Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 2 Oglasi Tema tedna: Kako izboljšati položaj zgornjesavinjskega kmeta ....................................... 4 Rečica ob Savinji: Poslovanje pošte zaenkrat nespremenjeno ... 4 Ljubno ob Savinji: Veterani vojne za Slovenijo ponosni na enotnost ................................................... 6 Pohod z baklami po Logarski dolini: Obisk osvetljene Rinke vrhunsko doživetje ... 11 Žive jaslice na Dol-Suhi: Sporočilo o povezanosti družine v času božičnih praznikov .................... 17 90 let Marije Felicijan z Dobrovelj: Življenje, zaznamovano z delom na kmetiji in skrbjo za starše ............. 19 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 1, 4. januar 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Prihodnost našega kmetijstva so mladi kmetje Razmišljaj globalno, deluj lokalno. To ste zago- tovo že velikokrat slišali ali prebrali, a se mi zdi vredno ponoviti, ko v prvi letošnji izdaji Savinjskih novic v temi tedna pišemo o prihodnosti zgornje- savinjskega kmetijstva. Da bi nekdo lahko razmi- šljal globalno, mora za začetek poznati dejstva in okoliščine na globalnem nivoju, v našem primeru pa vsaj na nivoju Evropske unije (EU), v okviru ka- tere se oblikuje kmetijska politika, ki ima neposre- den vpliv na pogoje kmetovanja tudi pri nas. Evropska komisija je pred nedavnim objavi- la projekcije za kmetijske trge v EU do leta 2030. Napoved je, da bomo kupci v prihodnje vse bolj pozorni na hrano in njen izvor ter na vpliv kme- tovanja na okolje in podnebne spremembe. To bo kmetovalcem zvišalo proizvodne stroške, hkrati pa jim bo dalo priložnost, da svojim izdelkom doda- jo vrednost z načinom pridelave, ki manj škoduje podnebju in okolju. Evropska komisija napoveduje, da se bo skupna površina kmetijskih zemljišč v EU v prihodnje še nap- rej krčila, vendar počasneje kot v zadnjih desetih letih. Posledično se bo zmanjševala pridelava glavnih žit in trajnih rastlin, manj bo tudi travinja, na malo večji po- vršini kot zdaj bo potekala pridelava krme. Zaradi težnje k zdravemu življenjskemu slogu se bo zmanjšala poraba sladkorja, njegova pride- lava v EU pa bo ne glede na to še rasla. Zaradi več- je ponudbe na trgu bodo cene sladkorja padle. Ce- ne žit naj bi v tem obdobju ostale dokaj stabilne, čeprav se bo nadaljevala rast pridelave žit kot pos- ledica večje uporabe le-teh v živilskopredelovalni industriji, večjega povpraševanja po krmi in rasti izvoza. Rasla bo tudi poraba mlečnih izdelkov. Zara- di večje proizvodnje tradicionalnih mlečnih izdel- kov, zlasti sirov, bo evropski trg potreboval približ- no 900 tisoč ton dodatnega mleka na leto. Do leta 2030 se bo skupna poraba mesa v EU zmanjševala, zlasti to velja za goveje meso in svinji- no, ugodnejše napovedi pa so za rejce drobnice. Bolj- še cene, subvencije in domače povpraševanje bodo spodbudili rast prireje ovčjega in kozjega mesa. Pri- čakuje se tudi rast prireje perutninskega mesa. Poglejmo še napovedi za sadje in zelenjavo. Evropska komisija napoveduje rahlo zmanjšanje pridelave jabolk in breskev, kakor tudi paradižnika. In kaj vse to pomeni za zgornjesavinjsko kme- tijstvo? Naši kmetje se navedenim trendom vseka- kor ne bodo mogli izogniti, zato bo bolj kot kadar- koli prej pomembno sodelovanje in povezovanje. Prav tako pomemben bo tudi pravočasen prenos dejavnosti na mlade kmete, kajti slednji niso obre- menjeni s preteklostjo, so dovzetni za uvajanje no- vih, sodobnih tehnologij in imajo inovativne ideje za prihodnost kmetijstva ter razvoj podeželja. (ŠS) (MŠ) (MŠ) Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 4 Tema tedna, Gospodarstvo KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Kako izboljšati položaj zgornjesavinjskega kmeta Kot je bilo dogovorjeno na no- vembrski seji, so se člani mozirske izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ponovno se- šli v decembru in na sejo povabi- li tudi oba poslanca iz Zgornje Sa- vinjske doline, dr. Darija Krajčiča in Nado Brinovšek. Tema srečanja je bila prihodnja usmeritev zgornje- savinjskega kmetijstva. Zaključk- ov niso oblikovali, bodo pa temati- ko ponovno obravnavali na prihod- nji seji. KDO JE SPLOH KMET? Definicija aktivnega kmeta je trenutno pomembna pri vlaganju zbirnih vlog za neposredna plačila v kmetijstvu. Na območju mozirske izpostave tako vlogo odda skoraj 950 kmetov, ki letno prejmejo pre- ko 3,6 milijona evrov. Udeleženci seje so razpravljali o tem, kaj ra- zumejo pod pojmom »pravi kmet«. Večina pod tem pojmom razume kmeta oziroma kmetijo, ki s svoji- mi družinskimi člani obdeluje zem- ljo, trži kmetijske pridelke in lahko preživi s prihodki kmetije. Nekate- ri so bili mnenja, da je to vsakdo, ki sam obdeluje kmetijsko zemljo in izpolnjuje pogoje za pridobitev ne- posrednih plačil. KAKŠNA NAJ BO USMERITEV KMETIJSTVA V PRIHODNJE Že na prejšnji seji je bilo govora o oblikovanju strategije zgornjesa- vinjskega kmetijstva, ki naj bi da- la odgovore na ključna vprašanja, kot so: kakšna naj bo usmeritev, kako tržiti pridelke in kje so tržne niše. O tem je tekla razprava tudi tokrat. Nekateri prisotni so menili, naj potrošnik pove, kakšne pridel- ke pričakuje s kmetij in jih je prip- ravljen neposredno kupovati, drugi so menili, da bi bilo treba oblikova- ti skupno ponudbo, tržno možnost pa vidijo tudi v prodaji turistom in nosilcem turistične ter gostinske dejavnosti. JE VEČJA OVIRA ADMINISTRACIJA ALI NEOSVEŠČEN POTROŠNIK? Težava pri odločanju za dopol- nilne dejavnosti na kmetijah so administrativne ovire, po mnenju drugih je težava tudi neosveščen potrošnik, ki ni pripravljen kupo- vati lokalnih pridelkov, s čimer bi podpiral delovna mesta na kmeti- jah. Dr. Darij Krajčič je menil, da je treba izbrati nekoga, ki bo zadol- žen za pripravo strategije, Nada Brinovšek pa je spomnila, da so bile različne strategije v preteklo- sti že napisane, učinkov pa ni bilo. NA NASLEDNJI SEJI O STANJU V KMETIJSTVU PO OBČINAH V skladu s programom dela naj bi bila naslednja seja v januar- ju, nanjo pa bodo povabili župa- ne zgornjesavinjskih občin, da jim predstavijo aktualno problema- tiko v kmetijstvu po posameznih občinah. Marija Lebar Ivan Rihter, predsednik mozirskega odbora izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije: »Da bi zagotovili dolgoročni obstoj in morda celo napredek kme- tij v Zgornji Savinjski dolini, bi se morali rešitev lotiti celostno, saj so številni dejavniki med seboj moč- no prepleteni. Sedaj so tukajšnji po- nudniki kmetijskih pridelkov preveč nepovezani. Pomanjkanje poveza- nosti kmetijstva se čuti tudi na ni- voju države, kar s pridom izkoriščajo različni trgovci, ki prodajajo izdelke in pridelke pod sloganom »sloven- sko«. Tu vidim rešitev v zadružništvu v tistem pravem pomenu besede, ko vsak član zadruge čuti pripadnost, uživa pravice in je tudi odgovoren, da vse poteka, kot je načrtovano. Taka zadruga bi potrošniku ponujala tržne viške naših kmetij. Druga plat medalje je neosveščen potrošnik – kupec, ki se ne zaveda, da s tem, ko kupuje lokalne pridelke, pomaga ohranjati ali ustvarjati delov- na mesta. Seveda se tudi na tem področju vse suče okoli ekonomike. Kmet želi za svoj produkt ustrezno ceno, ki gotovo ne more konkurirati marsika- teri uvoženi hrani, lahko pa ponudi lokalno kakovost in zanjo tudi jamči.« REČICA OB SAVINJI Poslovanje pošte zaenkrat nespremenjeno Pošta na Rečici ostaja, toda sprememba načina poslovanja je očitno neizogibna. (Foto: Marija Lebar) Zadnje dni decembra se je na Rečici ob Savinji županja Ana Rebernik srečala z direktorjem celjske poslovne enote Pošte Slo- venije Cvetkom Sršenom in se z njim dogovorila za odlog spre- membe v poslovanju rečiške po- štne enote. Pošta bo tako v letoš- njem letu delovala po urniku in v obsegu kot doslej. PROAKTIVNA ŽUPANJA Županja je v posebnem dopisu, naslovljenem na občane, pojasni- la, kako si je še pred uradnim prev- zemom županske funkcije na raz- lične načine prizadevala, da se po- šta na Rečici ob Savinji s 1. januar- jem 2019 ne bi zaprla. KDO JE PRIPRAVLJEN PREVZETI POGODBENO POŠTO? Zaenkrat torej ostaja poslovanje poštne enote nespremenjeno. Re- bernikova je v omenjenem dopisu prosila občane, ki bi bili v prihodnje pripravljeni prevzeti poštno pogod- beno delo, da se oglasijo na pogo- vor na občini, kjer jih bodo seznani- li s podrobnejšimi pogoji. Občina bo pomagala z iskanjem primerne lo- kacije za pogodbeno pošto. Marija Lebar (Foto: Marija Lebar) 3,6 milijona evrov neposrednih plačil letno prejmejo zgornjesavinjski kmetje. Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 5 Iz občin OBČINSKI SVET LJUBNO Svetniki podprli uravnotežen proračun za leto 2019 Predlog proračuna Občine Ljubno za le- to 2019 je v prvi obravnavi sprejel še občinski svet prejšnje sestave. Proračun je bil nato v jav- ni obravnavi, o njem pa je dokončno odločal no- vi občinski svet na decembrski seji in ga tudi potrdil. VEČ SREDSTEV IZ NASLOVA POVPREČNINE Kot je povedal župan Franjo Naraločnik, je bil na predlog proračuna podan le en amandma, v katerem je bilo predlagano povišanje sredstev za investicijsko vzdrževanje gasilskih domov, konkretno za gasilski dom v Okonini. Predlaga- no dopolnitev je občinska uprava upoštevala, v dokumentu pa so bile upoštevane še nekatere spremembe, ki so se pojavile v času od prvot- nega predloga. Računovodkinja Marija Potočnik je pojasni- la, da je bil v novembru potrjen dogovor med občinami in vlado o povišanju povprečnine, kar za Občino Ljubno pomeni dodatna sredstva na postavki primerne porabe, ki bo glede na leto 2018 sedaj višja za nekaj več kot 118 tisoč evrov. NAKUP ŠE ENEGA KOMBIJA ZA ŠOLSKE PREVOZE Na odhodkovni strani je med večjimi spre- membami dodana nova postavka za nakup še enega šolskega kombija. Kalkulacije so pokaza- le, da je z nakupom prvega kombija za opravlja- nje šolskih prevozov občina privarčevala znat- na sredstva v primerjavi s pogodbenimi prevozi, zato so se odločili za nakup še enega takšnega vozila. Manjše spremembe so bile potrebne tudi na nekaterih drugih postavkah, sicer pa je pro- račun uravnotežen. Tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani je »težak« približno 3,3 mili- jona evrov. Marija Lebar 118 tisoč evrov več denarja kot lani bo Občina Ljubno letos dobila od države za primerno porabo. OBČINSKI SVET MOZIRJE Proračun sprejet, novi podžupan je Jože Jelen Mozirski skavti vsako leto s poslanico miru obiščejo župana in svetnike. V petek, 21. decembra, so se na drugi redni seji sestali mozirski občinski svetniki in v dru- gem branju potrdili proračun za leto 2019, sub- vencioniranje omrežnine pri oskrbi s pitno vo- do na območju šaleškega vodovoda ter način fi- nanciranja političnih strank v občini, župan Ivan Suhoveršnik pa je imenoval podžupana. LETOŠNJI PRORAČUN »POD STREHO« Proračun občine za leto 2019 so v prvem branju sprejeli svetniki v prejšnjem mandatu. Pred drugo obravnavo so ga obravnavali od- bori, ki so bili imenovani na prvi seji novega sveta. Na sejah omenjenih odborov je predlog proračuna dobil podporo, zato so ga občinski svetniki na tokratni seji po kratki razpravi tu- di sprejeli. SOFINANCIRANJE OMREŽNINE ZA VSE ENAKO Na predlog občinske uprave, da se iz proraču- na sofinancira omrežnina za oskrbo s pitno vo- do na območju Lepe Njive, kjer gospodinjstvom pitno vodo zagotavljajo iz šaleškega vodovoda, svetniki niso imeli pripomb. Občina namreč sofi- nancira omrežnino tudi občanom, katerim pitno vodo zagotavlja mozirska Komunala. LISTA PRIHODNOSTI BREZ PRORAČUNSKEGA FINANCIRANJA Brez pripomb je bil potrjen tudi predlog o načinu financiranja političnih strank v obči- ni. V letu 2019 bodo stranke iz proračuna do- bile dobrih deset tisoč evrov, višina zneska za posamezno stranko pa je odvisna od njihove- ga volilnega rezultata na lokalnih volitvah. Do financiranja ni upravičena Lista prihodnosti – za napredek in razvoj Mozirja, ker ni politična stranka. Jože Jelen je bil imenovan za podžupana Občine Mozirje. LUČ MIRU ZA ŽUPANA IN SVETNIKE Župan Ivan Suhoveršnik je ob tej priložnosti imenoval podžupana občine. To funkcijo bo op- ravljal Jože Jelen (SDS). Župana in svetnike so ob izteku leta obiskali mozirski skavti in jim v dar prinesli luč miru, ob tem pa jim v novem le- tu zaželeli vse dobro. Tekst in foto: Štefka Sem 10.000 evrov bodo iz mozirskega proračuna v letu 2019 prejele politične stranke, ki so se prebile v občinski svet. Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 6 Organizacije SINDIKAT CENTROV ZA SOCIALNO DELO Opozorilna stavka preklicana Sindikat centrov za socialno de- lo Since 07 je preklical za 9. januar napovedano opozorilno stavko. S pristojnim ministrstvom so dosegli dogovor glede reševanja kadrovske stiske, po katerem bo država v letu 2019 v centrih za socialno delo za- poslila 73 novih sodelavcev. Prav ta- ko bodo po petmesečnem obdobju, v katerem se bodo predstavniki mi- nistrstva in sindikata mesečno do- bivali in ocenjevali aktivne ukrepe, v strateškem dokumentu določili ra- zvoj in delo centrov - vključno s ka- drovskim načrtom. KF ZA DAROVANJE ORGANOV SE LAHKO PO NOVEM OPREDELIMO TUDI ELEKTRONSKO Opredelitev z elektronskim vpisom še enostavnejša Državljani Slovenije, ki se že- lijo opredeliti za darovalce orga- nov, lahko to sedaj storijo tudi ele- ktronsko. Slovenija-transplant je namreč v sodelovanju z Ministr- stvom za javno upravo in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slove- nije omogočil, da se je mogoče za darovalca organov opredeliti tu- di preko spletnega mesta eUprava. OPREDELITEV MOGOČE OPRAVITI TUDI V MOZIRJU Zakon določa, da se lahko za da- rovanje delov telesa opredeli ose- ba, ki je starejša od 15 let, mlajša oseba pa lahko to stori s privolitvi- jo zakonitega zastopnika. Načinov, kako se opredeliti, je več. Oprede- litev se lahko poda osebno na se- dežu Slovenija-transplanta, pri iz- branem osebnem zdravniku ali pred pooblaščeno osebo organa ali organizacije, ki s Slovenija-tran- splantom sklene pisni dogovor za zbiranje opredelitev. Opredelitev je mogoče opraviti tudi na sede- žu območnega združenja Rdečega križa v Mozirju. ZA ELEKTRONSKI POSTOPEK POTREBNO DIGITALNO POTRDILO Tisti, ki želijo izvesti elektron- ski postopek opredelitve, potre- bujejo veljavno spletno digital- no potrdilo, s katerim se prijavi- jo na spletnem mestu eUprava (http://e-uprava.gov.si/). V nas- lednjem koraku izberejo podro- čje »Sociala, zdravje, smrt«, znot- raj tega podpodročje »Zdravje« in znotraj tega aktivnost »Daro- vanje organov. Tam sta na vo- ljo vlogi za opredelitev oziroma preklic opredelitve. TG PROSLAVA OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI NA LJUBNEM OB SAVINJI Veterani vojne za Slovenijo ponosni na enotnost Predsednik veteranskega združenja Maks Slatinšek je izročil zahvalno listino ljubenskemu županu Franju Naraločniku. (Foto: Slavko Šmigoc) Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko- -Zadrečke doline, Policijsko veteran- sko društvo Sever za celjsko obmo- čje – odbor Mozirje in Občina Ljubno so v Fašunovi hiši na Ljubnem ob Sa- vinji predzadnji torek v letu 2018 prip- ravili proslavo v počastitev dneva sa- mostojnosti in enotnosti. VETERANI PONOSNI NA ENOTNOST Predsednik veteranskega zdru- ženja Maks Slatinšek je v svo- jem govoru izpostavil enotnost pri- padnikov Teritorialne obrambe in slovenske milice v času osamos- vajanja: »Če se je kasneje za dolo- čen čas v naše vrste prikradla ne- enotnost, je bilo to izključno zaradi sebičnih interesov tistih, ki so že- leli veterane in našo organizacijo zlorabiti za svoje politične cilje. Da- nes si ne dovolimo več, da bi nas kdo razdvajal, čeprav nekateri to še vedno poskušajo.« LJUBEZEN DO DOMOVINE BI MORALA BITI NEKAJ NAJBOLJ NARAVNEGA Predsednik mozirskega odbora celjskega društva Sever Jože Roj- šek je poudaril, da je domoljubje v Sloveniji postalo ideološki pojem: »V tej zmedi nacionalne identite- te in domoljubja potegnejo kratko naši otroci in vnuki. Namesto da bi imeli zgled, da je ljubezen do domo- vine nekaj dobrega, lepega in zaže- lenega, dobijo kvečjemu odpor do dolgočasnih šolskih proslav. Toda v šoli bi moralo biti nekaj najbolj nor- malnega, da bi v vsaki učilnici vise- la državna zastava, ob praznikih pa bi po hodnikih odmevala himna. Ta- ko bi postala ljubezen do Slovenije nekaj najbolj naravnega.« »TA DOMOVINA JE VREDNA NAJŽLAHTNEJŠE KRVI …« Osredni govornik na proslavi je bil ljubenski župan Franjo Nara- ločnik, ki je spomnil na ključne do- godke v Sloveniji pred 28 leti, nato pa je v kontekstu 100-letnice smrti pisatelja, dramatika in pesnika Iva- na Cankarja citiral odlomek iz nje- gove črtice Lepa naša domovina: »Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar so nam si- loma vzeli, za kar so nas ogoljufa- li in opeharili, bomo dobili povrnje- no in poplačano s stoterimi obre- stmi! Naša domovina je boj in pri- hodnost; ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja.« ZAHVALNA LISTINA OBČINI LJUBNO Ob tej priložnosti je Območno združenje veteranov vojne za Slove- nijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke do- line podelilo zahvalno listino Ob- čini Ljubno za večletno podpo- ro pri delovanju. V kulturnem pro- gramu so nastopili učenci in učen- ke Glasbene šole Nazarje Ema Be- gič, Nataša Vodončnik Žvipelj, Klara Prušnik, Maks Kralj in La- ra Slapnik. Franci Kotnik Veterani vojne za Slovenijo so poudarili, da ne dovolijo, da bi jih kdo razdvajal. (Foto: Slavko Šmigoc) Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 7 Kultura, Ljudje in dogodki Za znano pevko narodnozabavne glasbe Sašo Zamer- nik z Rečice ob Savinji je bilo minulo leto pestro in delov- no. Med številnimi vabili za sodelovanje je prišlo tudi Ma- gnificovo. Z njim in Tjašo Hrovat je nastopila v oddaji Slo- venski pozdrav, nato pa še za božič v areni Stožice. Marko Vozelj in Mojstri so 23. decembra pripravili veliki koncert z gosti. Na Zimsko pravljico v Višnji Gori so pova- bili tudi Sašo in Višnjanske fante. Skupaj z domačo vokalno skupino so zape- li Vozljevo najnovejšo pesem Prevečkrat. Zamernikova se je poslovila od Gorenjskega kvinteta in sedaj nastopa z Vražjimi muzikanti. Skozi ves mesec do 31. decembra so imeli številne kon- certe. Nastopili so tudi na snemanju Silvestrskega pozdrava 2018 v maribor- ski dvorani Tabor, 21. decembra pa napolnili Trg Leona Štuklja v Mariboru. IS BOŽIČNI KONCERT V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM Domači sestavi in gostje pričarali praznično vzdušje Otroški pevski zbor je nastopil pod mentorstvom in ob kitarski spremljavi Danice Rozoničnik. (Foto: Barbara Rozoničnik) Božični koncert v Šmihelu nad Mozirjem se je pričel in zaključil s petjem cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Tonija Acmana. (Foto: Barbara Rozoničnik) V organizaciji Kulturnega društva Rovtar je v cerkvi sv. Mihaela v Šmihelu nad Mozirjem tudi letos potekal božični koncert. Poleg domačih iz- vajalcev so v programu koncerta nastopili glas- beni gostje. GLASBA POVEZUJE IN POLEPŠA PRAZNIČNI ČAS Duh božiča je zavel ob pesmi cerkvene- ga mešanega pevskega zbora iz Šmihela pod vodstvom Tonija Acmana. Pod mentor- stvom in ob kitarski spremljavi Danice Ro- zoničnik je zapel otroški pevski zbor, učen- ci šmihelske podružnične osnovne šole pa so se predstavili pod vodstvom učiteljice Zale Acman. Domačinka Martina Vodovnik je zaigrala na citre, Ana Mavrič iz Gornjega Grada pa je pričarala praznično vzdušje z or- gelsko glasbo. GOSTJE POPESTRILI KONCERTNI REPERTOAR Šmihelčani radi medse povabijo tudi druge glasbenike. Tokrat je koncertni repertoar pope- stril Denis Trap, mladi vokalist iz Skornega pri Šoštanju, s Kozjanskega pa so prišli člani kvar- teta Pušlc. Fantje skupaj prepevajo dve leti, dru- ži pa jih prijateljstvo in veselje do petja. ČAS LEPIH ŽELJA, ISKRENIH STISKOV ROK IN TOPLIH BESED Sabina Rajter in Boštjan Goličnik sta z ve- zno besedo spretno krmarila med nastopajoči- mi, za praznični čas, v katerem praznujemo tudi dan samostojnosti in enotnosti, pa sta obisko- valcem zaželela, da jih prevzame bistvo božiča, ki prinaša mir in odpuščanje, je čas lepih želja, iskrenih stiskov rok in toplih besed. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 8 Kultura VESELI DECEMBER V LEPI NJIVI Najmlajši pri babici Zimi, starejši zaposleni z zimsko službo Člani gledališke skupine so odigrali priredbo radijskih posnetkov reporterja Milana z naslovom Zimska služba. (Foto: Primož Vajdl) Otroci so se predstavili s plesom, baletom, deklamacijami in pevskimi nastopi. (Foto: Primož Vajdl) Člani leponjivskega kulturnega društva že več let zapovrstjo ob koncu leta pripravijo prire- ditev Veseli december. Na letošnji, ki je potekala 23. decembra, so se najmlajši predstavili z glas- beno pravljico Živali pri babici Zimi, starejši pa s skečem Zimska služba. Na koncu je otroke z obi- skom razveselil Božiček. NASTOPILI LEPONJIVČANI RAZLIČNIH GENERACIJ V bogatem programu so osrednjo vlogo od- igrali člani otroške dramske skupine pod vod- stvom Barbare Vajdl in Klavdije Sivec. Poleg že omenjene pravljice so se predstavili s plesom pancer tanc, baletom, deklamacijami in pevski- mi nastopi. Člani gledališke skupine so odigrali prired- bo radijskih posnetkov reporterja Milana z nas- lovom Zimska služba. Radijske posnetke je v skeč preuredil Lovro Pečnik in mu dodal do- mačo noto v obliki narečja. Program so pove- zovali osnovnošolci Grega Kumer, Klara Golič- nik, Nika Oblak ter Janez in Urban Podvratnik. OTROKE RAZVESELIL DOBRI MOŽ V RDEČEM Ob zaključku kulturnega programa je v dvora- no vstopil Božiček in na obrazih najmlajših pri- čaral zadovoljne nasmehe. Otroke je prosil, da mu zapojejo kakšno pesem, nato pa jim je raz- delil darila. Primož Vajdl BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT V BOČNI Praznični napevi v zavetju domače cerkve Bočka cerkev je z odlično akustiko nagradila združene glasove nastopajočih pevk in pevcev. (Foto: Štefka Sem) Na dan samostojnosti in enotnosti bočki kul- turniki že tradicionalno pripravijo božično novo- letni koncert. Letos so ga izvedli v cerkvi sv. Pe- tra v Bočni in z njim proslavili tako božič kot dr- žavni praznik. CERKEV Z ODLIČNO AKUSTIKO Z ubranim petjem so polno cerkev obiskoval- cev navdušili moški pevski zbor pod vodstvom Matjaža Železnika, ženski pevski zbor pod vod- stvom Jožeta Pustoslemška, cerkvena pevska zbora iz Bočne in Šmartnega ob Dreti pod vod- stvom Vojka Zavolovška, vokalna skupina Vi- va la Bočna pod vodstvom Petre Krajnc in se- stri Valerija ter Polona Lamprečnik z brato- ma Vojkom in Blažem Zavolovškom. Razno- lik izbor pesmi je poslušalcem polepšal praznič- ni popoldan, cerkev z odlično akustiko pa bo po napovedih organizatorjev v prihodnje večkrat prizorišče podobnih dogodkov. ČUDOVITO KULTURNO DOŽIVETJE Izvajalcem programa iz Bočne in Šmartnega ob Dreti se je za čudovito kulturno doživetje zah- valil župnik v obeh farah Ivan Šelih. Dejal je, da je cerkev prostor vseh, zato je prav, da se v njej srečujejo tudi na takšnih dogodkih, kot je bil bo- žično novoletni koncert. Štefka Sem Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 9 Kultura BOŽIČNI KONCERT V LUČAH Glasbena spodbuda za razmišljanje o družini in ljubezni Na koncertu so doneli tudi glasovi cerkvenega moškega pevskega zbora. (Foto: Marija Šukalo) Manja Pančur je nastopila kot pevka in flavtistka. (Foto: Marija Šukalo) Kulturno umetniško društvo Tone Mlačnik je v lučki cerkvi sv. Lovrenca na štefanovo pripravilo Božični koncert, na katerem so nastopili vokali- sti in instrumentalisti iz domače občine. BOŽIČNE PESMI, NARODNI IN PONARODELI NAPEVI Božične pesmi, narodne in ponarodele na- peve so prepevali člani otroškega osnovnošol- skega in cerkvenega pevskega zbora in pev- ci ter pevke cerkvenega moškega in mešane- ga pevskega zbora. Kot pevka in flavtistka se je ob spremljavi Kristine Golob predstavila Ma- nja Pančur. Na citre je zaigrala Meta Suhodol- GLASBENI VEČER V NOVI ŠTIFTI V praznične dni z dobro voljo Vsi glasbeniki skupaj so večer zaključili z igranjem Golice. (Foto: Štefka Sem) V soboto, 22. decembra, je Kulturno društvo Lojzeta Savinška v Novi Štifti pripravilo tradi- cionalni glasbeni večer s šolarji podružnične osnovne šole in domačimi ter gostujočimi glas- benimi talenti. Ker je tudi Božičku prišlo na uše- sa, kako dober program so pripravili, je vsem nastopajočim prinesel majhna darila. PREPLET GLASBE, PETJA IN DEKLAMACIJ Šolarji so izvedli prijeten program, sestavljen iz deklamacij, pesmi in plesa. Pri vseh točkah je bilo govora o praznikih, zimi in starših. Med na- stopajočimi sta bili tudi sestri violinistki Polo- na in Monika Kerznar ter harmonikarja Kle- men Lamprečnik in Nejc Rajter. Nika Praznik je zapela slovenski popevki. BREZ GOLICE PREPROSTO NE GRE Redne gostje glasbenega večera so tudi čla- nice cerkvenega zborčka pod vodstvom Anje Rajter in Sare Gluk, Ansambel Rinka pa je tok- rat nastopil brez pevk. Za prešerno vzdušje so poskrbeli tudi Rudolfovi pomagači in ansambel Odmev. Vsi glasbeniki skupaj so večer zaključili z igranjem Golice, brez katere na takšnih prire- ditvah preprosto ne gre, in obiskovalcem zaže- leli kar najlepše praznične dni. Štefka Sem nik, ki je spremljala tudi vokalistko Ano Strmč- nik. Pesmi Kaj se vam zdi, O jaslice borne, Sveta noč, Jezus v hlevčku in številne druge so marsi- katerega poslušalca vodile k razmišljanju o dru- žini in ljubezni. LAHKO SE BORITE ZA TO, V KAR VERJAMETE K bogatemu programu sta svoj kamenček v praznični mozaik dodala voditelja Nataša Čopič in Niko Bezovnik. Božični prazniki nas s svojo vsebino kar »silijo« v premišljevanje o dobrem, družini, sreči, sočloveku in prijateljstvu. Zaradi številnih opravkov žal v vsakodnevnem hitenju pozabljamo na ljudi, ki jih imamo radi. »Lahko plujete skozi življenjske okoliščine tako, da iz- gubljate dan za dnem, ali pa se borite za to, v kar verjamete,« sta med drugim povedala mo- deratorja. ZBRANA SREDSTVA ZA ŠOLSKI SKLAD Dogodek je imel tudi dobrodelno noto. Sredstva, ki so jih zbrali s prostovoljnimi pri- spevki, bodo namenili šolskemu skladu. Marija Šukalo Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 10 Organizacije PRAZNIČNO V KNJIŽNICAH NA LJUBNEM IN V MOZIRJU Jelenček poslikal vesele obraze malih pravljičarjev Otroci ob poslušanju pravljic širijo literarno obzorje, bogatijo besedni zaklad in krepijo pozornost. (Foto: Roman Mežnar) Pravljični december je nekaj drugačnega pri- nesel tudi otrokom, ki se udeležujejo ur pra- vljic v krajevnih knjižnicah Osrednje knjižnice Mozirje. Knjižničarji so namreč v goste povabi- li Ano Marinčič, ki se je ure pravljic v Mozirju in na Ljubnem ob Savinji udeležila v vlogi ume- tniško nadarjenega jelenčka. Otroci so uživali v pravljici, ustvarjanju božičnega okrasja, z nav- dušenjem pa so se prepustili tudi spretnim ro- kam Marinčičeve, ki jim je z zimskimi motivi po- risala obraze ali roke. OTROCI ŠIRIJO LITERARNO OBZORJE IN BOGATIJO BESEDNI ZAKLAD K uram pravljic v obeh omenjenih krajevnih knjižnicah so bili povabljeni malčki iz vse doline. V vseh krajevnih knjižnicah mozirski knjižničar- ji namreč enkrat ali večkrat mesečno pripravlja- jo druženja, na katerih mali pravljičarji najprej prisluhnejo pravljici. Ob tem se jim širi literar- no obzorje in bogati besedni zaklad, otroci ob poslušanju pravljice krepijo pozornost. Z ustvar- jalnimi delavnicami, ki sledijo branju, z rabo raz- ličnih likovnih tehnik otroci krepijo lastno krea- tivnost, izražanje in razmišljanje. OBISK ČARODEJA V minulem letu so knjižničarji v vseh krajev- nih knjižnicah izvedli 90 ur pravljic in pri tem za- beležili skoraj 900 obiskov otrok. Enkrat letno otrokom knjižnica organizira tudi dogodek, na katerem se srečajo pravljičarji iz vse doline, le- tos je bila to čarovniška predstava s čarodejem Joletom Coletom. Roman Mežnar 90 ur pravljic so v minulem letu izvedli knjižničarji v vseh krajevnih knjižnicah. Igro Janeza Ramšaka Bozonovo maščevanje je režirala Zvonka Kladnik (v ospredju) in za nagrado prejela bučen aplavz publike. (Foto: Marija Šukalo) PRAZNIČNA PRIREDITEV OSNOVNE ŠOLE REČICA OB SAVINJI Mlajši učenci s pesmimi, večji z odrskim delom o odgovornosti najstnikov Rečiški osnovnošolci so pred božično-no- voletnimi prazniki pripravili razvedrilno prire- ditev za svoje starše in ostale obiskovalce. Na odru domačega kulturnega doma so se v petek, 21. decembra, predstavili tako gledališčniki kot pevci in pevke mlajšega otroškega, otroškega in mladinskega pevskega zbora. S PESMIJO PRIKAZALI, KAJ SO SE NAUČILI Mali in malo večji pevci so obiskovalcem v dvorani s pesmijo prikazali, kaj vse so se doslej naučili v tem šolskem letu ob svojih mentoricah. V program so uvrstili različno zahtevne pesmi, ki so jih podarili občinstvu. BOZONOVO MAŠČEVANJE Poslastica prireditve je bila igra Janeza Ram- šaka Bozonovo maščevanje pod režijsko taktir- ko Zvonke Kladnik. Pripravili so jo učenci sed- mega in osmega razreda, ki so sodelovali pri ce- lotni postavitvi odrskega dela - od scene do ko- stumografije in glasbe. Igra govori o odnosih med najstniki, tistimi, ki se imajo za »taglavne« na šoli, in onimi, ki so predani svojemu delu, se učijo, zmagujejo na različnih tekmovanjih, vendar so nepriljubljeni, ker so preprosto drugačni. Skozi zgodbo se pre- pletajo neodgovorna in odgovorna dejanja po- sameznih junakov, ki se znajdejo v neprijetnih situacijah, vendar z razumom in pogovorom vse uspešno rešijo. Marija Šukalo Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 11 Organizacije, Ljudje in dogodki KMEČKA TRŽNICA V NAZARJAH Ko zadiši po klinčkih in cimetu … Turistično društvo Nazarje je poskrbelo za praznično vzdušje z božičnimi pesmimi in »kuhančkom«. (Foto: Primož Vajdl) Že nekaj let zapovrstjo v Bohačevem toplarju v Nazarjah v duhu božičnega časa zadiši po kli- nčkih in cimetu. Člani nazarskega turističnega društva so 22. decembra postavili svojo stojni- co, ob kateri so se obiskovalci lahko ustavili na kozarcu čaja ali kuhanega vina. Za najmlajše je bilo poskrbljeno z različnimi sladkarijami, sad- jem in prigrizki. Druženje so s petjem popestrile članice vo- kalne skupine Sončnice. Mlada dekleta, ki pri- hajajo iz okolice Nazarij, so s petjem božičnih pesmi navdušila lepo število krajanov, ki so si predzadnjo sobotno dopoldne v letu 2018 vzeli čas za sproščeno druženje. Primož Vajdl 6. BOŽIČNI BAZAR V MOZIRJU Priložnost za nakupovanje in druženje Božični bazar je po enoletnem premoru znova oživel mozirski trg. (Foto: Marija Šukalo) Mozirski trg je v nedeljo, 23. decembra, do- dobra oživel. Društvo prijateljev mladine Mo- zirje je namreč po enoletnem premoru ponov- no pripravilo Božični bazar. Na šestem tovr- stnem dogodku so se s svojimi unikatnimi iz- delki predstavili različni rokodelci domače in umetnostne obrti iz mozirske občine in širše. PONUDBA ZA STARO IN MLADO Obiskovalci so lahko kupovali in občudova- li izdelke za dom ter osebno rabo. Kupiti je bi- lo moč kulinarične dobrote, polstene in kvačka- ne copate ter oblačila in izdelke iz lesa ter ke- ramike. Na svoj račun so prišli tudi najmlajši. V svet domišljije in pravljic so jih z igrico Zlato ja- bolko popeljale članice Kulturno-umetniškega kluba Potovke. S škrati in snežinkami se je mi- mo stojnic sprehodil Božiček in poklepetal z naj- mlajšimi. BOGAT GLASBENI PROGRAM Za posebno praznično vzdušje je poskrbela vokalna skupina Vox Corde, ki je pripravila bo- gat glasbeni program, ki je zadovoljil še tako zahtevnega poslušalca, zadovoljni s celotno pri- reditvijo pa so bili tudi organizatorji na čelu s predsednico društva Ano Marijo Sevšek. Marija Šukalo POHOD Z BAKLAMI PO LOGARSKI DOLINI Obisk osvetljene Rinke vrhunsko doživetje Zimski pohod z baklami od doma planincev do slapa Rinka v Logarski dolini je vsako le- to bolj obiskana prireditev. Tokrat ga je organi- ziralo društvo Žocpah v sodelovanju s Planin- skim društvom Solčava. Večernega pohoda se je udeležilo preko 250 ljudi, kar je absolutni re- kord, pohodniki so prišli iz cele Slovenije. POLNA LUNA NI MOTILA PREŠERNEGA VZDUŠJA Dolgo kolono pohodnikov je osvetljevala pol- na luna, ki ni motila prešernega vzdušja na po- ti. Pri domu planincev so pohodniki dobili bakle in aperitiv za ogrevanje, pod slapom na obrača- lišču pa so bili postreženi s klobaso, kislim ze- ljem in čajem, za kar je poskrbel Miha Mlačnik oziroma društvo Žocpah. SLAP RINKA V LUČEH Prava poslastica je pohodnike čakala pri sla- pu Rinka, do katerega jih je od obračališča po- peljal animator Dejan Ikovic – Bushi. Ob priho- du so udeleženci družno zaklicali: »Sonček je posijal izza Ojstrice,« in takrat so luči osvetlile Rinko. Pri osvetlitvi so prvič uporabili barvne fil- tre, s »kiblo« pa so spustili prižgane bakle. Le- tošnja novost je bila tudi odprto Orlovo gnezdo, kjer so lahko pohodniki uživali ob pogledu na osvetljeni slap. Štefka Sem Pri osvetlitvi slapa Rinka so tokrat prvič uporabili barvne filtre. (Foto: Marko Stakne) Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 12 Ljudje in dogodki SIMONE MICHIELEN BERNADETTE V CENTRU ZA DRUŽINE NA REČICI OB SAVINJI Kako jedi narediti posebne in jim izboljšati okus Simone Michielen Bernadette, najboljša kuharica v oddaji MasterChef Slovenija, je udeležencem delavnice predstavila praznični jedilnik. (Foto: Marija Šukalo) Center za družine Medgen hiša na Rečici ob Savinji je bil v petek, 14. decembra, pros- tor kulinaričnega doživetja, ki ga je pripravila domačinka Simone Michielen Bernadette, najboljša kuharica v lanski oddaji Master- Chef Slovenija. Pod naslovom Kulinarični lu- ksuz za manj denarja je predstavila praznič- ni jedilnik na malce drugačen način, kot smo ga vajeni. RADA EKSPERIMENTIRA IN SPREMINJA RECEPTE Mojstrica kuhalnice rada eksperimentira in recepte pogosto spreminja po svoje. Na tokra- tni meni je uvrstila porovo juho s smetano in pomarančnim posipom v kozarcu, tatarski bif- tek z omako iz tune in majonezo ter šampinjo- ne z bučnimi ocvrtki. Za sladico so obiskoval- ci svoje brbončice razvajali s čokoladno peno in smetanovo strjenko z različnimi prelivi. Ob tem so dobili tudi navodila, kako te jedi pripraviti, in ideje, kako jih servirati. Simone je udeležencem zaupala tudi nekaj majhnih skrivnosti, kako jedi narediti posebne in jim izboljšati okus. OBISKOVALCI PODOŽIVELI KUHANJE V ODDAJI MASTERCHEF SLOVENIJA Skozi njeno pripovedovanje so lahko obisko- valci podoživeli kuhanje v letošnji oddaji Master- Chef Slovenija, kjer je kot najboljša ženska za- sedla tretje mesto. Pri tem so ji pomagale bo- gate izkušnje, ki si jih je nabrala skozi vrsto let kuharskega ustvarjanja. Svojo prvo samostojno jed je namreč pripravila že pri štirinajstih letih. S konkurenti v omenjeni oddaji je obdržala stike, saj so se med njimi stkale tudi prijateljske vezi. Marija Šukalo 14 let je imela Simone, ko je pripravila svojo prvo samostojno jed. Certificirana aromatouch terapevtka Gabrijela Tajnik (stoji levo) je izpostavila, da je pomembno, da eterična olja uporabljamo v majhnih količinah. (Foto: Marija Šukalo) CERTIFICIRANA AROMATOUCH TERAPEVTKA GABRIJELA TAJNIK NA REČICI OB SAVINJI Eterična olja lajšajo tegobe Obiskovalci Centra za družine Medgen hiša na Rečici ob Savinji so drugi decembrski ponedeljek prisluhnili predavanju Poskrbimo za svoje zdravje z eteričnimi olji, ki ga je izvedla Gabrijela Tajnik, certificirana aromatouch terapevtka. OLJA NISO NADOMESTEK ZA ZDRAVILA Tajnikova je uvodoma poudarila, da je upo- raba eteričnih olj ena od alternativnih metod zdravljenja in da olja niso nadomestek za zdra- vila, temveč le lajšajo tegobe. Uporabljali so jih že v starodavnih civilizacijah, saj so že takrat ljudje poznali njihovo moč in vpliv na čustva, razpoloženje ter zdravje. Tudi danes jih uporab- ljamo za različne namene. ZA POMIRJANJE IN SPROŠČANJE »Posamezno olje lahko blagodejno vpliva na različne težave. Na splošno lahko rečemo, da pomirjajo, sproščajo, nas tudi poživljajo, pod- pirajo zdrav celični razvoj, pomagajo pri krepit- vi imunskega sistema, lajšajo bolečine, so ne- pogrešljiv pripomoček v gospodinjstvu, tako za čiščenje kot kuhanje, imajo tudi dezinfek- cijski učinek,« je povedala Tajnikova, nakar je predstavila različna olja in njihovo uporabo ter način doziranja. UPORABA V MANJŠIH KOLIČINAH V večini primerov je dovolj le ena kapljica za posamezen nanos, vdihavanje ali uživanje. Pomembno je, da eterična olja uporabljamo v majhnih količinah, dosledno in pogosto, da do- sežemo želen učinek ter tako poskrbimo za svo- je zdravje brez stranskih učinkov. Marija Šukalo Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 13 Iz zapisov Aleksandra Videčnika Zgodovina in narodopisje Šmihelčani za pašne pravice (2) Zvest zadružništvu Nadaljevanje iz prejšnje številke. PRITOŽBA PRI DEŽELNI OBLASTI V GRADCU Listina iz leta 1858 potrjuje domnevo, da so kmetje najemniki pokrenili vse potrebno, da bi planino pridobili, vendar je Žovnek zavrnil nji- hovo zahtevo in ponovno potrdil veljavnost na- jemne pogodbe iz leta 1826. Iz hranjenih listin je razvidno, da se je spor vlekel naprej, zato so kmetje leta 1865 v posebni delegaciji opravi- li pritožbo pri deželnem namestništvu v Gradcu. KONČNO ODLOČBA O PRENOSU LASTNIŠTVA NA KMETE Torej očitno njihove pritožbe na celjsko komi- sijo za zemljiško odvezo niso rodile sadov, zato so se podali s svojo tožbo naravnost v Gradec na deželno oblast. Ta je 27. maja 1865 dosegla ogled celjske komisije na planini v navzočnosti vseh prizadetih kmetov in lastnika Žovneka Gu- stava Göttmanna von Göttesburga. Tako je bi- la 26. oktobra 1866 v Gradcu končno izdana od- ločba o prenosu lastništva planine v izmeri 543 oralov in 1.286 sežnjev na kmete: Jože Volte, p. d. Žlebnik, Andrej Konečnik, p. d. Konečnik, Blaž Leskovšek, p. d. Plešnik, Mihael Renaločnik, p. d. Renaločnik, Luka Goltnik, p. d. Potočnik, Jo- že Goličnik, p. d. Hriberšek, Peter Kotner, p. d. Podstenšek, Štefan Škriner, p. d. Jezerčnik, Pe- ter Kotner, p. d. Podforštnik, Franc Šumečnik, p. d. Gotnik, Anton Hriberšek, p. d. Goutnik, Franc Verbuč, p. d. Verbuč, Jože Leskovšek, p. d. Gram- dnik. ZAKLJUČEN POL STOLETJA TRAJAJOČ SPOR Šlo je za skupno last vseh kmetov, s tem da sta dve manjši kmetiji (Podstenšek in Jezerčnik) imeli skupaj en delež, ostali kmetje pa vsak po enega. Nerazdelno so morali plačati Žovneku odškodnino v višini 3.500 goldinarjev. Vpis v ze- mljiško knjigo je bil opravljen 24. avgusta 1866. Tako se je spor za planino, ki se je vlekel tako ali drugače vse od konca 18. stoletja, končal. RAZLIČNO PISANJE SLOVENSKIH IMEN Pri branju listin, ki ta predmet obravnavajo, je zanimivo, kako različno so pisali tedaj imena na- ših ljudi. Šele sredi 19. stoletja je to bilo bolje, saj so uradniki večji del znali tudi slovensko. Sa- mo ime Kotner je pisano v šestih inačicah, od Kottner do Kotnick. Gotnik bo verjetno Goltnik, saj je v isti listini že enkrat zapisano Goutnik. Dalje razberemo ime Renaločnik, verjetno gre za Naraločnik. Dobro je, da so povsod pripisova- li tudi domača imena, tako je mogoče ugotavlja- ti napake v pisanju družinskih imen. POMEN HRANJENJA STARIH LISTIN Boj Šmihelčanov za planino je zanimiv tudi zaradi tega, ker je edinstven dokaz odločnosti ljudi pod Goltmi. Če bi pri Podforštniku listine ne ohranili in če jih ne bi Lovro Goličnik prinesel v prevod, bi na to s časom pozabili. Tako je zelo pomembno, če stare listine skrbno hranimo in poskrbimo, da poznamo njihovo vsebino. Razi- skovalci imajo potem lažje delo, ko iščejo vire za ugotavljanje raznih dogodkov in pojavov. GOLTE SO ZLATA PLANINA Pa še tale drobna zanimivost. V takratnih nemških listinah so Golčko planino, o kateri je govor v tem sestavku, imenovali Goldalm, Gold Alpe ali Golding Alpe. Koren besede je gotovo v pomenu zlato ali po naše Zlata planina. Ko sem iskal izvor tega imena, so mi dejali, da je nekoč v Šmihelu krožilo ustno izročilo o tem, da so nekje pod planino kopali zlato. Morda je v zvezi s tem tudi tako nemško ime. Tam visoko nad Florjanskim grabnom leži kmetija Vršnik. Že domače ime pove, da je do- mačija na vrhu. Na to kmetijo se je leta 1935 iz Savine priženil Franc Zalesnik. Leta 1986 me je navdušil z bogato pripovedjo o svojem življenju, ki je bilo povezano z naprednim kmetovanjem in zadružništvom. SPOMIN ZA PET DESETLETIJ NAZAJ Dobro je skrival svojih 83 let, še posebej, ko je segel v spomin za kakih pet desetletij nazaj. Na kmetiji je bilo ob njegovem prihodu devet gove- di, štirje voli in osem ovac. Hribovska kmetija je takrat živela v glavnem od pitanih volov in mas- la, ki so ga prodajali v zadrugo na Rečico. To je bila takrat najboljša zadruga v dolini, se je spo- minjal Franc Zalesnik. ZADRUŽNIK PRED IN PO VOJNI Takoj, ko je zaživel na kmetiji, je našel pot med pevce v zboru in v pašno zadrugo. Paša je bila tistikrat zelo pomembna, saj so kme- tje sejali veliko žitaric, zato je za pridelavo krme ostalo malo zemljišč. Kmalu se je vklju- čil v odbor pašne zadruge v Gornjem Gradu in ostal odbornik do druge svetovne vojne, na- to pa spet takoj po vojni, ko so nastajale prve zadruge. ŽIVELI OD PRODAJE VOLOV Franc Zalesnik je bil prava odprta knjiga živ- ljenja. Opisal je, kako je bilo, ko so v živinore- ji pretežno živeli od prodaje volov. Veljalo je pravilo, da po prodaji volov gospodar popla- ča davke, posle in druge obveznosti. Na več- jih kmetijah se je letno prodal par ali pa tudi več volov. SEJALI PŠENICO, OVES IN JEČMEN Na njihovi kmetiji so sejali pšenico, oves in ječmen. Seveda je bila znana tudi sorščica (rž in pšenica), iz katere se je pekel dober kruh, ime- novan sorščin kruh. Kmetje so imeli lastne mli- ne in ko je bilo dovolj vode, so mleli domače ži- to. Koliko so sejali na Vršnikovem? Kakih dvaj- set mernikov. Če je bila dobra letina, so pospra- vili kakih 200 mernikov žita (mernik je bil okoli 28 litrov oziroma 25 kg). NOSILI SO DOMAČE SUKNO Ovce so služile v glavnem za volno, pa tu- di za meso. Doma so sejali tudi lan, naredili so prejo in jo dali tkalcu Janezu Bevcu - Šoka- tniku. Nosili so domače sukno, bilo je dobro in trajno, vendar robato. V črni kuhinji so svetili s treskami, pozneje pa so za razsvetljavo upo- rabljali petrolejke. Res je bilo dela veliko, tudi lahko ni bilo, saj so delali vse na roke, a je šlo, ker je bilo na kmetijah dovolj ljudi in drugje so le težko našli delo. Franc Zalesnik Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 14 Ljudje in dogodki LETO 2018 ZAZNAMOVALI REFERENDUM, VOLITVE, INVESTICIJE IN VREMENSKE UJME Dvakrat na volitve, dobili dva poslanca, zamenjali dva župana Leto 2018 je postreglo s številnimi jubile- ji zgornjesavinjskih organizacij, v Mozirju so proslavili 700-letnico trških pravic, dobili smo managerja in Slovenko leta ter načelnico ge- neralštaba Slovenske vojske po rodu iz Mozir- ja. Obiskal nas je ameriški astronavt Randy Bre- snik, ki ima prednike v naši dolini, kar nekajkrat pa se je v Zgornji Savinjski dolini mudil predse- dnik države Borut Pahor. V PARLAMENT NADA BRINOVŠEK IN DARIJ KRAJČIČ Predčasnih državnozborskih volitev v Slove- niji se je 3. junija udeležilo 52,6 odstotka volil- nih upravičencev. V našem volilnem okraju je bi- la udeležba volivcev višja, saj se je volitev ude- ležilo 56,8 odstotka upravičencev. Kljub temu, da je Slovenska demokratska stranka (SDS) do- segla večino (24,9 odstotka), je manjšinsko vla- do sestavila drugouvrščena stranka, Lista Mar- jana Šarca (LMŠ, 12,6 %). Iz naše doline sta se v državni zbor prebila dr. Darij Krajčič (LMŠ) in po- novno Nada Brinovšek (SDS). PET ŽUPANOV OSTALO, ZAMENJALI DVA V Zgornji Savinjski dolini je 18. novembra na lokalne volitve odšlo precej več upravičen- cev (61,9 odstotka) kot v povprečju po Sloveniji (51,2) in kot na lokalnih volitvah pred štirimi le- ti. Dosedanji župani so zmagali v petih občinah, na Rečici ob Savinji so po upokojitvi Vinka Jera- ja za novo županjo izvolili Ano Rebernik, v Gor- njem Gradu pa je 2. decembra v drugem krogu nov župan postal Anton Špeh. PRENIZKA UDELEŽBA NA REFERENDUMU O DRUGEM TIRU Na ponovljenem referendumu o zakonu o iz- gradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper se je 13. maja nekaj več kot polovica Slovencev, ki so prišli na volišča, odločila glasovati proti zako- nu, medtem ko so bili volivci novembra predla- ni za zakon. Zgornjesavinjski volivke in voliv- ci so bili proti zakonu že v prvi izvedbi odlo- čanja, tako tudi v ponovljenem poskusu. Kljub temu zakon ostaja v veljavi, saj je za referen- dumsko glasovanje potrebno doseči predpisa- ni kvorum. LANI V DOLINI ŠTEVILNE INVESTICIJE Po dolini so tekom lanskega leta potekale številne investicije v infrastrukturo, tako s stra- ni občin kot s strani države in podjetij, nekate- re pa so še v teku. Obnovljene so številne lokal- ne ceste in tudi nekatere regionalne. Tako so na primer sanirali cesto med Mozirjem in Nazarja- mi ter odsek Šmihelske ceste. Na Rečici ob Savinji poteka prenova trške- ga jedra, v Mozirju gradijo turistično informa- cijski center. Trgovski objekt nekdanje Zgornje- savinjske kmetijske zadruge v Ljubiji so podr- li. Na Ljubnem ob Savinji so obnovili občinsko malo komunalno čistilno napravo in plastificira- li skakalnico. V Solčavi so naredili prizidek tam- kajšnjemu vrtcu, v Lučah pa gradijo nov špor- tni center. NOVI KABLOVODI Podjetje Elektro Celje je v obratovanje preda- lo novo zgrajeni kablovod na relaciji od Naza- rij do Ljubnega ob Savinji. Kablirali so tudi dalj- novod v Logarski dolini. Pri tem so odstranili 20 kilometrov zračnega voda in zgradili pet nado- mestnih transformatorskih postaj. Letos ima- jo v načrtu kabliranje daljnovoda skozi Zadreč- ko dolino. KLS LJUBNO: INVESTICIJE IN PRAZNOVANJE 45-LETNICE Lansko leto je bilo investicijsko obsežno tu- di za podjetje KLS Ljubno. Veliko sredstev je šlo za nabavo strojev in proizvodnih linij, kar bo pri- pomoglo k boljši kakovosti in učinkovitosti ter povečanju proizvodnje. Letos bodo investira- li v nov program proizvodov za pogon hibridnih in električnih vozil. Zgradili bodo tri objekte v skupni velikosti 4.800 m2. Julija so proslavili 45 let delovanja in ob tej priložnosti podelili prizna- nja za dolgoletno zvestobo zaposlenim ter zu- nanjim partnerjem. NOV CENTRALNO-DISTRIBUCIJSKI CENTER BSH HIŠNI APARATI NAZARJE V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje so konec novembra namenu predali nov centralno-distri- bucijski center. To je skladišče gotovih proizvo- dov, proizvedenih v tovarni Nazarje, z namenom nadaljnje distribucije v regijska skladišča. Z njim so razbremenili obstoječe proizvodne pro- store, kar bo omogočilo nadaljnji razvoj tovarne, kjer se že skoraj 50 let proizvajajo mali gospo- dinjski aparati za pripravo hrane. SPREMEMBE NA GOLTEH Večinski lastnik turističnega centra Golte, družba Sicom Invest, je lani svoj delež ponudi- la v odkup obstoječim delničarjem. Novi direk- tor družbe Golte je sredi leta postal mag. Mitja Terče. Konec novembra so prvi v Sloveniji odprli smučišče v novi sezoni, kar jim je omogočil na- kup novega topa in teptalca snega. Podjetje si- cer še vedno posluje negativno, a se rezultati iz- boljšujejo. V smučarski sezoni 2017/18 so imeli več kot 65 tisoč obiskovalcev, obratovali so nad- povprečnih 130 dni. Glavna pridobitev je 30 no- vih apartmajev, v katere so vložili več kot dva milijona evrov. ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM V RDEČIH ŠTEVILKAH Javni zavod Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje se spopada z visoko izgubo pri poslo- vanju. Le-ta je ob polletju znašala 282 tisoč evrov. Zdravstveno ministrstvo je lani sicer mal- ce dvignilo cene storitev, vendar niso upoštevali dviga plač in regresa. Stroški dela v zavodu zna- šajo kar 78 odstotkov vseh stroškov, le 22 od- stotkov prihodkov ostane za materialne stroške. Izkoristili so že vse notranje rezerve, pripravljen je sanacijski načrt. V SOLČAVI SKORAJ ZA DVA MILIJONA EVROV ŠKODE Hudo neurje je konec oktobra na območju Zgornje Savinjske doline povzročilo ogromno škode. Na Solčavskem, kjer so pustošili veter in narasle vode, so nastalo škodo v gozdovih, na lokalni infrastrukturi, vodotokih, objektih, goz- dnih cestah in kmetijskih površinah ocenili na 1,9 milijona evrov. Na območju gozdno gospo- darskega območja Nazarje je bilo prizadetih 140 hektarov gozdov, od tega je štiri hektare pov- sem ogolelih. Skupaj je poškodovanih 13 tisoč kubičnih metrov gozdov, od tega deset tisoč na območju gozdno gospodarske enote Solčava. Z OKOLJSKO MINISTRICO O POPLAVNI VARNOSTI 14. februarja je v Nazarjah potekala okrogla miza z ministrico za okolje in prostor Ireno Maj- (Foto: ML) (Foto: IS) (Foto: MŠ) Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 15 Ljudje in dogodki cen. Županja in župani so se strinjali, da se je nekaj na poplavni varnosti v zadnjem času res naredilo, a premalo, zlasti ko gre za prepreče- vanje razlivanja večjih voda in posledične ško- de. Izpostavili so tudi stalno odnašanje pridelo- valne zemlje ob večjih vodah in naplavine, ki jih te pustijo, lastniki zemljišč pa so pri tem prepuš- čeni samim sebi. Skupna ugotovitev je bila, da je potrebno na Savinji in Dreti urediti več zadrže- valnikov ter redno odstranjevati nanose iz strug obeh rek. KMETIJSTVO NA VREMENSKIH IN DRUGIH PREIZKUŠNJAH Vreme je lani povzročalo težave tudi pri op- ravilih na njivah, travnikih in vrtovih. Ker so bi- le njive zaradi snega obilno namočene pozno v pomlad, je to preprečilo setev jarih žit, zgodnjo setev vrtnin, čiščenje travinja in gnojenje. Zara- di podaljšane zime je zamujala tudi paša. Kme- tje so se srečevali s pomanjkanjem krme, saj je predlanski pridelek krme oklestila suša, lani po- mladi pa je vreme zaviralo rast. 700 LET TRŠKIH PRAVIC V MOZIRJU Mozirje je lani praznovalo 700-letnico pridobi- tve trških pravic. Osrednji dogodek je bil 23. ju- nija sredi trškega jedra, 21. septembra pa je sle- dil koncert v športni dvorani. Zbrane je na obeh dogodkih nagovoril župan Ivan Suhoveršnik, ki bo vodil občino tudi naslednja štiri leta. JUBILEJ GASILCEV V GORNJEM GRADU Gornjegrajski gasilci so 22. julija pripravi- li svečanost ob 135-letnici društva. Njihova ve- lika želja ostaja nov gasilski dom, saj iz seda- njega ob vsakih poplavah najprej rešujejo svoje premoženje, šele nato lahko na pomoč priskoči- jo drugim. Zaradi vse pogostejših naravnih ne- sreč si želijo dopolniti opremo za delovanje v takšnih primerih. 120 LET PGD RADMIRJE Članice in člani Prostovoljnega gasilskega društva Radmirje so 24. junija praznovali 120-le- tnico delovanja. Predstavili so zgodovinski oris delovanja, zaslužni posamezniki so prejeli pri- znanja za prizadevno delo v organizaciji. Dru- štvo je prejelo zlati znak Gasilske zveze Sloveni- je in zlati znak Uprave RS za zaščito in reševanje. PRAZNOVANJE LUČKIH PLANINCEV Lučki planinci so 8. septembra pri koči na Lo- ki pod Raduho obeležili štiri desetletja od nje- ne postavitve in 65 let od ustanovitve društva. Ob tej priliki so predstavili nov logotip društva in zaslužnim članom podelili priznanja za njihov doprinos pri razvoju planinstva v Lučah. 60 LET ZGORNJESAVINJSKE VETERINE Lani so zgornjesavinjski veterinarji obeležili šest desetletij organiziranosti. Po okriljem druž- be Veterina Mozirje delujejo od leta 2002. Od za- četkov do danes so se spreminjali tako pogo- ji dela kakor pogled rejcev na delo veterinarjev. Bistveno spremembo je v tem obdobju dožive- lo delo s hišnimi ljubljenci, česar nekoč domala ni bilo. Veterinarji sedaj uporabljajo najmoder- nejše diagnostične metode, s katerimi uspešno opravljajo svoje delo. Veterina Mozirje sodi med najbolje opremljene primerljive ustanove, vete- rinarji pa so odlično usposobljeni. 50 LET RADIOKLUBA MOZIRJE V klubu, ki povezuje zgornjesavinjske radio- amaterje, so praznovali pet desetletij organizi- ranega delovanja. Jubilej so obeležili 11. maja s slovesnostjo v kulturnem domu Mozirje. Radio- amaterstvo je kljub napredku v komunikacijah ostalo pomemben dejavnik, ki pridobiva na ve- ljavi. Na to so opozorile naravne in druge nesre- če, saj so radioamaterji pomagali pri komunika- ciji pri poplavah, žledolomu in vetrolomih. 50 LET ŠPORTNEGA DRUŠTVA MLADOST REČICA OB SAVINJI Julija je Športno društvo Mladost Rečica ob Savinji pripravilo slovesnost, na kateri so v re- čiški osnovni šoli podelili priznanja tistim, ki so s svojim delom zaznamovali razvoj športnih ak- tivnosti v kraju. Ob tej priložnosti so izdali bilten Športno društvo Mladost skozi čas. V MOZIRSKEM GAJU OBELEŽILI 40 LET OBSTOJA Skozi leto so člani Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj organizirali tradicionalne razstave in prireditve ter hkrati obeležili 40-le- tnico parka ob Savinji. Postavili so tudi razsta- vo Mozirski gaj skozi čas, v sklopu katere so si obiskovalci lahko ogledali fotografije gradnje in začetke parka ter cvetličnih povork. V štirih desetletjih so prodali milijon in pol vstopnic. Pred tremi leti so park prvič odeli v lučke in ga odprli za obiskovalce v zimskem času. Pra- vi hit za obiskovalce, Božično bajko Slovenije, je 30. novembra lani odprl predsednik države Borut Pahor. BOŠTJAN GORJUP MANAGER LETA 2018 V Portorožu je 27. in 28. septembra potekal managerski kongres, ki ga vsako leto organizi- ra Združenje Manager. Priznanje manager leta je prejel Boštjan Gorjup, direktor družbe BSH Hi- šni aparati Nazarje in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. ALENKA ERMENC NOVA NAČELNICA GENERALŠTABA Na dan Rudolfa Maistra, 23. novembra, je predsednik države Borut Pahor v predsedniški palači povišal brigadirko Alenko Ermenc, ki je po rodu iz Lok pri Mozirju, v generalmajorko, na predlog ministra za obrambo Karla Erjavca pa je nato postala prva načelnica generalštaba Slo- venske vojske v zgodovini. URŠA ZGOJZNIK SLOVENKA LETA 2018 V Cankarjevem domu v Ljubljani so 5. decem- bra razglasili rezultate 30. izbora Slovenke leta. Izmed desetih kandidatk, izstopajočih na različ- nih področjih dela, je največ glasov prejela Ur- ša Zgojznik, doma iz Mozirja. Dolgoletna akti- vistka na področju okoljevarstva in predsedni- ca Društva Ekologi brez meja je oseba, ki zna motivirati javnost k razmisleku o tem, kako lah- ko vsakdo pripomore k zmanjšanju kopičenja odpadkov. V uredništvu Dela so Uršo Zgojznik uvrstili med deseterico kandidatov za Delovo osebnost leta 2018. Zmagovalec bo znan na slo- vesnosti 9. januarja v Cankarjevem domu. OBISK ASTRONAVTA IN ROJAKA RANDYJA BRESNIKA V začetku marca se je v Sloveniji mudil ameri- ški astronavt Randy Bresnik z družino. Kot rojak z zgornjesavinjskimi koreninami je ob tej prilož- nosti obiskal Ljubno ob Savinji in Luče, od ko- der so bili njegovi predniki. Srečal se je s svoji- mi sorodniki, v Lučah pa je na izjemno obiska- nem javnem srečanju predstavil svoje bivanje v vesolju in nekatere druge zanimive vsebine. Pripravil Igor Solar (Foto: ML) (Foto: BK) (Foto: BK) (Foto: ML) Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 16 Ljudje in dogodki, Organizacije Naša anketa Po čem si boste zapomnili leto 2018? Preteklo leto so zaznamovali številni lepi in malo manj lepi do- godki. Narava je »pokazala zobe« in z vetrolomom naredila kar ne- kaj škode. Na državni in lokalni ravni so oblast prevzeli novoizvo- ljeni poslanci, svetniki in župani. V zgornjesavinjskih občinah so bili namenu predani številni infrastrukturni projekti. Marsikdo je ob koncu leta verjetno bogatejši za kakšno novo življenjsko lekci- jo ali pa je opustil kakšno slabo navado. Po čem si boste zapomni- li leto 2018? Vesna Lešnik, Nazarje Letos sem se preselila v Nazarje in hitro opazi- la urejenost kraja. Veliko mi pomeni, da je Šmar- tno ob Dreti dobilo priključek na čistilno napravo. Pri osnovni šoli je obnovljeno parkirišče in tako je poskrbljeno za boljšo varnost. Najbolj pa sem po- nosna na projekt brezplačne šole, ki ga kot ravna- teljica vodim že sedmo leto. V preteklem letu smo pripravili že deseti dobrodelni koncert in z njim zbrali kar nekaj sredstev, ki jih bomo lahko namenili za različne obšolske dejavnosti otrok. Erik Rosenstein, Rečica ob Savinji Leto je bilo zelo plodno, tako na športnem in poslovnem kot tudi na osebnem področju. Jav- nost mi je dodelila priznanje za posebne športne dosežke, kar me obvezuje, da s kolesarjenjem na- daljujem. Bil sem člen ekipe, ki je s svojim delom in znanjem pripomogla k zagonu centralno-dis- tribucijskega centra v Nazarjah. Ljudje se pravilo- ma raje spominjamo lepih trenutkov in poskušamo pozabiti slabe, a sle- dnjih je bilo pri meni lani zelo malo. K temu je pripomogla cela družina, ki me je ves čas podpirala. Berny Čeplak Poznič, Mozirje Leto 2018 je bilo mozaik, sestavljen iz lepih in manj lepih trenutkov, a v mojem življenju so pe- čat pustila predvsem lepa dejanja. V službi napre- dovanje in sprejem v atletsko reprezentanco Slo- venske vojske, čemur so pripomogli dobri in za- me vrhunski tekaški rezultati. Seveda brez velike podpore bližnjih to ne bi bilo mogoče. Lahko re- čem, da je to bilo moje leto, postala sem bolj samozavestna, trmasta, vztrajna in psihično močna oseba. Prav tako sem ponosna na svojo ob- čino, v kateri so svoj pečat pustili številni kulturni, turistični in družabni dogodki. Razvija se infrastruktura, to je pohvalno. Boža Knapič, Luče Leto si bom najbolj zapomnila po preselitvi iz rečiške občine v lučko. Prej sem živela v Gru- šovljah, sedaj pa v centru Luč, kar je zelo velika razlika. Sedaj imam vse na dosegu roke, prej pa sem se morala peljati z avtom ali kolesom, če sem želela v trgovino ali na banko. V Lučah se aktivno ne vključujem ne v družabno in ne politično živ- ljenje, čeprav plačujem članarino za nekatera društva. Franci Podbrežnik, Solčava Leto, ki je za nami, je bilo zame povprečno leto, brez pretresljivih dogodkov. V občini so se odvija- la sanacijska dela po vetrolomu in poplavi. Priče- li so z gradnjo pločnikov, dela na panoramski ces- ti so končana. V Solčavo je prišlo veliko turistov, ti so si lahko ogledali tudi nekatere turistične in kul- turne prireditve. Športno društvo je obeležilo če- trto desetletje delovanja. Konec leta smo dobili novo staro županjo, ki bo sedaj lahko končala začete projekte. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo KULINARIČNA DELAVNICA V SAVINI Kako pripraviti lokalne sladice na sodoben način Mojca Polak je s pomočnikoma praktično prikazala izdelavo zdravih sladic. (Fotodokumentacija mozirske izpostave KGZ Celje) Na pobudo nosilcev turistične dejavnosti na kmetijah je mozirska izpostava Kmetijsko goz- darskega zavoda Celje pripravila kulinarično delavnico o ponudbi sodobnih sladic gostom na teh kmetijah. Izobraževanje je potekalo na eko- loški turistični kmetiji Loger v Savini. POSEBEJ POUDARJENA UPORABA SESTAVIN IZ LOKALNEGA OKOLJA Delavnico s praktičnim prikazom in zanimivi- mi ter poučnimi razlagami je vodila Mojca Po- lak, predavateljica na Višji strokovni šoli za go- stinstvo in turizem v Mariboru. Posebej je bila poudarjena uporaba sestavin iz lokalnega, zgor- njesavinjskega okolja. Udeleženke delavnice so se lahko seznanile s tem, kako s sodobnimi pris- topi preobraziti klasične sladice v zdrave, o sla- dicah brez moke, sladkorja in laktoze, kako v po- nudbo vključiti lastne hišne recepture ali pripra- viti sladice za stoječe pogostitve. NOVE IDEJE ZA DOPOLNITEV PONUDBE NA TURISTIČNIH KMETIJAH Udeleženke so bile z izvedbo delavnice in s tem, kar so izvedele, zelo zadovoljne, saj se jim je ob tem utrnila marsikatera nova ideja za do- polnitev ponudbe na domači turistični kmeti- ji. Delavnica, kakršnih si nosilci turistične de- javnosti še želijo, je bila delno sofinancirana s sredstvi zgornjesavinjskih občin. Marija Lebar Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 17 Organizacije, Ljudje in dogodki 21. ŽIVE JASLICE NA DOL-SUHI Sporočilo o povezanosti družine v času božičnih praznikov Ustvarjalci 21. uprizoritve živih jaslic nad Rečico ob Savinji. (Foto: Marija Šukalo) Turistično društvo Rečica ob Savinji je tudi tokratni božič obeležilo z živimi jaslicami. Sveto- pisemsko zgodbo so odigrali v opuščenem ka- mnolomu na Dol-Suhi in tako že enaindvajsetič pripravili uprizoritev božičnega čudeža. SVETOPISEMSKA ZGODBA ZNOVA NAVDUŠILA ŠTEVILNE OBISKOVALCE Oznanilo nadangela, Marijino in Jožefovo is- kanje prenočišča, pogovor pastirjev ob og- nju, obisk treh kraljev, izročanje daril ..., vse to so delčki zgodbe, ki je znova navdušila števil- ne obiskovalce. »Sporočilo zgodbe o Jezuso- vem rojstvu je, da ni potrebno obupati nad živ- ljenjem. Slednje je, čeprav polno težav in preiz- kušenj, smiselno in vredno, da ga živimo. Pre- magati moramo vse ovire in najti smisel. Prav tako moramo odpustiti ljudem, za katere misli- mo, da so krivi za naše težave,« je bilo med dru- gim mogoče razbrati iz igranih prizorov, ki so jih z božičnimi pesmimi obogatili pevci skupine To- na Vokala. LUČ MIRU IZ BETLEHEMA NA LAZAH PRI KOKARJAH Delimo plamen – zanetimo mir Letošnjo poslanico luči miru sta obiskovalcem predstavila tabornika Petra Matko in Tadej Polak. (Foto: Marija Šukalo) Taborniki Roda Sotočje Nazarje so na svo- jem tabornem prostoru na Lazah pri Kokar- jah sprejeli luč miru iz Betlehema. V nede- ljo, 23. decembra, so jim jo prinesli skavti iz Mozirja. LETOŠNJE GESLO POVZEMA VZPOREDNICO MED PLAMENOM IN MIROM Letošnja delitev luči je potekala pod geslom Delimo plamen – zanetimo mir. Poslanico sta obiskovalcem predstavila tabornika Petra Mat- ko in Tadej Polak in izpostavila, da letošnje ge- slo povzema vzporednico med plamenom in mi- rom in jo izraža v obliki vabila: »Poslanica govo- ri o tem, da je plamen pri meni. Odločil sem se, da ga sprejmem in sedaj imam priložnost, da ga širim naprej. Ta priložnost je hkrati tudi odgovor- nost, da pomagam bližnjemu.« AKCIJA Z DOBRODELNO NOTO Akcija delitve luči miru že od samega začet- ka, pred skoraj tremi desetletji, poteka z name- nom, da bi pomagali otrokom, ki potrebujejo po- moč. Tudi letošnja ima dobrodelno noto. S pro- stovoljnimi prispevki zbrana sredstva bodo na- mreč namenjena Vincencijevi zvezi dobrote – Centru za družine Mirenski grad. BOŽIČNI NAPEVI OBOGATILI DOGODEK Dogodek so z božičnimi napevi obogatili pevci in pevke mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Nazarje pod taktirko Kristine Šuster Ur- šič. Zapele so tudi učenke nazarske glasbene šo- le Ema Begič, Katja Zgojznik in Klara Prušnik, katerih mentorica je prav tako Šuster Uršičeva. Marija Šukalo JASLICE NISO LE KUP FIGUR Kot je povedal vodja projekta Vinko Jeraj, je bilo v dogajanje vključenih več kot trideset vi- dnih in nevidnih akterjev, ki so poskrbeli, da je zgodba tekla nemoteno. Skupaj so želeli prenes- ti sporočilo o povezanosti družine v času božič- nih praznikov. Jeraj je izrazil upanje, da so us- peli pokazati, da jaslice niso le kup figur, ki jih na »hitro« postavimo na določeno mesto, am- pak naj bi ob postavljanju razmišljali o Jezuso- vem rojstvu, božji ljubezni in daru družine. Svet danes potrebuje spremembe, a se bo spremenil le, če se bomo spremenili mi sami. Marija Šukalo Več kot 30 vidnih in nevidnih akterjev je poskrbelo, da je zgodba tekla nemoteno. Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 18 Ljudje in dogodki, Organizacije, Informacije Res iznenada in z ničemer napo- vedano je na hladen ponedeljkov večer 10. decembra med Mozirja- ni završala novica, da je umrl Sta- ne Kranjc. Redki so v kraju in okoli- V SPOMIN Stane Kranjc 1945-2018 ci tisti, ki ga niso poznali in ga sre- čevali na poteh, po katerih je hodil. Slednjih je bilo domala brez števi- la, saj je Stane povsod našel način, kako se vključiti in kako pomagati. Na ta način je pustil trajen pečat v številnih organizacijah. Že ko je bil star sedem let, je sto- pil v vrste mozirskih prostovoljnih gasilcev. V času plodnega delova- nja v društvu je bil med drugim šest let predsednik, zadnja leta pa član častnega razsodišča in disci- plinske komisije. Bil je tudi član turističnega društva, v katerem si je ves čas prizadeval za osveščanje krajanov o pomenu čiste- ga bivalnega okolja in kraja. Redko je manjkal kot prostovo- ljec pri akcijah, s katerimi se je gra- dilo ime Mozirja. Med drugim je bil vedno na razpolago, ko se je gradil Mozirski gaj, ko so v Mozirju pote- kale daleč naokrog odmevne cvet- lične povorke in podobno. Manjkal ni niti pri udarniških akcijah, ko so se gradile hiše. Da mu ni vseeno, kako se kraj razvija, je dokazal kot dolgoletni član sveta bivše krajevne skupnos- ti Mozirje. Zavzemal se je za dialog in enak razvoj vseh delov kraja. Od ustanovitve je bil aktiven član Sadjarskega društva Franca Praprotnika, v katerem je svoj čas daroval tudi za prenos znanja na mlade, ob tem pa zelo rad sadjaril v svojem sadovnjaku. Leta 1975 je bil med pobudniki ponovne ustanovitve godbe v do- lini. Vanjo sta se nato vključila nje- gova sinova, sedaj pa je njen član tudi že vnuk. Širši javnosti je bil Stane Kranjc v največji meri znan zaradi vlog v gledališki skupini, danes Gleda- lišču Mozirskem. Tekom svojega kulturniškega udejstvovanja je od- igral vloge mnogih klenih Mozirja- nov. Igral je v igrah Mišolovka, Va- ja zbora, Kopalniški rokenrol, Moč teme, prej pa še v mnogih drugih. Dolga leta je kot Božiček razvese- ljeval otroke v vrtcu in varovance varstveno delovnega centra. Aktiven je bil v osamosvojitve- ni vojni, nato pa kot član Obmo- čnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinjsko-Za- drečke doline. Stane Kranjc je bil zanesljiv in trden član skupnosti Mozirjanov, z življenjskim motom biti vedno poš- ten, ob tem pa spoštovati vse ljudi. Zavoljo vsega, kar je storil za kraj, bo za njim ostal spomin na člove- ka, po katerem bi se lahko vsi zg- ledovali. Benjamin Kanjir SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV V NAZARJAH Aktivna generacija hvaležna starostnikom za njihov prispevek Vanja Hofbauer je izročila priložnostno darilo najstarejšemu udeležencu srečanja Francu Grudniku iz Nazarij. (Foto: Marija Šukalo) Kot že vrsto let do sedaj so se pred iztekom koledarskega leta tu- di letos srečali starostniki nazar- ske krajevne skupnosti. Druženje krajanov, ki so dopolnili sedem de- setletij ali več, sta drugo decembr- sko soboto skupaj pripravili krajev- na skupnost in turistično društvo. ZGRADILI TEMELJE IN USTVARILI POGOJE ZA BIVANJE Predsednica turističnega društva Vanja Hofbauer je udeležencem srečanja v uvodnem nagovoru za- želela, da v prijetni družbi uživajo in se sprostijo. Župan občine Nazarje Matej Pečovnik se je zahvalil za za- upanje, ki so mu ga občani izkazali s ponovno izvolitvijo, in ob tem po- udaril, da so bili današnji starostniki tisti, ki so pred desetletji zgradili te- melje in ustvarili pogoje za bivanje v Nazarjah. »Mlajši se trudimo, da te temelje nadgrajujemo in skrbimo za kvalitetno bivanje naših občanov,« je še dejal župan, ki je mnenja, da je treba praznični čas izkoristiti za počitek in druženje. Vsem je zaželel veliko zdravja in vse dobro v novem letu z željo, da se ob letu osorej po- novno srečajo. PEVCI IN PEVKE OBOGATILI DOGODEK Z NARODNIMI IN BOŽIČNIMI PESMIMI Prijazno voščilo in lepe želje je starejšim občanom namenil tu- di predsednik nazarske krajevne skupnosti Ivan Turk. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so pripomog- li k izvedbi srečanja, še posebej pa pevcem in pevkam mešane- ga pevskega zbora Kulturnega društva Nazarje pod taktirko Kri- stine Šuster Uršič, ki so dogo- dek obogatili z narodnimi in bo- žičnimi pesmimi. S priložnostnim darilom so pozornost izkaza- li tudi najstarejšemu udeležen- cu srečanja, 93-letnemu Francu Grudniku. Marija Šukalo DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Mojca Vozel: Hrana za zdravje družine; Kaj jesti za krepitev razvoja, zdravja in odpornosti Knjiga prinaša odgovore na šte- vilna vprašanja o hrani in zdravju, saj po mnenju avtorice ne obstaja en sam pravilen način prehranje- vanja, skupna pa so temeljna spoz- nanja, s katerimi je dobro biti sez- nanjen. Avtorica se tematike lote- va iz antropološkega zornega kota in hrano predstavlja skozi razvoj, naravo in kulturo človeka. Njen pogled na hrano ni sicer razširjeni medicinsko-prehranski, ampak so ključne študije preteklih ljudstev in sodobnih populacij, ki ne živijo ta- ko, kot živimo v razvitem svetu. Ta- ko je nastala življenjska in uporab- na knjiga, ki je pripomoček za star- še, vzgojitelje, mladostnike in od- rasle, skratka za vse, ki kuhajo ali pa se le usedejo k obedu. Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 19 Ljudje in dogodki 90 LET MARIJE FELICIJAN Z DOBROVELJ NAD MOZIRJEM Življenje, zaznamovano z delom na kmetiji in skrbjo za starše Marija Felicijan s Stanetom in Štefko Ramšak. (Foto: Marija Šukalo) Decembra je okrogli jubilej, 90 let, praznovala Marija Felicijan z Dobrovelj. Rojstni dan je Kol- šekova Mimi, kot jo kličejo Dobroveljčani, pra- znovala v krogu sorodnikov in prijateljev, obi- skali pa so jo tudi predstavniki mozirske obči- ne in Karitasa. PRVA OD ŠESTIH DEKLET Marija je na svet privekala kot prva od šestih deklet, ki so rasle na Kolšekovi domačiji. Otro- štva se spominja kot obdobja pomanjkanja in trdega dela. Oče je hodil v službo, mama je skr- bela za domačijo. Sčasoma so se sestre omožile in odšle od doma, Mimi pa je bila kot prvorojen- ka določena za »birta«. NA ROMANJU SPOZNALA BODOČEGA MOŽA Njeno življenje je bilo zaznamovano z delom na kmetiji in skrbjo za starše, tu in tam pa se je podala na romanje. Na enem od takih izletov je spoznala svojega bodočega moža Franca. Vne- la se je ljubezen, ki sta jo zaljubljenca okronala z zakonom šele po osmih letih. Franc je namreč delal v Nemčiji in ko se je vrnil, so ohcet pripra- vili kar pri Kolšekih. TRDO DELO OBRODILO SADOVE Marija in Franc sta skupaj z njenimi starši trdo delala na hribovski kmetiji. Gojili so hmelj, ga sušili, žgali apno, delali opeko. Ob tem so pre- novili domačijo, zgradili sušilnico za hmelj, na- bavili nekaj strojev. Stanje na kmetiji se je izbolj- šalo. Majhno hiško s črno kuhinjo so zamenjali za tiste čase sodobno hišo z vodovodom in elek- triko ter kuhinjo, kot jih poznamo danes. ZELO DOBRA KUHARICA IN SLAŠČIČARKA Marija Felicijan ni nikoli hodila v službo, je pa za priboljšek nabirala zelišča in tu ter tam sešila ali spletla kakšno enostavno oblačilo. Bila je tu- di zelo dobra kuharica in slaščičarka. Kar nekaj svatov je bilo navdušenih nad kvaliteto hrane, ki jo je pripravila. Njene znamenite torte v obliki ovc so bile tako rekoč nepogrešljive na številnih krstih, birmah in obhajilih. SKRBELA ZA BOLNA STARŠA IN KMETIJO Tu in tam sta se Marija in Franc podala na kakšen izlet in si tako napolnila baterije po na- pornem delu. »Mož je bil vojni invalid in je šel večkrat v toplice, jaz pa sem ostala doma z bol- nima staršema in skrbela za kmetijo,« se spomi- nja Felicijanova, ki je zdaj že več kot dve dese- tletji brez svojega življenjskega sopotnika. JEREBOVI SO NJENA NOVA DRUŽINA Ker ji življenje ni naklonilo materinstva, je na kmetiji ostala sama. A se ni predala. Poiskala je dobre ljudi, ki so ji nudili oporo in ji pomagali pri delu. Tako je med Jerebovimi, katerih doma- čija ni daleč stran od Kolšekove, in Marijo zras- la trdna in topla vez. »Stane in Štefka Ramšak sta zdaj moja družina. Zame skrbita, kot bi bila njihova,« z navdušenjem pripoveduje o Jerebo- vih, ki so poskrbeli, da njena domačija ostaja ži- va. Obdelujeta namreč tudi njeno zemljo, obno- vila sta poslopja in uredila centralno ogrevanje. Z ZANIMANJEM SPREMLJA ŠPORT IN RAZVEDRILNE ODDAJE Marija se še vedno rada poda na sprehod do bližnjih sosedov, prebere dnevno časopisje, tu in tam poklepeta s poštarjem in dan zaključi z gledanjem televizije. Z zanimanjem spremlja zlasti športno dogajanje in razvedrilne oddaje. Marija Šukalo ŽEGNANJE KONJ V ŠENTJANŽU Poleg blagoslova živali deležne grižljaja kruha in soli Tradicionalni blagoslov konj je opravil rečiški župnik David Zagorc. (Foto: Marija Šukalo) Blagoslov konj na štefanovo je razširjen obi- čaj po vsej Sloveniji, ki ga skrbno gojijo tudi čla- ni Konjerejskega društva Zgornje Savinjske do- line. Slednji so se na god zavetnika živali 26. de- cembra lani znova zbrali pred cerkvijo Janeza Krstnika v Šentjanžu. ŠTEVILČNA UDELEŽBA K obredu blagoslova je svoje štirinožne prija- telje pripeljalo lepo število lastnikov. Sveto ma- šo je ob asistenci diakona Stanka Čeplaka da- roval rečiški župnik David Zagorc, opravil pa je tudi blagoslov vode, soli in živali. Grivasti lepo- tci so bili polega blagoslova deležni tudi grižlja- ja blagoslovljenega kruha in soli. PREKO GMAJNE NA MALICO Pogostitev so si privoščili tudi lastniki konj. Po obredu so se na konjskih hrbtih podali preko šentjanške in grušoveljske gmajne do Okonine, kjer jih je čakala malica. Marija Šukalo Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 20 Organizacije, Ljudje in dogodki OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI V dobo robotike skupaj s podjetjem KLS Ljubno Učenca šestega razreda Alen Strgar (desno) in Vid Podlesnik z veseljem obiskujeta neobvezni izbirni predmet računalništvo, pri katerem bodo uporabljali robot mBot. (Foto: Ksenija Poličnik) Na ljubenski osnovni šoli so v le- tošnjem šolskem letu neobvezne- mu izbirnemu predmetu računalni- štvo dodali robotiko. Izvajajo ga za učence 4., 5. in 6. razreda. V okviru predmeta tudi programirajo. Naj- več uporabljajo programski jezik scratch, ki je namenjen otrokom in vsem, ki bi se radi naučili pro- gramirati. Otroci lahko z njim pro- gramirajo računalniške igrice, ani- macije in interaktivne zgodbe. Na- mesto zapletenih programskih kod premikajo in zlagajo pisane grafič- ne bloke, ki vsebujejo različne pro- gramske ukaze. Z ROBOTKOM BO DELO ŠE LAŽJE »Letos želimo delo pri predme- tu nadgraditi in popestriti. V ta namen smo kupili bluetooth raz- ličico robotka na kolesih. Poveže- mo ga lahko z računalniki ali pa- metnimi aparati in programira- mo s pomočjo programskega je- zika scratch 2.0. Ponuja torej neš- teto možnosti učenja STEM – zna- nost, tehnologija, inženiring, ma- tematika. Na šoli upamo, da bo- mo z njim navdušili učence, da se bodo še raje odločali za tehnične poklice in da bomo sčasoma ku- pili še več takšnih robotov,« je o novi pridobitvi povedal ravnatelj mag. Samo Kramer. SODELOVANJE Z USPEŠNIMA PODJETJEMA V okviru robotike so se poveza- li tudi s podjetjema KLS Ljubno in FANUC iz Celja, slednje skrbi za do- bavo in izobraževanje za delo z in- dustrijskimi roboti. S podjetjema se dogovarjajo tudi za organizacijo tehniškega dne, v okviru katerega bi četrtošolci pobliže spoznali de- lovanje in uporabo robotov v pod- jetju KLS ter se sami preizkusili na izobraževalnem robotu. Štefka Sem ZAVOD STANISLAVA GORNJI GRAD »Večkrat pečeš potico, boljša je« Pred božičnimi prazniki so v Za- vodu Stanislava v Gornjem Gradu organizirali delavnico peke potice, ki jo je vodil Janez Železnik. Ude- leženke delavnice so sodelovale pri celotnem poteku priprave potice. KAKO DO LEPE IN DOBRE POTICE Železnik je med pripravo odgo- varjal na vprašanja in odkrival po- membne malenkosti, ki so razlog, da je potica na koncu tako lepa kot dob- ra. Za potico so pripravili več nade- vov, od najbolj popularnega orehove- ga do lešnikovega in korenčkovega. Potico so nato spekli v krušni peči. SLABE POTICE NI Janez Železnik iz Šentjanža je samouk, a velik mojster peke po- tic. Peče jih že dolgo in sam pravi, da je pomembna sestavina potice prava moka, vse ostalo pa so izku- šnje. »Večkrat pečeš potico, boljša je, vse pride s časom in izkušnja- mi,« pravi Železnik. Slabe potice po njegovem mnenju ni, saj so že se- stavine same dobrote. TUDI NAJVEČJIM MOJSTROM KDAJ NE USPE Tudi z izgledom potice se ne ka- že preveč obremenjevati, kajti tudi NARAVA PRESENEČA Pozna goba, a velika Zala Fedran z marelo rekorderko. (Foto: RF) Lanska jesen je bila bogata z gobami, tudi tik preden so se tem- perature spustile pod ledišče. Še nedolgo nazaj je Zala Fedran iz Nove Štifte na sprehodu pobrala tole velikanko, ki je rasla ob gozdu. Premer »marele« je bil neverjetnih 38 centimetrov in zadostovala je za eno dobro večerjo cele družine. Štefka Sem največjim mojstrom kdaj ne uspe. Železnika so poleg orehove potice pritegnili še drugi okusi, zato rad speče tudi lešnikovo, pehtranovo, rozinovo, rožičevo, makovo, peter- šiljevo, brusnično, korenčkovo in še kako drugačno potico. Štefka Sem Janez Železnik rad posega po zanimivih namazih pri peki potic. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 21 Ljudje in dogodki, Oglasi LJUBNO OB SAVINJI Ljudski godci poskrbeli za vedro praznično popoldne Na Ljubnem ob Savinji so na štefanovo ljudski godci in pevci predstavili običaj čakanja novega leta. Skozi program popoldanske- ga druženja so obiskovalci spoz- nali bogato zakladnico ljudskih pe- smi, napevov in običajev, ki so jih v preteklosti gojili na Ljubnem in okolici. IDEJO ZA PREDSTAVO PRISPEVALA IVKO IN JOŽICA RETKO Idejno zasnovo predstave sta oblikovala Ivko in Jožica Retko, v pomoč pri izvedbi pa so jima bili Klara in Rok Prušnik, Vinko Jeraj, Mojca Pikl, Tadeja Sedovšek, Da- vid Kaker in Miran Žerovnik. »ŠALE IZ ROKAVA« IN IZVIRNE DRUŽABNE IGRE Dogajanje je bilo postavljeno v kmečko izbo, kamor pridejo sosed- je čakat novo leto. Ob šalah, ki so jih akterji »stresali iz rokava«, ljud- skih napevih in ponarodelih vižah so predstavili tudi nekaj družabnih iger, med katerimi vsekakor velja omeniti knoflco (varnostno zapon- ko) skrivat in ceravzl (s prevezani- mi očmi ugotavljati osebo). Kakšno je bilo iztekajoče se leto, je nakaza- lo »staro leto«, v vlogi katerega je nastopil Miran Žerovnik in povedal prenekatero pikro na račun letine. KAKO SO SI NEKOČ KRAJŠALI ČAS Kot je povedala predsednica ljubenskega kulturnega društva Zvonka Kladnik, so skozi poldrugo uro sprostitve in smeha želeli prika- zati, kako so si ljudje nekoč krajšali čas brez pripomočkov sodobne teh- nologije, ob tem pa so se tkala prija- teljstva in rojevale ljubezni. Tekst in foto: Marija Šukalo Miran Žerovnik je v vlogi starega leta povedal prenekatero pikro na račun letine. Družabna igra ceravzl (s prevezanimi očmi ugotavljati osebo) ni nasmejala le publike ampak tudi akterje na odru. Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 22 Šport, Organizacije, Oglasi FINALE POKALNEGA TURNIRJA SLOVENIJE V ODBOJKI Kamničanke prvakinje, Katja Mihalinec najboljša napadalka Odbojkarice Calcit Volleyja, Katja Mihalinec sedi v sredini s pokalom. (Foto: arhiv Katje Mihalinec) Odbojkarice Calcit Volleyja, kjer igra tudi Mo- zirjanka Katja Mihalinec, so osvojile naslov pokalnih prvakinj za sezono 2018/19. V finalu zaključnega turnirja, ki ga je gostil Kanal pred- zadnji vikend v decembru, so bile s 3:1 (-19, 25, 25, 25) boljše od ekipe Nove KBM Branik. Kamni- čanke so se tako veselile tretje pokalne lovori- ke, Mihalinčeva pa je bila razglašena za najbolj- šo napadalko finalnega turnirja. V POLFINALU BOLJŠE OD FAVORIZIRANIH DOMAČINK Svoj zmagovalni pohod so Kamničanke za- čele že v petek, ko so v napeti in izenačeni igri uspele premagati domačinke Gen-i Volley. Te so pred začetkom zaključnega turnirja zaradi šte- vilnih okrepitev v letošnji sezoni veljale za favo- ritinje. »Občutki po zmagi so bili neprecenljivi, polni emocij, z besedami pa težko opisljivi. Vsa čustva smo po petkovi zmagi morale hitro poza- biti,« je tekmo opisala Katja Mihalinec. EKIPNI DUH KLJUČEN ZA ZMAGO Finalni obračun je bil ponovitev dvoboja iz lanskega leta. »Igra je bila ves čas izenačena in napeta. Rada bi izpostavila ekipni duh, ki je bil ključen za pokalno zmago. Dokazale smo na- mreč, da je odbojka šport, kjer mora biti za us- peh razpoložena cela ekipa, nikoli ni dovolj le ena posameznica. Neizmerno sem srečna, da nam je uspelo premagati dve favorizirani ekipi, želim pa si, da bi nam uspelo zmagovalni ritem zadržati tudi po premoru in predvsem v zaključ- ku državnega prvenstva. Še posebej sem po- nosna in si štejem v čast, da sem bila razgla- šena za najboljšo napadalko finalnega turnirja,« je povedala najboljša mlada športnica Zgornje Savinjske doline za leto 2018. Razglasitve rezul- tatov izbora najboljših športnikov minulega le- ta se prav zaradi odbojkarskega turnirja ni mog- la udeležiti. Marija Šukalo TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Prednovoletne delavnice za otroke Otroci so izdelovali okraske za božično jelko, voščilnice in različne lutke. (Foto: Primož Vajdl) V duhu prazničnega časa so člani Turistične- ga društva Nazarje v sodelovanju z Občino Na- zarje zadnji četrtek v decembru v prostorih na- zarskega Doma kulture pripravili prednovoletne delavnice za otroke. Ustvarjalne delavnice so bile namenjene iz- delavi različnih božično-novoletnih okraskov. Otroci so iz plastelina izdelovali okraske za bo- žično jelko, iz papirja so delali voščilnice, ob po- moči mentoric pa so izdelali tudi različne lutke. Člani društva so iz naravnih materialov izdelali raznolike božične dekoracije. DELAVNICE ŽE VEČ KOT DVAJSET LET Kot je povedala predsednica Turističnega društva Nazarje Vanja Hofbauer, delavnice za ot- roke v tem času pripravljajo že več kot dvajset let. Namenjene so otrokom do dvanajstega leta. Tok- rat se je delavnic udeležilo preko dvajset otrok. Primož Vajdl Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 23 Šport, Kronika, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • FEKALIJE ONESNAŽILE TRNAVO Mozirje: 28. decembra ob 9.25 je Ob Trnavi v Mozirju med obhodom revirjev čuvaj Ribiške družine Mozirje opazil onesna- ženje potoka Trnava z gnojevko ali fekalijami. Na kraj so odšli po- licisti, ki so ugotovili, da je občan prebijal zamašen odtok grezni- ce, pri čemer je ob preboju prišlo do izliva večje količine fekalij in meteorne vode v potok. Pogina rib ali drugih organizmov ni bilo opaziti, o dogodku pa so bile obveščene pristojne inšpek- cijske službe. • POŠKODOVANA POHODNICA NA SMREKOVCU Smrekovec: 28. decembra okoli poldneva so bili policisti ob- veščeni o poškodbi 42-letne pohodnice v bližini koče na Smre- kovcu. Pri sestopu z ledene površine je padla in si zlomila nogo. Po zdravstveni pomoči na kraju dogodka je bila s helikopterjem prepeljana v bolnišnico. • ZLOMILO MU JE GLEŽENJ Čreta: 28. decembra okoli 15. ure so policisti na Čreti pri Vran- skem opravili ogled kraja nesreče pri delu. Pri podiranju je odre- zani spodnji del drevesa 36-letnemu domačinu potisnil levo no- go med štor in skalo, ki je bila v neposredni bližini. Pri tem je de- lavec utrpel zlom levega gležnja. Z reševalnim vozilom je bil pre- peljan v bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. • POŽAR UNIČIL KURILNICO Savina: 29. decembra ob 5.24 je v Savini zagorelo v kurilni- ci stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD Ljubno ob Sa- vinji, Radmirje in Okonina, ki so ogenj pogasili, pregledali pro- store s termovizijsko kamero, odstranili žareča drva in prezrači- li prostore. Kurilnica je v celoti uničena, poškodovano pa je bilo tudi osebno vozilo. NOVOLETNA TURNEJA ŠTIRIH SKAKALNIC Timi Zajc najboljši Slovenec v Obersdorfu Na prvi tekmi novoletne turneje štirih skakalnic se je od slovenskih tekmovalcev ponovno najbolje od- rezal 18-letni Timi Zajc, član ska- kalnega kluba Ljubno BTC. Osvojil je deveto mesto in kot edini Slove- nec v prvi seriji premagal svojega nasprotnika. PRED TURNEJO PREBOLEVAL GRIPO Timi zadnje dni pred turnejo ni skakal, saj je preboleval gripo in je- mal antibiotike. Na tekmi se mu to ni poznalo in je skakal dobro, zlas- ti v prvi seriji, v kateri je imel še- sti dosežek. CILJ: UVRSTITVE MED DESETERICO »S tekmo sem kar zadovoljen. V prvi seriji sem naredil res dober skok, razmere pa so bile zelo težke. V drugi seriji sem naredil manjšo napako. Za- dovoljen sem z uvrstitvijo med dese- terico in z dvignjeno glavo grem lah- ko naprej. To, da sem začel z deve- tim mestom, torej med deseterico, je bil moj cilj pred novoletno turnejo in upam, da bom rezultate stopnjeval skozi celotno turnejo,« je povedal Ti- mi, ki se ponaša z nazivom športnik leta Zgornje Savinjske doline 2018. Štefka Sem V GORAH Z MARIJO IN ANDREJEM ŠTREMFLJEM Vrhunska alpinista, prva zakonca na strehi sveta Prijeten večer sta v petek, 14. decembra, v organizaciji Turistič- nega društva Gornji Grad v kultur- nem domu v Novi Štifti pripravila alpinista Marija in Andrej Štremfelj. Ob predvajanju fotografij in krat- kih filmov sta spregovorila o nju- ni življenjski strasti plezanju, druži- ni, izgubi prijateljev in spoznavanju novih. Predstavili sta se tudi članici odprave na Pik Lenin Katja Rutar in Anja Petek iz Nove Štifte. ŠTIRI DESETLETJA OSVAJANJA NAJVIŠJIH VRHOV Marija in Andrej Štremfelj sta alpinista že več kot štiri desetletja. Andrej je bil prvi Slovenec na vrhu najvišje gore sveta, Mount Everes- tu, skupaj pa sta se nanj povzpe- la kot prva zakonca. Za prvenstve- ni vzpon je Andrej leta 1992 kot prvi dobil zlati cepin, lani ga je prejel za življenjsko delo. »Polovica ga pri- pada Mariji,« je povedal v Novi Šti- fti in s tem dal vedeti, da brez pod- pore in razumevanja žene ne bi do- segel vsega, kar je. IZGUBE IN NOVA PRIJATELJSTVA Marija je izgubila sestro zaradi nesreče pri plezanju, Andrej je izgu- bil najboljšega prijatelja Nejca Za- plotnika v Himalaji. Tovrstnih izgub je bilo še več, a hkrati sta preko ple- zanja in sedaj gorskega vodništva spoznala veliko novih prijateljev. Mednje sodi tudi Anja Petek, s ka- tero sta preživela edinstveno izku- šnjo in se povzpela na vrh Pik Leni- na. Anjino pot na sedemtisočak bo- mo predstavili v eni od prihodnjih številk Savinjskih novic. PLEZANJE DRUŽINSKA STVAR Plezanje je pri Štremfljevih tako rekoč družinska stvar, tudi starejša dva od treh otrok, ki jih imata, sta športna plezalca in že od otroštva se skupaj »potikajo« po gorah. Štefka Sem Marija in Andrej Štremfelj sta obiskovalcem opisala svojo alpinistično in družinsko življenje. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 24 Za razvedrilo KAM NAJ S TEMI DRVMI … Ko je stara/nova solčavska županja Katarina Prelesnik opravi- la prijetno dolžnost in podelila pokal športnici leta 2018 »čez-drn-in- -strn-drveči« gorski kolesarki Moniki Hrastnik, je le-ta v zadregi s polnimi rokami dejala županji: »Eee … saj ne vem, kam naj z vsemi temi drvmi, da bi vam lahko segla v roko. Hvala vam in vsem ostalim, ki me zalagate z »gorivom« za nadaljnje treninge in gozdne dirke!« DA NE BI KAJ ZAMUDIL Dirigent dveh orkestrov, mladinskega pihalnega in mladinskega godalnega orkestra Glasbene šole Nazarje, Stefan Garkov tudi na božično-novoletnem koncertu ni mogel iz svoje kože. Ne le vsak za- igran ton svojih učencev, budno je spremljal tudi sleherno besedo sprevodnice polarnega vlaka (povezovalke Maše Tiselj), da ne bi zamudil odločilnega trenutka, ko se je bilo treba vkrcati na vlak, ki je poslušalce popeljal do severnega pola in Božička. SLUŽBA JE SLUŽBA, DRUŽBA PA DRUŽBA Člani gledališke skupine Lepa Njiva so na predbožični priredi- tvi raziskovali medsebojne odnose. Šef Stane (Lovro Podvratnik, v sredini) je bil naveličan, da ga uslužbenec Marjan (Anže Goličnik, desno) ves čas kliče po imenu in ne šef kot drugi uslužbenec Jo- že (Marko Atelšek). »Veš, Marjan, služba je služba, družba pa druž- ba. Moral se boš bolj odgovorno obnašati,« je zažugal Stane. Marjan mu ni ostal dolžan in je odvrnil, da se mu ne zdi odgovorno, da pije- jo alkohol v službi. A Stane se je hitro znašel ter pojasnil, da je alko- hol dovoljen kot preventiva proti prehladom v mrzlih zimskih dneh. (Foto: JM) (Foto: BR) (Foto: PV) Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 2. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7 . do 8.30 ure. Dežurne službe VETERINARSKO DEŽURSTVO ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobo- tah in nedeljah od 7 . ure (sobota) do 7 . ure (ponedeljek), enako velja tudi za dr- žavne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 . do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 26 Sobota, 5. januar ob 9.00. Golte Test smuči fischer ob 10.00. Golte Pokal Vzhodne regije v veleslalomu za U10 in U12 ob 11.15. Golte Pokal Zgornje Savinjske doline v veleslalomu za U10 in U12 ob 12.00. Terasa hotela Golte Koncert Kokr Joe Band (Joe Cocker tribute band Slovenia) Nedelja, 6. januar ob 16.00. Cerkev Marije Zvezde v Novi Štifti Koncert za svete tri kralje Torek, 8. januar ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka ob 20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Vadba za telo in dušo Sreda, 9. januar ob 16.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Javna razgrnitev OPN – Spremembe in dopolnitve 1 ob 17 .00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic: Plašni medved ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Gospa zima Četrtek, 10. januar ob 17 .00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Plašni medved ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Poslušam za PET ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovni abonma: Paskudarium Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi- la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za upora- bo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrab- ljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbe- ne mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ŽIVALI – PRODAM Prodam teličko limuzin, staro 7 dni; gsm 031/805-832. 10 tednov staro teličko rj/lim pro- dam; tel. št. 58-45-197 . Prodam telico ls, brejo 9 mesecev; gsm 041/289-501. Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež; gsm 031/509-061. Prodam bikca, križanec, star 8 dni; tel.: 03/583-52-39. ŽIVALI – KUPIM Kupim dve telički cike, težke 250 kg, neštevilčene; gsm 031/713- 852. Kupim bikca ali teličko od enega tedna do 300 kg in kravo pašno, lahko s teletom; gsm 051/372-468. Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje, in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO – PRODAM Prodam traktor john deere 5100R, model 2011, klima, brezhiben, cena 28.600 eur; gsm 031/493-660. Prodam lita platišča 17 col, et 43, vi- jaki 112, in lita platišča 16 col, et 45, z gumami; gsm 040/684-238. IŠČE SE Izgubil se je mladič kamerunske ovce; gsm 041/754-808. Savinjske novice št. 1, 4. januar 2019 27 Oglasi Ljudje in dogodki, Oglasi