šola bo nivo osebnih dohod- kov v gospodarstvu glede na kate- gorije delovnih mest (odgovarjajoči profili) in vloženo delo. To pomeni, »za enako delo, enako plačilo«. To bo seveda terjalo od delovnih skup- nosti šolskih zavodov, da bodo hitre- je iskali kriterije in merila za notra- njo delitev dohodka, za boljše na- grajevanje prizadevnejših članov in občutneje spodbujanje (materialno in drugo) v smeri izoblikovanega prosvetnega delavca. Zaradi predvidenega zlboljšanja materialnega .položaja šolstva se bo nujno krepila odgovornost prosvet- nih delavcev za izoblikovanje mla- dega človeka ma načelih znanstvene- ga socializma z visokimi normami humanizma in humalnih odnosov. Predpogoj za dasego tega cilja je zlasti izvršitev učnega načrta. Izvr- šitev učnega .načrta po njegovi vse- bini, kvaliteti, ne le po kvantLteiti. Družbena skupnost se v novih mate- rialnih pogojih ne bo mogla zado- voljiti le s kvantitativnim izvrševa- njem učnega programa, pač pa pred- vsem s kvaliteto. Ni vseeno kodiko se mladina nauči v šolah, še m^anij pa je vseeno, ka;j in kaiko ise nauči. Ta družbena zahteva terja od pro- svetnih delavcev več piripraiv in stalno strokovno in druzbenowpoütic- no izpopolnjevanje, od organov sa- mo.upravljanja v šolsitviu pa izvrše- vanje nalog, ki jih je začrtal staitut naše občine, pa zlasti: # izvajati čim boljši itčna prog- ram, tako da so doseženi optimalna učnii in vzgojni usipehi; # skrbeti za strdkovine kadne, kd so na šolah potrebni in zagotoviti druge, zlasti Stanovanjske pogoje; # pospeševati in zagotavljati delo šolskih kuhinj; # organizirati posebne knjižndce učnih knjig za pomoč učencem šol (zbiiranje in izposojanje učnih knjiig). Po vsem tem se v novih material- nih pogojih v naši občini v šolstvu positavlja v ospredje vprašanje do- slednega in kompleksnega izvajanja programa dejavnosti na področju šolstva. Z drugimi besedami, od de- lovnih skupnosti šolskih zavodov se_ pričaikuje v urejenih materialnih 'po- gojiih, da ise odločno zavzemajo za popolno uresniči^tev začrtanega pro- grama šolske dejavnosti. Zdi ise md, da mora predvsem mehanizem no- traríje 'delitve dohodka posipeševaiti izpoljnjevanje nalog. To pomeni, da bodo delovne skupnosti v šolstvu v položaju, da urede, glede na pove- čana materialna sredstva, če že ne takoj vsa, pa vsaj osnovna nerešena vprašanja na področju šolstva v celj- ski občini. JVAJ MIRNO ČAKAMO NA KATASTROFO? Pred devetimi leti je stanovanjska uprava (investitor MLO Celje) začel z nadzidavo stanovanjske hiše v Cup- rijski ulici št. 17. Južno stran zgradbe so nadzidali za.dva metra, severno pa za celo etažo. Po nadzidavi so se te- melji zaradi preobremenitve in pešče- nih tal začeli sesedati, tako da so ste- ne zgradbe pokale. Pred dvema leto- ma) 23. 8. 1962 in 17. ХГ. 1962) je po- sebna kohilsija celjskega zavoda za na^Jiedek gospodarstva in zavoda za raziskavo materialov iz Ljubljane ter organ oddelka za gradbene, komunal- ne in stanovanjske zadeve, gradbeni inšpektor ObLO Celje, izvršila komi- sijski pregled stavbe in ugotovila, da je nevarnost nadaljnjega pogrezanja jn s tem rušenja. Po komisijskih pregledih je celjsko komunalno podjetje Obnova izkopalo na južni strani zgradbe sondacijsko jamo za raziskavo temeljev. Vse ko- misije,'^ki so stavbo pregledale, pa so predlagale takojšnjo, sanacijo zgrad- be. Republiški zavod za raziskavo ma- terialov je predlagal, naj bi čimprej pojačali z jeklenimi vezavami srednje nosilno jedro. Od takrat sta minili dve leti. Hišni svet omenjene zgradbe se sprašuje, kdo je odgovoren za to, da se popravljalna dela niso izvršila, oziroma, kdo bo prevzel odgovornost (in čemu bo služila!), če zgradba pod sabo pokopjje vseh štirideset stano- valcev? Plombe, ki so jih na razpoke postavile komisije, so že davno po- pokale, razpoke se širijo, tako, da je nevarnoíít zrušitve ob najmanjšem geološkem premiku. - Hišni svet se je že večkrat zavzel za rešitev tega perečega problema na pristojnih organih, vendar je bil vse- povsod odgovor: NI SREDSTEV! Kaj pa v slučaju katastrofe? Kdo bo pre- vzel odgovornost? Zakaj in kdo je do- volil nadzidavo na zgradbi pred pre- gledom strokovne komisije?"Ali var- nost 40 življenj naši skupnosti ne po- meni ničesar? * Hišni svet \ Cuprijska 17 Celje št. 42 — 23. oktobra 1964 ¡ CEÈJSKI TEDNIK Stran 9; ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — tlOMAN — SLIKANICA — HUMORESKA Tolažba v srcu Afrike DOSEDANJA VSEBINA: Elisabeth Bowne je dolgo upala, da njen mož Frank, pilot letalske družbe, pri nesreči nad za- hodno Afriko ni bil ob življenje. Nazadnje se je vdala v usodo, vendar je dvomila v uradno spo- ročilo, da je nesrečo zakrivil Frank. Medtem ko je pričakovala in naposled rodila krepkega dečka, je pisala na vse strani, da bi dobila čim več poročil o kraju, kjer se je nesreča zgodila. Končno se je odločila in še sama odpotovala v Liberijo. V Roberts Fieldu, sredi pragozda, so jo čakala nova razočaranja. Najprej je ugotovi- la, da se je izgubila njena prtljaga, potem pa, da je nihče ni pričakoval. Drugi dan so jo v pri- jazni uradniški družini založili Z najpotrebnejši- mi oblačili. Medtem je prišel tudi sel iz Totote. Pred letališko stavbo je čakal vegast tovor- njak, katerega zadnji del je bil pokrit s plat- nom, obenem pa stisnjen k tlom, toliko si je naložil raznih zabojev in zvitkov. Na vrliu vse te krame pa je čepel cel grozd domačinov, ki so veselo žebraii v svoji nerazumljivi latovščini. Pred avtomobilom se je pogovarjal mali čokat črnec z mlado črnko. Možak, je imel na sebi umazane lilače do kolen in raztrgano srajco, mlada ženska pa si je odela telo od pasu na- vzdol s pisanim blagom. Na rcizgaljcna prsa je stiskala drobnega dojenčka, ki je bil prav tako nag. Črnec me je opazil in mi prišel korak na- proti: — Jaz Sammy. Ti missy, ki hotela v Toto- la. Mister Bowers poslati, tebe poiskati in pe- ljati. — — Vse se mi zdi, da nimate prostora zame, sem podvomila slabe volje in zadržano. Črnec se je zarezal na vsa usta in odpri vra- ta kabine: ,— Ti sedeti tukaj pri meni. — Ker sem st obotavljala, je pristopil nioj no- cojšnji gostitelj in dejal: — Gospa, imale srečo, da vas hoče peljati. Stisnila sem torej zobe in splezala v vozilo. — Na svidenje in srečno pot!, mi je že zakli- cal uslužbenec in smo toili med potjo. Poskušala sem se smehljati. Sammy se je stiskal ob- meni za krmilom, mlada ženska z nagim otročičkom pa na drugi strani. Z nekako grozo sem pogledovala Sammyja, ki pa tega sploh ni opazil. Tako sem stisnjena med potni telesi obeh črncev lovila svež zrak, toda vsakič sem dobila polna usta prahu. Pritiskala sern robec pred usta in nos in se na vse kriplje upi- rala brulianju. Zrasla sem na veliki plantaži v Georgiji, kjer je moj stari oče imel črne sužnje. Rasno razli- kovanje je bilo zame nekaj popolnoma nor- malnega. V dvomih sem se zdaj obračala od enega sopotnika k drugemu. Morda sta celo potomca tistih črncev sužnjev, ki so pred držav- ljansko vojno v združenih državah zbežali in tu v Afriki ustanovili svojo republiko Liberijo. Me morda kot Američanko celo sovražita? Toda Sammy je bil vse preveč zaposlen, da je staro škatljo obdržal na poti in v gibanju, ženska pa se je ves čas ukvarjala s svojim otro- kom, ga pestovala in mirila. Kaže, da sem obe- ma pomenila prav toliljo kot zavitki in prtljaga za našimi hrbti. Vožnje ni bilo konec. — Kako daleč je še Totota, sem vprašala. — Dolga pot, missy, je malomarno odvrnil Sammy. Ni ravno hitel. Je pač poznal svoje vo- zilo. Zakonca Bowers sta skupaj s štirimi sinovi ravno sedela pri večerji, ko smo naposled ob- stali pred udobno misijonsko hišo. Toda tudi od tu je bilo do mojega cilja še daleč. Cela dva dni potovanja. Noč sem prebila v kolibi za goste in gospa Bowers, pričakovala je petega otroka, mi je posodila obleko, ki mi je bila prav in jo v na- slednjih mesecih itak ni mogla nositi. Zvedela sem, da se je pomidil nek mlad misijonar, da me bo spremil do Janokvvele, do kraja, nekje na poi poti med Tototo in Samoyeo. Paul Slifer, 1дко je bilo duhovniku ime, se je pojavil naslednji dan okrog poldneva. Bil je mlad in obraz so mu pokrivale sončne pege, okolico pa je okuževal z nekim nalezljivim sme- hom. Takoj ko je naložil stvari, namenjene za Janokwele, sem se vkrcala v jeep in požrl naju je zelen pragozd. Misijonar si je pot skozi pragozd sam izse- kal. Toda divja rast je spet grozila zavzeti iz- trgano pot. Ko sva poskakovala čez jame in lu- že, so me veje udarjale v obraz, da sem si ga ves čas zakrivala z rokami, čim se je na moji roki pokazala kri, je Paul rano takoj namazal z neko mastjo: — Nočem vas, strašiti, gospa, toda tu rane zelo pKDČasi celijo. Ko sva morala čez prvi most, mi je vzelo sapo. »Most« je bil sestavljen iz dveh vzpored- nih hlodov, ki sta bila položena čez vodo. — Nič strahu, me je tolažil Paul, razdaljo med hlodi sem dobro izmeriL Misijonar je zaustavil voz, zaprl eno oko in pomeril, kakor da misli streljati, pognal motor in že sva bila onstran vode. Več ur sva se že vozila po pragozdu. Ko sva bila na sredini tretjega »mostu«, na hlodih po- loženih nad črno vrtinčasto vodo, je razneslo gumo desnega zadnjega kolesa. Ker Paul ni imel rezervnega kolesa, sva morala pot nada- ljevati peš. Bila je prava umetnost splezati iz jeepa tako, da ni izgubil ravnotežja. Zlezla sva čez prednji del vozila na hlode in od tu previd- no po hlodih na nasprotni breg. — Pohiteti morava, da bova v Janokwelu* še pred^nočjo, — je opozarjal misijonar. — Upam, da ste dober pešec, kajti ponoči utegne postati pot nevarna. Tesni čevlji so me kmalu ožulili. Hotela som jih sezuti, toda sopotnik ni dovolil, češ, da si lahko näherem kakšno kožno bolezen. Ra- cala sem za njim kakor hitro sem mogla. Na- enkrat je moj vodič obstal in vzkhknil: — Stojte, poglejte naravnost predse! Nekaj metrov pred nama se je pomikala ži- va temna proga, ki je izgledala, kakor da bi čez stezo tekel razredčeni ter. — Potujoče mravlje, \je pojasnil Paul. — Ni- kar ne hodite preblizu. Te mravlje požrejo svo- jo žrtev pri živem telesu. Požro vse, kar se najde na njihovi poti... Groza me je stresla, ko sem previdno sto- pila čez nevaren potok mravelj. Nekam hitreje sem hodila in manj bolečin seni čutila. Pred nama so mežikale luči Janokwele. Pričakovala naju je Paulova soproga, mlada žena, z než- nim otročičkom na rokah. Po večerji mi je gostiteljica pokazala otro- ško posteljico. Vsa je bila prekrita z drobno žično mrežo. — Zgodilo se je že, je pripovedovala, da so potujoče mravlje požrle otroka. Odrasli se lah- ko branijo, toda kljub temu pošljemo vsako noč nekajkrat človeka okoli hiše, da pogleda za te- mi strašnimi mravljami. Ko so me potem pustili samo v sobi za go- ste, dolgo nisem mogla zaspati. Zakaj sem pri- šla v tO strašno deželo, zakaj?« — Fantje iz Sanoyeje so tu! • Tako je naslednje jutro poklical Paul Slifer pred vrati moje sobe. Stopila sem iz hiše in obstala pred gručo šestnajstih Liberijcev, ki so me radovedno opazovali. Merila sem te mla- deniče v capah, ki so komaj kje pokrivale mi- šičasta telesa in ki so živahno stopicali s svoji- mi zaprašenimi bosimi nogami. To so torej tisti »divjaki«, o katerih so pisala časopisna po- ročila ... Kdo lahko pričakuje od mene, da bom sama potovala s temi razboriteži skozi džunglo. Paul je bil ves zatopljen v nakladanje raz- nih zavojev in konzerv, vreč in zabojev na gla- ve krepkih črncev. Samo toliko si je vzel časa, da je pokazal na največjega med njimi in de- jal : — Tale je Big Boy, vodja grupe. Prikimala sem^. Big Boy pa je med smehom pokazal dve vrsti močnih in snežnobelih zob. Potem so prinesli neko nenavadno pripravo. Na vrhu je bila streha iz lubja, pod njo pa je bila obešena viseča postelja iz konopljine mreže. Big Boy je nekaj ostro zakričal in štirje črnci so počepnili, da je mreža skoraj ležala na tleh. — Missy, prosim sesti!, je ukazal vodja. Kakor so fantje občutili mojo težo v mreži, sa vzravanali. Vrglo me je vznak in tako sem ležala v tej nenavadni nosilnici. Mislila sem, da je to navadna vaja, takšna kot jih pot- niki doživljajo na prekooceanskih ladjah. Toda v naslednjem trenutku so že bili na poti. Otepa- la sem se mreže, kričala naj se zaustavijo, da sama z njimi ne grem v pragozd ... Toda vse zastonj. Öd hiše s^a mi mahala Paul in njego- va žena, črnci pa' so vedno glasneje brundali neko nerazumljivo popevko. Kmalu smo bili za ovinkom in naselbina je izginila iz mojega vida. Gosta pragozdna rast nas je zajela v svo- je okrilje. Vse mi je zdelo vlažno in megleno, ko sem se ozirala okoli sebe. Mreža je nihala zdaj na to ali na ono stran, zdaj naprej ali na- zaj. Šele ko sem si obrisala oči j sem spoznala, da so bile solze tiste, ki so mi vlažile pogled. Solze onemogle jeze in strahu. Čez nekaj časa so nosači obstali. Big Boy je prišel in ukazal: — Missy, zdaj hoditi! Izmotala sem se iz mreže na noge. Pred nami je bil potok, čezenj pa spet samo debel hlod. Big Boy me je čakal na bregu, da bi mi po- magal čez. Imel je stegnjeno roko. Obšel me je občutek odvratnosti, ko .sem zagledala njegovo črno svetlikajočo dlan in rumenkaste rožnate nohte pred seboj. Odklonila sem roko in stopila na deblo. M REIACIJI 220 VOITOV ALI PRISPEVEK K ELEKTRO PROBLEMATIKI (KOZERU A) V dohi petroleja, ko so na- mesto električnega štedilnika uporabljan »šporhert" na drva in premog, namesto sesalca za prah pa metlo in cunjo, ni bilo nikoli določeno, koliko goriva sme kdo pokuriti. Potem so odkrili elektriko, razmahnila se je elektro indu- strija in življenje je bilo elek- triiicirano. Trg so preplavili hladilniki, bojierji, sesalci, pral- ni stroji, peči in kaloriferji, leni, brivski aparati, kavini mlinčki, mikser ji itd. Petrolejke so šle v pozabo in mišični po- gon je zamenjal tok. Nato je pričelo zmanjkovali toka. Nerazumevanje narave in njeno zanemarjanje skrbi za vi- soke vodostaje je namreč ne- gativno vplivalo r^a elektrarne; okvare v transformatorjih so povzročale objektivne težave. Posledica je bila krajša ali daljša tema. Vode so vse bolj upadale in proizvodnja kilova- tov je upadala z njimi. Industri- ja se je znašla v nevarnosti; prišlo je do štednje in omejitev; nekatere ulice so se znašle v, temi, v drugih je gorela vsaka druga ali tretja žarnica. Premog je izpodrinil električne peči, po- manjkanje toka pa je povzroči- lo pomanjkanje premoga. Po- trošnika je zeblo. Elektro indu- strija je še naprej proizvajala elektro proizvode — peči in štedilnike s po tri do pet in več tisoč vatov. Cena vata je po- skočila, podražil se je tudi kilo- vat, medtem ko je volt ostal nespremenjen. Uporabnik strojev, aparatov in aparatur je tako zašel v škripce. Da ne bi prekoračil do- voljene porabe električne ener- gije, se je najprej udeležil se- minarja za ugotavljanje, koliko elektrike porabi kakšna napra- va. Kot nujen ukrep je uvedel. dežurstvo ob števcu električne- ga toka. Takoj ko bo števec za- beležil predpisane kihovate, je treba odviti vse varovalke. Na- daljnji preventivni ukrepi pa sb taki: Ф električno peč odnesti na- zaj v prodajalno; Ф pri štedilniku uporabljati le eno ploščo (omejitev na enolončnice); Ф pralni stroj zamenjati z »riil mašino«; Ф sesati piah dvakrat na me- sec, sicer uporabljati cunjo in metlo; Ф spremeniti hladilnik v omaro za shranjevanje perila; Ф za kopanje uporabljati javno kopališče itd. ... Kilovatna problematika je s tem rešena. Prekoračitev dolo- čenega števila kilovatov ni v nevarnosti. Tudi ni ogrožena industrija elektro proizvodov, katji ta bo najbrž pričela kom- binirati, kol recimo štedilnike s plinom, tudi ostale naprave z drugimi pogonskimi energi- jami. Predvidevajo hladilnike in sesalce na baterije, kavirre mline na roko in bojlerje na petrolej. Potrošnik pa ima še vedno možnost, da si nabavi tudi sveče... B. R. G. ŠOLA S 600 PREDMETI Londonski občinski svet ima svojo večerno šolo, v kateri predavajo okroq 600 predme- tov in je dostopna vsem zna- nja željnim. Ta šola je stara že okrog 100 let. Zanimivo je, da so prav je- ziki najbolj popularni, saj predavajo na tej šoli nad tri- deset jezikov; poleg evrop- skih šc afriške, kitajskega, turškega in druge. Na števil- nih tečajih se urijo, kako si idhko sami zgradijo čoln, dö- korirajo stanovanje ali kako lahko postanejo starinarji. Prav tako imajo tečaj, kako naj se pripravijo na življenje upokojenca in podobno. V to šolo se letno vpiše nad 750 tisoč ljudi, od tega pa jih po nedavni ocenitvi redno obiskuje predavanja kar 3Q0 Skozi jekleno točo PIŠE: BR.^NKO HOFMAN RIŠE: PETER KRIVEC Stran 10 CELJSKI TEDNIK Št. 42 — 23. oktobra 1964 IN VINO VERITAS - IN VINO VERITAS - IN VINO VERITAS - IN VÎNO VERITAS - IN VINO VERITÀ S - IN VINO VERITAS - IN VI MA ZDRAVJE! MOGüCí: PA TIDI NE »Se dva deci.« »En špricer prosim.« »Liter mošta!« »Na zdravje« in nato kot odmev vpijočega v gozdu; glas zbora: ^ »Na zdravje, zdravje, zdravje ...« Od vina zaripli obrazi so se za spoznanje dvignili ob našem pri- hodu. Samo za trenutek, ki jim je zadostoval za spoznanje, da nismo manjkajoči člani. V kotu sedeči starejši mladoletnik se je s poševnimi očmi zavrtal v boke in grudi tovariševe žene. Spodnja čeljust je napravila dva dolga manevra, nato se }e začela znovä njena običajna pot: gor, dol; levo, desno. Žvečilni gumi, ki so ga čeljusti do nezavesti miele, je potoval kot šejk na velblođjem hrbtu. Možakar, na katerega je bila naslonjena točilna miza, se je po- skušal postaviti na stopala. Na zdraj'je! Sicer pa je bilo to včera). Danes je »milečento« grabil kilo- metre kotanjastega cestišča proti Pla- nini nad Šentjurjem. Šofer Karli se je nagnjen nad volan stapljal z rumen- kasto svetlobo žarometov, ki so parali meglo. Peter Denžič, tržni inšpektor šentjurske občine je nenehno s cunjo brisal šipe. Tišino je motilo brnenje motorja in udarjanje vzmeti. Pred dobro uro smo z akcijo začeli pri Tereziji Muškon. Inšpektor Peter in šofer Karli sta ob slovesu s pečat- nim voskom natopila zamaške ter spravila steklenice v prtljažnik. Za mizo sedeči gostje so nas izpod klo- bukov opazovali. »Tukajšnji ljudje ne pijejo radi vstekleničenih vin,« nam je povedal gostilničarkin mož. »Vina kupujemo od podjetij. Poskusiš vzorec, če ti je všeč ga kupiš. Pri tem je slabo to, da ga ne dajemo na analize, da bi si za- jamčili kvaliteto. V Celju ni inštituta, če ga pa pošlješ v Maribor, to precej stane. Kupimo ga na rizik. Ce pri pro- daji inšpektor ugotovi, da vrednost vina ne ustreza, smo kaznovani mi . . . No, v tem primeru je bilo vino dobro. GOLAŽ SE NE POKVARI »Dober večer.« Na zapečku so ležali stari časopisi. V prazni sjbi je same- val biljard. Skozi vratne šipe smo gle- dali ljudi, ki so v kuhinji večerjali. Inšpektor Peter je z gostilničarko za- vil v točilnico. Ña točilni mizi je h-lo ogromno steklenic in neopranih ko- zarcev. Postopek se je začel znova. Dve steklenici za analizo. Nato je za- dišalo po pečatnem vosku. Mimogre- de sem dvignil pokra^r na večji skledi, ki je bila na mizi v točilnici. Mrzel golaž. Ko sem pobaral gostilničarko od kdaj je, je odvrnila, da od prejš-' njega dne. »Veste,« je dejala, »malo ljudi po- vprašuje po topli hrani v gostišču. Zato skuhamo več golaža naenkrat. V nekaj dneh ga potem prodamo . ..« »Pa lahko prodajate prestane stva-' ri?« sem mimogrede vprašal. * »Golaž se ne pokvari,« je odvrnila gostilničarka. »Bi morda kaj pojedli?« je vprašal Karli. »Hvala in na zdravje.« Moj želodec je kot utrujen dirkalni konj, ki nekaj krogov vodi, pred ciljem pa povesi ušesa. Pozneje sem pri pisanju zapisnika slišal ime: Terezija Muškotevc, Pla- nina. Na zdravje! OKUS SUH, KISELKAST, PO CIKU... v naslednji gostilni je inšpektor Peter ob poskušnji 'zmajal z glavo.- Gostilničarka je verjetno vedela, kaj to pomeni, zato je hitro zatrdila, da ga nimajo več mnogo, še kakšnih par litrov. Že pri nakupu je bilo malo sumljive vrednosti. Inšpektor Peter je začel pripravljati steklenice in vosek. »Pri belih vinih je nekoliko lažje laično ugotoviti, če je vino sumljivih vrednot,« je pozneje dejal inšpektor. »Za ta vzorec sem prepričan, da ne ustreza. Sicer pa bo pokazala analiza.« Po nekaj dneh so iz Maribora do- bili izvide. Na izvidu štev. 588 je pisalo: »Označba preiskanega vzorca: rdeče vino; lastnik: Mirko Špan, Planina pri Šentjurju. Mnenje strokovnega odbo- ra zo oceno vina: stanje: čisto; barva: rubinasto rdeča; vonj: vinski; okus: suh, kiselkast, po ciku, po zatohli po- sodi. Izločiti iz prometa! Vino ne usrteza po členu 17, 19 in 20 zakona o vinu. Storjen je prekršek po členu 54, točka 3.« Na tej, sorazmerno skromni akciji v treh gostilnah je en gostilničar pro- dajal star golaž, drugi pa neustrezno vino. Namesto komentarja bi ponovno zapisali mnenje strokovnega odbora, vendar v spremenjeni obliki: »Stanje: sumljivo! Barva: nestalna! Vonj: trgovski! Okus: nestalen! Pri tem bi lahko še navedli ceno vina, količine; našteli, koliko ljudi na svetu trpi zaradi pijančevanja, obolelosti itd., itd. Vendar ne želimo, da ljudje ne bi začeli razmišljati. Šandrov Vanč Ce bi te občan vprašal: kakšnega piješ?, bi mi verjetno odgovoril: o kvaliteti ne govorim, zaupam ti pa, da dragega...! Predragega! Na z d r a v j eeee ... Tržni inšpektor ga je zapečatil. Analiza bo pokazala za kaj je občan odštel težko prislužen dinar. Foto: J. Sever PREKO BUDIMPEŠTE IN PRAGE NA DUNAJ BALATONFÖLDVAR, mesto ob največjem jezeru na Madžarskem, ki meri 596 km2 Ko ^ je v Čakovcu naš avtobus ustavil in smo zvedeli, da most pri Lezenyju še ni končan in da torej tam ne moremo čez mejo, smo bili seveda razočarani. Naše razočaranje pa se je kmalu sprevrglo v nepopisno veselje: iz Varaždina nam je obmejno povelj- stvo sporočilo, da so most odprli že preteklo nedeljo in da je torej pot prosta. Naš avtobus je prvi peljal čez novi most, ki so ga delavci še pleskali. Ko smo prestali obmejne formalnosti —, obmejni organi so bili na obeh straneh zelo taktni in' vljudni — smo bili končno na Madžarskem. Srečavali smo številne poljske in češke avtomo- bile, ki so vozili v nasprotno smer — v Jugoslavijo. Panonska ravnina je sicer tu in tam valovita, vendar je enoličnost pokra- jine precej utrudljiva; oddahnili smo si,, ko smo po dolgi vožnji končno za- gledali Balatonkeresztur in Blatno je- zero — obširno vodno ravan, posuto z jadrnicami in majhnimi parniki. Ugodna klima in topla jezerska voda privabljata sem vsako leto številne turiste, predvsem iz Češke. Čudoviti jezerski pejsaži, ribiči v značilnih čol- nih, živžav po pomolih in obrežju ustvarjajo zdaj, vedro podobo, ki spo- minja na Dufyjeve obmorske pejsaže (seveda brez mediteranske modrine), zdaj na Turnerjeve dinamične akva- rele. Neradi smo se posloviM od teh ži- vahnih obrežij in nadaljevali pot proti Budimpešti. Ña cesti so nam mahali otroci in brigadirji študentskih brigad, ki so pomagale pri cestnih delih. Pa tudi drugi ljudje so nas veselo po- zdravljali, ko so videli na našem av- tobusu oznako Yu; koderkoli smo vo- zili, smo vzbujali med prebivalstvom veliko zanimanje. . Poglavitni vtis, ki ga ustvarja Pa- nonska ravnina na Madžarskem, je njena razsežnost in rodoA^itnost. Pše- nična in koruzna polja se vlečejo' v neskončnost. Vsa poljska dela oprav- ljajo s stroji. Videli smo več traktor- skih postaj, kjer so se živahno gibali traktoristi in mehaniki. V bližini Bu- dimpešte, kjer se pričenjajo obsežni sadovnjaki, ki jih gojijo bolgarski vrtnarji (tu so se naselili po vojni), smo se pripeljali na nizko vzpetino, od koder se odpira čudovit razgled na madžarsko prestolnico. Širok sre- brn Irak — Donava — se blešči med kupolami in streb^mi neštevilnih hiš, cerkva in palač, ki se v daljavi iz- gubljajo v modrikasti meglici. Ko smo prtljago spravili pod streho v hotelu Nemzeti in se nekoliko od- počili, smo se seveda odpravili naj- prej v Budim, starejši del mesta, ki hrani številne zgodovinske znameni- tosti. Budim je hkrati nekak arhitek- tonski muzej s hortikulturno red- ^kostjo: japonskim vrtom, pravcato mojstrovino vrtnarstva, kjer se naha- ja sredi redke lepotične flore in šte- vilnih potočkov in slapov ogromno kopališče za dvaindvajset tisoč kopal- cev, pa športna igrišča in sprehaja- lišča. Tudi znamenita cerkev Matije Korvina je v Budimu; za časa našega obiska so to gotsko umetnino ravno- kar obnavljali. Od rimskega amfi- teatra, preko turških zgradb in utrd, baročnih in renesančnih umotvorov do razmeroma novejšo arhitekture najdete tu arhitektonsko podobo zgo- dovinskega razvoja. Kdor bi si vse to bogastvo hotel temeljiteje ogledati, bi porabil prav gotovo štirinajst dni. Naš čas pa je bil, žal omejen, saj smo že naslednji dan zapustili to lepo mesto m se odpravili proti češki meji. (Nadaljevanje sledi) Mademoiselle docteur 11 Sporočilo je poslal tisti nemški oficir, ki ga je bila pustila Annemarie v Parizu kot kon- trolo za Coudoyanisove vesti. Sporočal je, da ga francoski agenti že zasledujejo in da je to brzda poslednje pismo, ki ga pošilja. , Zdaj je prvič, kar sta skupaj delala, gospod Matthesius poskušal odvrniti Annemarie od ne- varne pustolovščine. Toda Mademoiselle doc- teur se ni dala pregovoriti. Tri dni je ni bilo na spregled. Ko je potem stopila v Matthesiusovo sobo, je ta začuden zarobantil: »Kaj hočete? Kdo ste? Kako ste prišli sem?« Pred njim je stalo črnolaso dekle, obuto v shojene čevlje, zabuhlo v obraz in na pogled prav bedasto. Nekaj dni pozneje je takšna hodila od ene pariške posredovalnice za delo do druge. Prišla je iz Normandije. Pokazala je papirje. Marljiva je, ubogljiva in poštena. Marsikje so jo hoteli sprejeti, a se ni mogla odločiti. Hodila je od hi- še do hiše in spraševala vratarje. Zvečer je pri- spela na Rue François. Pred številko 3 se je ustavila in spet vprašala vratarja, če bi lahko dobila delo. Medtem so dobili vsi hemški agenti v Fran- ciji povelje, naj pobegnejo, kamorkoli morejo. Samo trije so se rešili. Dvanajst drugih agentov, je tačas ie prispelo v Francijo, da bi nadome- stili razpadlo vohunsko mrežo. Hiša na Rue François ni bila navadna hiša. Nedavno je dobila nove prebivalce. V njej se je naselila francoska protiobveščevalna služba. Annemarie so sprejeli kot snažilko. Čez dva tedna je že pričela plesti svojo mrc' Žo. Njeno delo se je pričelo po polnoči, ko sta ostala v pisarnah samo dva podoficirja, ki sta nadzorovala čistilke. Annemarie se je pustila spretno pregovoriti in je za malo odškodnino prevzela nočno čiščenje namesto ostalih treh deklet, ki jim je to delo presedalo. Annemarie je bila vse preveč štorasta, da bi se kdo od obeh dežurnih podoficirjev kaj dosti menil zanjo. Kdaj pa kdaj je spregovorila bese* do z nekim kmetom iz Pcardije. Neke nedelje pa — ob nedeljah je bil v uradu dežuren samo en podoficir— si je Pikardijec začuden pomel oči. Kam. neki je gledal ves ta čas!? To dekle iz Normandije je bilo vendar skoro... ne, prav za- reß, da je bila lepa. Od kod ta sprememba? Pri- bližala se nm je in mu kakor v igri ovila roke okoli vratu. Tedaj pa je začutil v nosu nekaj vlažnega: ogaben sladkoben vonj mu je silil v pljuča in ga omamil, predno se je prav zavedel. Čez pol ure je zapustila številko 3 na Rue François dekle, ki ni bila prav nič podobna ne- rodni Normandijki. Naslednjega jutra so brneli telegrafski apa- rati na vseh koncih in krajih Francije. Vse železniške straže so bile obveščene o de- kletu takega in takega videza. Zgodilo se je ne- kaj na moč čudnega. Dežurnega podoficirja v oddelku za protiobveščevalno službo so našli zjutraj oman-iljenega, iz blagajne pa so izginili vsi akti o francoskih agentih v Nemčiji in v ne- vtralnih deželah. Dan pozneje so našli Francozi petsto metrov pred švicarsko mejo tri obmejne stražarje mrt- ve s prestreljenimi prsi. V Nemčiji se je pričel uspešen lov na fran- coske agente. Annemarie Lesser je bila spet v Berlinu. Do- godki poslednjih nekaj let so pustili na njej glo- boke sledove. Navadila se je bila posebnega na- čina življenja. Čez dan ni hotela nikogar spre- jeti. Niti Matthesius je ni mogel spraviti iz nje- ne sobe na Königgraetzerstrasse. V urad je pri- hajala šele ob mraku. Prihajala je po mehkih preprogah na hodnikih, neslišno, in sedala za svojo pisalno mizo. Oči so se ji svetile in polt se je zdela nenavadno sveža: Morfij in kokain sta vzpodbujala njen um do tolikšne ostrine, da se je Matthesiusu kdaj pa kdaj zazdelo, kakor da ima pred sabo jasnovidca. Skoro ničesar ni jedla. Košček kruha s kavi- arjem in dva ali tri kozarce močnega burgund- ca. Kdaj pa kdaj še kakšno mehko kuhano jaj- ce. Čeprav je bila še vedno nenavadno lepa, je Matthesius vendarle vsak dan znova ugotovljal, da gre z njo navzdol. Kljub temu je Annemarie delala z nezmanjšano silo. Sprejemala je agen- te, delala načrte in organizirala vohunske akcije s tolikšno bistroumnostjo, da jih je Matthesius brez pripomb odobril. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 24. do 31. oktobra 1964 Marjan Tiselj, veterinar, Celje, Savinj.ska 3/II. (Sa- vinjsko nabrežje^. Tel. 28-71. št. 42 — 23. oktobra 1964, eEE^ÏSKI TEĐNIS Stran U KOLIKO JE VREDNA BESEDA OBČANOV . KOLIKO VELJA BESEDA OB- ČANA? Po poskusu, ki smo ga naredili za obdobje od pričetka letošnjega leta — ZELO MALO. V tem času smo namreč ob- javili številne prispevke naših občanov, ki so tako ali drugače obravnavali aktualna vprašanja bodisi osebnega bodisi širšega značaja. Ker smatramo, da zbori volivcev niso edina oblika, kjer bi mogli obravnavati vsa vpra- šanja, oziroma ker smo prepri- čani, da bi utegnil odigrati pri tem svojo vlogo tudi tisk, smo skušali negovati prav BESEDO OBČANOV kot izraz naše de- mokratičnosti, v kateri ima vsakdo pravico presojati tako negativne kot pozitivne pojave, iskati odgovore na vprašanja itd. Zal, gledano s stališča, ni niti najmanj razveseljivo dej- stvo, da je večina prispevkov, v katerih so državljani terjali določena pojasnila, ostala brez odziva. Pristojni organi, ki bi bili dolžni odgovoriti, pač niso čutili takšne potrebe, ker se Jim verjetno beseda občanov ni zdela dovolj pomembna. Takšen, v bistvu zelo neodgo- voren odnos potrjuje navsezad- nje tudi naša akcija. Da bi ugo- tovili, koliko velja beseda ob- čanov, smo razposlali mnogim piscem prispevkov dopise z vprašanji, ali so na svoje pri- spevke dobili ustrezne odgovo- re in ali so njihove kritične pri- pombe ob določenih negativnih pojavih zalegle. Med odgovori Je samo en odgovor pozitiven. Sicer pa — berite. Tovariš Uranjek Mile iz Celja, Ce- lestinova 11, piše: Na moj članek, objavljen v letošnji 22. številki »Celjskega tednika« — KDO JE ODGOVOREN ZA ZMEŠ- NJAVO V ULICI — ni bilo od pri-' stojnih organov nobenega odgovora. Stanje se ni spremenilo. Na terenu se dogajajo stvari, ki opravičeno revol- tirajo prebivalce. Za ilustracijo naj navedem nekaj primerov: Pred mese- cem in pol sem naročil cement, kate- rega so mi prevozniki pustili na kon- cu ulice, ker se v ulici niso znašli; sosed VRENKO Anton iz Celestinove 13 je moral prevoziti 3 tone premoga s samokolnico na razdalji 100 m. Nič pa ni čudnega, če dobim vsak dan kakšno poštno pošiljko, ki je sicer namenjena za naslovnika v drugi hiši s številko 11. Ako nameravate opozoriti odgovor- ne organe, lahko navedete, da ne mo- remo več prositi, ampak zahtevamo odgovor, oziroma rešitev problema. Tov. Alojz Drobne iz Babnega, ki je v 22. številki objavil članek, v kate- rem je govoril o nevzdržnem stanju ceste, ki pelje skozi Ložnico, Babno Ш Medlog, nam je poslal naslednji odgovor: »V kolikor ima ta cesta cestarja, je ta ne more bistveno iz- boljšati. Pač pa so nekatere odseke v zadnjem času posuli z vodnim gra- mozom tako različne debeline, da mo- ra marsikak kolesar hoditi tudi peš. Od Lave skozi Ložnico in Babno proti Medlogu je cesta še naprej nevzdržna, saj ima vedno več jam. Ljudje se upravičeno zgražajo, saj ceste, ki so bolj oddaljene od mesta, bolje vzdr- žujemo kot to, ki je čisto blizu. Ali se še res nihče od odgovornih ni pre- pričal na kraju samem o tem, kakšna je ta cesta?« Tovariš Kosec Rado, ki je 5. junija letos objavil članek, v katerem je opozoril na slabo stanje mostu čez Sa- vinjo pri Petrovčah, odgovarja: »Od nobene strani ni bilo odziva na čla- nek glede slabega mostu čez Savinjo na prav tako slabi cesti med Petrov- čami in Libojami. Slišal sem samo, da za popravilo ni kredita.« Tovariš Marjan Kotnik z Lave 13, Celje, ki je. v 11. številki objavil čla- nek pod naslovom »Čudno brez ime- na«, nam piše: »Po objavi mojega pisma je pristojno komunalno podjet- je le simbolično reagiralo. Po cestišču so raztrosili grob tolčenec in ga pre- krili s cestnim blatom, ki so ga po- strgali ob robovih cestišča. Kakšna je bila cesta ob deževnem vremenu, ni treba posebej pripovedovati! Na cesti so se kmalu spet pojavile luknje, tako da je bila cesta taka kot prej, če ne še slabša. V soboto, 10. oktobra pa so na cesto nasuli kar rečni prodnik (ne- kateri kamni so merili po deset in več centimetrov!). Takšno delo je po mo- jem mnenju zelo neodgovorno. Vož- nja s kolesom je postala skoraj ne- mogoča, predvsem pa nevarna, saj cesta ponoči pogosto sploh ni raz- svetljena. Odsek med Dečkovo in Ljubljansko sploh ne zasluži imena cesta! Mislim, da se bodo vsi, ki »čudo brez imena« uporabljajo, stri- njali z mojo zahtevo, naj komunalno podjetje objekt še pred zimo uredi, na moje pismo pa ustrezno odgovori.« Tov. Lihteneger Marija, ki je v 31. številki objavila dopis »Kam s kolesi v Šentjurju«, piše: »Sporočam vam, da se na objavljeni članek »Kam s ko- lesi v Šentjurju?«, do sedaj ni ničesar ukrenilo. Marsikateri kolesar se mi je za ta članek zahvalil v upanju, da bo kaj zaleglo. Kar se nas vozi po cesti na Jakob, se poslužujemo še vedno shranjevalnice pri podjetju Bohor, čeprav nas opozarja tablica, da je drugim delavcem tam strogo pre- povedano puščati kolesa. Napravili so že ograjo in vrata in lahko priča- kujemo, da bodo prostor vsak čas zaklenili. Vsekakor bi se moralo ne- kaj urediti, saj je mnogo delavcev iz vseh strani, ki se morajo posluževati koles do postaje vlaka in avtobusa. Vem, da bi vsak rad plačal gotovo vsoto, samo ni pobudnika, ki bi se za- nimal in predlagal na merodajnem mestu.« Tov. Jože Leskovšek iz Globokega pri Šmarju, ki je v 11. številki objavil članek »Slabše kot njega dni«, odgo- varja: »Na vaše vprašanje, kako je z dostavo pošte, pripominjam, da tako kot pred 50 leti» Nič jim ne gre do živega. Celjska pošta je sicer na moj dopis odgovorila, mojega odgovora pa potem žal niste objavili. Direktor pošte E. Šepec sicer pravi, da za 17 tisoč din, kolikor znaša začetna plača, pač ni mogoče dobiti poštarja. To je sicer res. Toda naši kraji niso »izred- no hi-iboviti«, pač pa so kvečjemu »bregoviti«. Tudi ni malo pošte v teh krajih, saj ima vsaka druga hiša kakšnega upokojenca. Vsi pišejo otro- kom v druge kraje in berejo časopise. Poštarske razmere tudi v Šmarju niso najboljše. Dostavni okoliš je prevelik, da bi ga poštar zmogel v enem dnevu. Kljub obljubam, da bodo ponovno ocenili in preračunali dnevno pot, je ostalo vse pri starem. Zakaj šmarska pošta ob nedeljah ne posluje vsaj dve uri normalno?« Tov. Kocman iz Breze pri Laškem, ki je v 22. številki objavil članek »SOS dimnikarji«, nam je odgovoril: »V zvezi z vašim dopisom vam sporo- čam, da se je dimnikarska služba v zadnjem času zelo izboljšala in da dimnikarji redno opravljajo svoje delo. Želimo, da bi tako tudi ostalo.« Tovarišica Šteli Šterk iz Rake, Gmajna 24, ki je prav tako pisala o pomanjkljivih dimnikarskih obiskih, pa nam sporoča: »Do danes se stanje še ni izboljšalo. Dimnikarja od niko- der. Vsak dan ga zaman čakamo. Bilo je tudi nekaj pikrih besed, toda vse skupaj ni nič pomagalo. Kakor sedaj kaže, ga sploh ne bo več v našo vas. Pred leti je hodil trikrat na leto! Vedno smo v strahu, da bo izbruhnil požar, saj sam dimnika ne moreš očistiti tako, kot bi bilo treba. Vsaj enkrat na leto naj bi prišel!-< 'Le še iz Šentjurja smo dobili dopis, ki pa ni odgovor na naše vprašanje. »Približno pred dvema letoma smo dobili na šentjursko pošto novega upravnika. Od takrat dobivamo pošto redno tudi mi, ki živimo v zelo hri- bovitem kraju ' Rifniku, kamor nosi pisma pismonoša tov. Kranjc, ki je odličen pismonoša, ki tudi v oddalje- no vas Kalobje redno prihaja. Pred nedavnim sem ga videl, kako je ne- kemu fantku nesel navkreber proti Kalobju težko veliko aktovko, kljub temu, da je imel sam polno torbo pošte. Lani, ko so bile vse poti pod snegom, je tudi v najslabšem vreme' nu prihajal do nas, kar se je prejšnja leta, ko še njega ni bilo, zelo zelo redko pripetilo. Tovarišu Kranjcu vsa zahvala in priznanje!« Oset Karel Rifnik 18 Polulski most je predmet razprav zborov volivcev in roditeljskih sestankov že vrsto let. Kljub obljubi, da bo most letos obnovljen, se dela še niso začela. Zaskrbljenost ljudi za otroke je čedalje večja. Ob zadnjem deževju so morali šolarji zaradi varnosti hoditi skozi mesto v šolo ni nazaj — nekateri izpod Celjske koče. Kako dolgo še? SLABO POSLOVANJE Tovariš urednik! S kmetijsko zadrugo (sedaj ZSKZ), poslovalnico v Rečici ob Savinji, sem lansko pomlad sklenil kooperacijsko pogodbo za pridelovanje in oddajo krompirja po 25 dinarjev za kilogram. Pridelek je bil izredno dober, zato bi bil prav rad sklenjeno pogodbo ne samo izpolnil, ampak celo količinsko zvišal. Ko sem že četrtič opozoril za- drugo na sklenjeno pogodbo, sem do- bil odgovor, da ne prevzema krom- pirja. Tovariš Turnšek Anton mi je pri izhodu iz trgovine nekako milost- no naročli: »Pa ga pripelji, toda po 18 dinarjev za kilogram!« Krompirja seveda po tej ceni zadrugi nisem od- dal, tako da moja lanska kooperacij- ska pogodba po krivdi zadruge ©i iz- polnjena. - Ne bom podrobneje govoril o poslo- vanju pri oddaji pridelkov, vendar je dejstvo, da posamezni kmetovalci po- gosto kar predolgo čakajo, da je to- variš Turnšek pripravljen prevzeti pridelke. Ko je moja hčerka pripeljala letos krompir in ga hotela oddati, ji je omenjeni tovariš delal nepotrebne težave. Najprej ji je rekel, da krom- pirja ne bo nosil. Ko mu je hčerka od- govorila, da ga bo znosila sama, on pa naj samo stehta, je odvrnil, da nima časa, čeprav ni imel tisti čas dela. Ker krompirja niti do dveh popoldne ni prevzel, ga je morala hčerka od- peljati spet domov. Tudi sosed ga je pripeljal težko naložen voz, ker ga ni mogel oddati. Tak način poslovanja se mi zdi skrajno neodgovoren. Kmetovalci ve- mo, kako radi bi si delovni ljudje po mestih še pravi čas preskrbeli krompir za ozimnico, zato sem mnenja, da so taki in podobni Turnški družbi škodljivi. Matija Jeraj, Rečica v Sav. dol. y Varpolje PISMO IZ KANADE Spoštovano uredništvo in uprava! Najprej se Vam najlepše zahvaljujem za članek Pogovor z domovino, ki ste ga pri- občili v Celjskem tedniku ob plačilu moje enoletne naročnine. Zato me tembolj veseli, ko ste tako lepo pripomnili, da boste tudi delček prostora v tedniku nudili našim do- mačim izseljencem v svetu. Nas v Kanadi je kar precej lepo število. Tudi starih iz- seljencev je še precej, posebno v sosednji Ameriki v Clevelandu. Tam imajo tudi svoj slovenski list. Prinaša razne domače vesti iz domače nam rodne domovine in ostale novice po svetu. Zanima me ali imate kaj več naročnikov iz vrst izseljencev? Kaj pa celjski radio. Želel bi, ako mi sporočite toč- ni naslov. Ker sem velik prijatelj športa, posebno pa nogometa, me je zelo razvese- lila novica, da je mesto ob Savinji dobilo novega zveznega drugoligaša. Vsekakor je to velik uspeh v zgodovini celjskega nogo- meta. Zato želim domačemu Kladivarju čim več sreče in še nadaljnjih uspehov na šport- nem polju. H koncu naše iskrene pozdrave vsem znan- cem in prijateljem v domačem mestu Celju, posebno pa Vam, Vaš naročnik Joe Grubic Maple North Timmins Ont. CANADA. Prav lepa hvala za pismo In pozdrave. Na- slov celjskega radia:, Radio Celje, Gregorči- čeva ul. 5. Od naročnikov — izseljencev jih živi največ v Nemčiji, Avstraliji. Avstriji in Kanadi. Vseh skupaj je 88. Pišite še kaj! iUredništvo PODNAJEMNIK TOKRAT DRUGAČE Odgovarjam na dopis tov. Karla Mlakar- ja, objavljen v Celjskem tedniku dne !8. t."m. pod naslovom: Cemu takšno ravnanje? S prihranki, zaradi katerih se je mora|a družina marsičemu odreči, sem kupil skrom- no dvosobno stanovanje in mislil sem, da sem s tem rešil stanovanjski problem za svojo družino. Pa ni bilo tako. Podnajem- nik, KI IMA ŽE 6 LET SODNO ODLOČBO ZA IZSELITEV, zaseda sam 1 sobo, moja 5-čIanska družina pa se stiska v drugi sobi. Podnajemnika to ne moti, kakor ga ni moti- la ista situacija 6 let pri prešnjem lastni- ku; čeprav mu je ta naše| več primernih sob, jih je cinično odklanjal s kakršnim- koli izgovorom. Ravno tako si ne dela skr- bi z najemnino, s katero je bil 3 leta v za- ostanku ter jo je moral prejšnji lastnik Izterjati s tožbo. Sedaj najemnine zopet ne plačuje, pač pa se stalno sklicuje na svoje dolgoletne pravice, lastnik pa istih nima, ker da smo šele prišli. Po drugi strani pa M se po njegovi lastni izjavi takoj izselil za nekaj stotisočakov. Tako naj bi jaz svoje lastno stanovanje ponovno kupil od njega!? Na tak parazitski in izkoriščevalski način »ubogi podnajemnik« rešuje svoj stanovanj- ski problem ter nato z llcemerskim potvar- janjem dejstev išče podporo in zaščito jav- nosti. Tako je zelo prizadet in užaljen, ker mora ob vstopu v stanovanje pozvoniti, ka- kor pozvoni kateri koli član družine. Pri- zadet pa je zato, ker mu je s tem onemo- gočeno, da bi vlačil v sobo ponoči razne tuje ljudi, kot je to delal prej. Tega mu pač ne morem dovoliti, ker so vsa vrata odprta, moje stanovanje pa nI hotel. Da mu zapiram vodo, je laž in nesmisel, kajti v drugem nadstropju imamo vodo le redko- kdaj. Za svoje potrebe si jo nosimo iz pral- nice: ter to vodo uporablja tudi on, kajti ni se še potrudil, da bi si jo kdaj sam pri- nesel. To so »krivice«, ki jih je tov. Mlakar trpi kot podnajemnik. Mislim, da bi bilo potrebno, da bi korigiral svoj odnos in našel zase pravilnejši in bolj pošten način rešitve svojega stanovanjskega problema, ne pa ved- no le na račun drugih. Smatram tudi, da je zaščite in podpore veliko bolj upravičena družina z dorašča- jočimi otroci ter da mnogo lažje poskrbi za.se človek, ki je sam, ne pa da se poslu- žuje izkoriščanja družine, ki Ima sama svo- jih problemov dovolj. Ciril Strniša Celje, Vrunčeva 37 KAM SEGAJO PRAVICE HIŠNIH USTNIKOV? Leta 1953 .sem sprejela odločbo za stano- vanje last Salobir Marije v Jakobu št. 20 pri Šentjurju. Lastnici ravno nismo bili po volji ker bi rajši ljudi, ki bi stanovanje od- služevali, česar pa ni mogoče pričakovati od nas, saj imam dva otroka poleg matere, ki je stara nad 70 let. Lastnica je začela 7. nami kmalu surovo postopati, najbolj se je znašala nad otrokoma. Okrog hiše nista imela nikjer prostora, naganjala ju je v sta- novanje in grožila.4 Naredila je celo ograjo pred hišo, kamor je pronicala skozi zid iz hleva gnojnica in prostor odredila otroko- ma. Ker se mi je zdelo to nevarno, sem se obrnila na OLO, ki so posredovali, da je morala ograjo odstraniti. Še sedaj, ko sta že oba velika morata poslušati očitke: »Sram vaju naj bo, ker imata tako mater, da vama ne pripravi lastne strehe, da mo- rata biti od drugih odvisna, če bi jaz ne bila usmiljena, bi vas že zdavnaj zmetala na ce- sto«. Vedno znova si umišlja, kako bi nam mog- la škodovati še bolj. Pred leti so napeljevali elektriko ni pa dovolila, da bi jo tudi na našo stran, niti na moje stroške. Tako mo- ramo imeti petrolejko, čeprav je tok v hiši. Kadar voznik pripelje drva, ne dovoli, da bi jih pripeljal pred hišo. Moral bi jih zme- tati na cesto. Tudi drva moram imeti na dežju in pod snegom, čeprav je skoraj praz- na velika staja oziroma hlev poleg hiše. Sle- herni dan mi pripravi kakšno nevšečnost. Vse to pa traja že vrsto let. Vložila sem že prošnjo pri podjetju V Šentjurju, kjer sem zaposlena, poleg tega na stanovanjsko komisijo v Celju, vendar je ostalo do danes vse pri obljubah. Lihteneger Marija Jakob 20, Šentjur-Celje kam z voziCkarji? Pred nedavnim smo prejeli dopis tovariša A. Bonača iz Celja, ki ga zanima, kje smejo pešci yoziti ročne vozičke. Takole pravi: »Na Mariborski cesti od črpalke »Petrol« proti Vojniku je na desni strani ceste kole- sarska steza do hudinjske šole — brez hod- nika za pešce. Kolesarji trdijo, da smejo stezo uporabljati le oni, pešci pa trdijo nasprotno. Kdo ima prav? Poleg tega pa vsi lastniki štirikolesnih in dvokolesnih vozič- kov uporabljajo kolesarsko stezo in ne ceste, ki je temu namenjena. Do nedavnega je bilo »vse v redu«, pred kratkim pa je leteča milica ustavila vozlčkarja, ki jo je mahal od »Petrola« proti Hudinji — po kolesarski stezi. .Prometni miličnik ga je preusmeril na cestišče, na skrajno desno, ob rob kole- sarske steze, sicer da bo moral plačati ka- zen. Baje o tem predpisov ni . . .« PREDPISI SO: Povprašali smo na tajništvu za notranje zadeve, od- delku za promet, kjer so nam pove- dali, da morajo štirikolesni ročni vozički voziti po cestišču, j;ie po ko- lesarski stezi, ker spadajo v kate- gorijo vprežnih vozil. Omenjeno ko- lesarsko stezo smejo uporabljati tu- di pešci. Na tajništvu so nas opozo- rili tudi na Uradni list LRS št. 31/55, kjer je pod točko 29. uredbe o pro- metu zapisano: »Za bolniške vozičke, invalidske vozičke na ročni pogon, otroške vo- zičke ter za otroška kolesa in otro- ške avtomobilčke se uporablja liod- nik ali tisti del ceste, ki je določen za pešce. Če nosijo pešci dolge predmete, n. pr. lestve, drogove ipd., morajo uporabljati vozišče ob skraj- nem desnem robu. Isto velja, če pelje pešec kolo ali ročni voziček.« KDO BO KRIV? Letos maja se je brv čez Velunjo pri Lokovici podrla. Nikogar zdaj očitno ne skrbi, kaj bo z njo. Sedaj uporabljamo za prehod — železniško progo. Otroci jo mahnejo kar po progi do postaje. Za nameček je tod spelja- na še žičnica, ki prevaža premog od velenjskega rudnika do termoelek- trarne, da zaradi hrušča ni mogoče slišati vlaka, ki ti pripelje za hrbet. Če bo prišlo do nesreče, se bomo spet spraševali, kdo je kriv. Od nekdanje brvi je ostal še tram; najdrznejši hodijo čezenj. Občina je obljubila, da bodo brv čimprej uredili, toda do današnjega dne niso uredili še ničesar. Ludvik Dobnik Lokovica O MEDU Tovariš urednik! Sem čebelar in se v prostem času ukvar- jam z manjšim številom čebeljih družin. Zanima me, zakaj se med po določenem času strdi. Kaj vpliva na to, da se takšen med strdi pre], kakšen pa pozneje. Letoš- nji, posebno cvetlični med, se je zgostil ze- lo zgodaj, dosti preje kot v preteklih letih. Nekateri pravijo, da je takemu medu pri- mešan sladkor. Naj povem, da sladkorja nc uporabljam drugače kot za jesensko krmlje- nje in še to le tedaj, kadar je nujno potreb- no. Matija Deželak Med vsebuje povprečno 70 % zmesi grozd- nega in sadnega sladkorja, nadalje še saha- rozo, dekstrin, vodo itd. Sladkor je krista- liničen, vsaka kristalična snov pa se pod določenimi pogoji izloči v obliki značilnih kristalov iz raztopine. Pri tem izločanju — kristaliziranju — sta pomembna faktorja temperatura in izhlapevanje. Med običajno kristalizira pozimi, kadar ga hranimo v pro- storu, ki ga ne ogrevamo. Verjetno je, da med, ki vsebuje več sladkorja tudi prej kristalizira, se »strdi«. Tak med zadobi spet svojo običajno obliko, če ga segrevamo v topli vodi. POTROŠMI! NE ODLAŠAJTE! NABAVITE SI ČIMPREJ OBLAČILA V POSLOVALNICAH »JIGOPUSTIKE« Tam dobite najnovejše modele plaščev, dežnih plaščev, vetrovk in otroških pelerin. Oblečeni v proizvode konfekcije »JUGOPLASTIKE« boste vedno elegantni! Stran 12 iSEliJSKI TEDNIIS St. 42 — 23. oktobra 1964 ZVEZDE ORIENTA AZIJSKA JÍINEMATOGRAFIJA JE TRGOVINA VELIKIH DI- MENZIJ: INDUSTRIJA SANJ, KI DELA ZA NAJVEČJE FILM- SKO TRZIŠCE SVETA Yokura Tahichi je ena najbolj- ših plesalk stepa Na platnu nekega kinema- tografa v Madrasu se je bog Krišna, ki so ga preganjali zli duhovi, spremenil v vodnjak. Publika je frenetično ploska- la, zadovoljna, ker se je njen junak rešil v najbolj napetem in pogubonosnem trenutku. Na platnu nekega kinema- tografa v Hong Kongu je pre- krasna mlada Kitajka s svo- jim ljubimcem zapustila okrutni svet v oblaku dima. Pul^lika je od ginjenosti jo- kala. Z vseh strani je bilo sli- šati hlipanje, dve ženski pa sta se onesvestili. Na ekranu nekega kinema- tografa v Nagasakiju sta dve skupini gangsterjev streljali druga v drugo iz avtomatov. Publika, povečini moški, je z glasnimi klici bodrila obe strani. Tako nekako se dogaja v kinematograskih dvoranah Daljnega vzhoda, filmskega trga s 600 milijoni obiskoval- cev. Japonska, Hong Kong in Indija sodijo danes med pet največjih filmskih producen- tov sveta. V zadnjih letih In- dija celo vodi. Vse tri indu- strije so po produkciji celo- večernih filmov močnejše od ameriške in italijanske. Tudi Hollywood se v svoji najbolj bleščeči eri ne bi mogel pri- merjati z njimL BAJESLOVNI HONORARJI »Naša publika ne gleda fil- me,« mi je pojasnil N. C. Sub- ramanian, eden izmed lastni- kov tvrdke »Vijaya« v Mad- rasu. »Občinstvo misli, da gleda stvarno življenje in resnične junake. Indijci pa smo oboževalci herojev!« Po- sledica tega dejstva je, da v indijski filmski industriji do- minira skupina zvezdnikov, od katerih imajo nekateri celo do 1,000.000 funtov letno. Zahvaljujoč takšnim baje- slovnim honorarjem so ti zvezdniki pogosto financerji anarhične filmske industrije. Neodvisni producent, ki si je omislil, da bi snemal kak film, poišče režiserja in si sposodi studio, nato nagovori kakšno zvezdo, da bi nastopila v fil- mu, in si šele potem skuša sposoditi denar pri kakem distributerju. Ker banke ne posojajo denarja, ga mora producent najti drugje. Tako zvezdniki največkrat sami fi- nancirajo svoje filme. Toda ker je uspeh odvisen v prvi vrsti od tega, četudi sami v njem nastopajo, je povsem naravno, ce kak igralec na- stopa v dvajsetih filmih isto- časno. Večina indijskih producen- tov opravlja istočasno več poslov. Na primer bratje Anand: Dev, Chetan in Vijaya so tri skupna imena v bom- bajskem filmskem svetu. Le- tos režira najstarejši brat Che- tan film, v katerem igra nje- gov najmlajši brat Vijaya. Istočasno, toda v drugem stu- diu nastopa Vijaya kot reži- ser drugega filma, v katerem igra njegov brat Dev. Ta isti Dev igra hkrati še v enem filmu... TRIDESETKRAT ISTI FILM Podobno sprejema filme tudi kitajsko občinstvo. Vrsta studiev v Hong Kongu zalaga s filmi ves kitajski svet izven RICHARD WEST same Kitajske. Na Tajvanu je na primer povsem normalno, če ljudje gledajo isti film tudi po tridesetkrat. V samem Hong Kongu, ki ima 3 milijo- ne prebivalcev, prodajo letno 66 milijonov vstopnic. Junakinje kitajskih filmov so kakor porcelanske lutke. Glavni junak, ki nastopa v skoraj vseh filmih, pa je hongkonški Marlon Brando, toda ta ni nroški, pač pa žen- ska. Ivy Ling Po se je spe- cializirala za moške vloge — v skladu s klasično tradicijo kitajske opere, v kateri so dekleta igrala moške vloge. Ko je Ling Po pred nedavnim odletela v Tajvan, jo je na letališču čakalo kakih 200.000 oboževalcev in oboževalk, ki ji je priredilo bolj bučen spre- jem kot Eisenhawerju. Medtem ko se tipični indij- ski film konča s pesmijo, tipi- čen kitajski film z odhodom ljubimcev na drugi svet, se tipičen japonski film zaključi s harikirijem. Kakor v zgodo- vinskih samurajskih filmih, tečejo tudi v sodobnih gang- strskih filmih potoki krvi. >Niti sama ne vem,<< je rekla starka. »Vem samo to, da kadar rabim pomoč, jo dobim.« Mama Tereza ima tudi svojo šolo. Vsako jutro zapušča institucijo okrog dvajset pomočnic, ki nosijo pod pazduho škatle z mlekom v prahu. Po dve in dve se razhajata po ulicah predmestij. Otroci se jim priključujejo kar med potjo, ne toliko za- radi znanja, kolikor zaradi mleka. Toda to ni važno. Povorka raste od ulice do ulice. Ob zidu, na katerem visi tabla, se ustavijo. Pod improvizirano streho iz pal- minega listja so postavljene klopi. Tri ure učenja ob treh skodelicah mleka se ponavlja vse dokler se po isti poti ne vračajo domov. To traja iz dneva v dan v vseh desetih šolah mame Tereze. Najno- vejši uspeh mame Tereze je flovo osnovan »Dom pred smrtjo zapuščenih«. Novi avtomobil, dar ameriškega Rdečega križa križari po ulicah z ljudmi iz institucije in pobira onemogle ljudi. Dom ima stopetdeset postelj. V domu si mnogo najdencev opomore in ga zapusti. Mnogim pa služi za zadnjo tolažbo pred smrtjo. Na sliki: ena izmed šestdesetih učiteljic med poukom na ulici, v šoli mame Tereze. TÌBORSEKEU LOJZE GOLOB NASKOK NA ILLIAMPU (6362 m) (Nadaljevanje s prejšnje številke) Fantje so težko otovorjeni odšli naslednjega dne proti ledeniku, moja naloga pa je bila, da pazim na taborišče in če mi uspe, da najdem krajšo pot na ledenik preko stene, čez katero pada lede- nik v dolino. Uspelo mi je najti zelo kratko in lahko pot, ki nam je pozneje pri- hranila nekaj ur hoda. Vreme ves čas ni bilo stal- no, vsak dan je zapadlo ne- kaj centimetrov novega sne- ga, ki nam je sproti zamedel že izhojene gazi. šele 29. av- gusta smo se vsi zbrali v prvem vmesnem taborišču, ki je bilo postavljeno na viši- ni 5.100 m. že prejšnji dan sta dve navezi pripravljali pot na sedlo nad petsto me- trsko steno. Prva naveza Sandi in Franci sta sekala stopinje čez steno in zabi- jala varovalne khiîe, medtem ko je druga naveza prišla na sedlo preko grebena po nič kaj lažjem plezanju. Ško- da, mnogo dela je zaman, novi sneg je prekril izseka- ne stopinje, šestdeset met- rov nvlonske vrvi jc ostalo v steni na najtežjem mestu. Illampu je prva zavzela mešana avstrijsko - nemška odprava leta 1928, ki jo je vodil Hans' Pfann, v kateri .so bili takrat najboljši ev- ropski alpinisti. Drugi jc bil na vrhu leta 1952 Avstrijec Hans Erti s soplezalcem Himdhammerjem. Erti je več kot leto dni preživel v Cordilleri in poizkušal na vrh z različnih strani. Kon- čno je uspel z Aneóme. Za sekanje stopinj preko lede- ne stene je porabil skoraj teden dni, ker je imel zelo slab led. Erti je po povrat- ku v Evropo mnogo pisal o gorah Cordillère in jo s tem razkril mnogim. Naš prvot- ni načrt ni obsegal tega vr- ha; ker je še dovolj neosvo- bojenih v vsem masivu. Ko pa smo v La Pazu zvedeli, da je v zadnjih nekaj letih spodletel vsak poizkus na II- liampu, smo bili brž odloče- ini zanj. če uspemcL bomo tretji za Pfanom in Ertlom. Pred nami je poizkušalo sre- čo deset ekspedicij. Vzpon na vrh smo začeli 30. avgusta. Z vso potrebno opremo smo se štirje: Sandi, Franci, Tine in jaz odpravili iz vmesnega taborišča na le- deniku proti steni. Pot, ki je bila že zgažena skozi la- birint serakov po ledeniku, je zametel novi sneg. Preho- de preko razpok smo morali znova iskati in to v snežnem metežu in megli. Padci v le- deniške razpoke pokrite s snegom so se vrstili drug za drugim. Novi sneg smo.gazi- li tudi do kolen. Pozno po- poldne smo prišli pod lede- no steno. Gmote novega sne- ga, so grozile s plazovi, zato je bil tega dne vzpon preko ledene stene nemogoč. S ta- borom na .sedlu ni bilo nič. Postaviti smo ga morali pod steno v višini 5.400 metrov. Ob sončnem vzhodu na- slednjega dne 31. avgusta sva bila s Tinetom že preko le- dene stene. Sneg, ki je bil prejšnji dan prav nevaren, je bil to jutro odličen. S se- dla sva videla greben prav do vrha in na ria j ino veselje ne posebno težak. Že prego- vor pravi, da je alipnist člo- vek, ki išče težave, a je ve- sel, če jih ne najde. Tudi midva sva bila najprej vese- la, a sneg nama jo je zago- del. Sprva do gležnjev, nato pa se je vdiralo do kolen. Gaženje je postalo naporno in utrudljivo ,saj sva bila v višini 6.000 metrov, kjer se močno čuti pomanjkanje ki- sika. Za vsak korak vdih in izdih — sopla sva kot dve lokomotivi. V zadnjih raztežajih gre- bena naju je ustavila zlogla- sna ledeniška razpoka z le- deno steno. Naravnost po steni je bilo nemogoče. Na skrajnem desnem robu sva prekoračila s snegom napol- njeno razpoko in po skoraj dvajsetih metrih snežne str- mine, preko več previsnih mest, sva končno dosegla greben, ki je držal na vrh. Sneg na grebenu je bil obu- pen, moker in težak, vdiralo se je pa do pasu. Okoli poldneva sva bila na vrhu. Vrh je bil gobaste ob- like in nanj sva se povzpela le posamezno ob dobrem va- rovanju drugega, ki je stal nedaleč na dobrem stojišču vsekanem globoko v greben. Okoli vrha so se pričele ko- picati megle. Več kot pol ure sva rabila, da sva opravila obvezno fotografiranje za dokumentacijo. Ob ugod- nem trenutku sva slikala vrh, na katerem sta plapolali bo- livijska in jugoslovanska za- stava. Nekaj pod vrhom sva pustila zabit klin, na kate- rcni visi modra markirna zastavica v dokaz nevernim Bolivijcem. (Konec prihodnjič) Prestopi preko Icdeniških razpok so bili pogosto zelo nevarni, hoja po ledeniku pa naporna.