ESLOVBNÍA
BUENOS AIRES 8. maja 1969
Padec de Ganila
Od Napoleona III. Francija ni imela tako odločilnega, pa tako vihravega predsednika, kakor je bil general Charles de Gaullc.
Churchill ga jo leta 1940 imenoval „moža bodočnosti“, kar je pozneje dokazal s evojirn poseganjem v razvoj dogodkov med drugo svetovno vojno in po njej, do današnjih dni.
Zamcrjajo mu, čeprav so si velik del Francozov in mnogi njegovi zavezniki želeli, da bi izginil s svetovne pozor-nice, da je stavil na kocko svojo politično karijero in usodo Francije s plebiscitom za ustavni spremembi, ki med seboj nimata nobene zveze: odvzem odločilne moči senatu in upravna reorganizacija države. Toda 0e Ganile se je tako odločil, plebiscit objavil in ga izvedel. ter ga navezal na svoj predsedniški položaj. Napovedal je svoj odstop. če bo plebiscit izgubil. To je storil, čeprav mnogi niso verjeli, da bo grožnjo izvršil.
General De GauIIe je postal pred drugo svetovno volno znan predvsem izven me'a svojo domovine, pri takratnem največjem nasprotniku Francije. Hitlerjevi Nemčiji, ko jo objavil svoje teze o nujnosti tankovsko opreme francoske vojsko. Francoski generalni štab ga ni poslušal, pač pa so nemški generali njegove ideje prevzeli in zmo-torizirali nemško vojaško silo,' s katere so potem zasužnjili Evropo.
Iz Londona in pozneje iz Afrike je De GauIIe vodil osvobajanje Francije in bil med prvimi zahodnimi osebnostmi, ki so stopile po zavezniški invaziji ra evropska tla. Doživel je svoj največji triumf, ko je kot osvoboditelj korakal rkozi Pariz. Toda s koalicijsko vlado Francije ni mogel vladati in se je u-maknil na svoje posestvo pri Parizu. Leta 1953 ga je Francija v težki notranji krizi v zvozi z alžirskim vprašanjem poklicala na vodstvo, na katerem ie ostal do 17. aprila t. 1. Peta rsnnblikn je pod njegovim vodstvom prebrodila mnoge krize, eno najtežjih lansko leto v boju s komunisti na pariških ulicah.
Svetovno časopisje je poročalo o De Gaullu. kakor bi bil umrl. Dolgi stolpci o njegovem pestrem življenju so polnili strani največjih dnevnikov. Ugotavljajo, da je zadnji od medvojnih velikih: Churchilla, Roosevelta in Stalina, s katerimi je tvoril četvorico, ki se je zaklela uničiti Hitlerja in Mussolinija, odn. njun nacizem in fašizem. Bil pa je istočasno zagrizen nasprotnik komunizma ter je spretno izigral francosko komunistično partijo ob osvoboditvi Francije, da je ostala nemočna v svojih načrtih za polastitev oblasti. Nekateri ga primerjajo po veličini s Churchillom in Adenauerjem, drugi ga postavliajo pred njiju. Imel je namreč v zadnjih letih večji vpliv na razvoj dogodkov v Evropi in drugje po svetu, kakor sta jih po vojni imela njegova bojna tovariša.
De Gaullov padec je tako presenetil, Francoze, da razen nekaj marksističnih i demonstracij v tkim. latinski četrti Pariza, ni bilo ljudskih valovanj po državi. Večine Francozov se je polastil, kakor je izrazil nek radijski poročevalec, celo občutek krivde, da so glasovali proti De Gaullu. še predobro je večini v spominu doba neprestanih vladnih menjav v četrti republiki, medtem ko je stabilnost De Gaullove pete republike za Francoze in ves svet samo po sebi umevna stvar.
Odmev v zunanjem svetu je bil različen. V ZDA so novico od De Gaullo-vem porazu sprejeli z vprašanjem, kaj sedaj? Odnosi med Francijo in ZDA so bili po Kennedyjevi smrti prav v zad njih tednih na najvišji stopnji. Ni dvoma, da se sedaj Nemčiji odpirajo možnosti prevzema vodilnega položaja v govornikom Združene Evrope po vseh Zahodni Evropi. Narasle so delnice za-zahodnoevropskih državah, le da jim nihče ne more garantirati, da se ne bi mogel v Franciji ali v kateri koli drugi zahodnoevropski državi spet kdaj pojavi državnik De Gaullovega eksklu-zivjstičnega kova.
Anglija in skandinavske države u-gotavljajo, da se jim sedaj odpirajo večje možnosti včlanjenja v Skupni evropski trg.
Najhujši udarec pa je v zunanjem
LIBRE
FRANCIJA SE PRIPRAVLJA NA VOLITVE
Francoska gaullistična stranka je enoglasno izvolila Georgosa Pompidouja za svojega predsedniškega kandidata za volitve, ki bodo 1. junija v Franciji. 57 letni Pompidou je pristaš obnovitve teznih ednosov med Francijo in ZDA ter jc bil 25 let zvest De Gaullov privrženec. V zr.dniih mesecih je izgubil popolno generalovo zaupanje, ker jo imel svo'e poglede do francoskih odnosov do ZDA, ZSSR in Anglije tor do drugih svetovnih problemov. Takoi po svojem imenovanju za predsedniškega kandidata je Pompidou izjavil, da bo treba vprašanje britanske včlanienja v Skupni evropski trg znova preučiti, da pa britansko včlanienie ni odvisno samo od Francije. V širokih potezah pa bo francoska zunanja poli'ika ostala ncsprcmen'ena, je trdil Pompidou, če bo on izvoljen za novega francoskega predsednika.
SociaL-ti in komunisti se niso mogli zediniti za skupnega predsedniškega kandidata, dasi se je francoska KP neizmerno trudila, da bi se to zgodilo. Francoski komunisti so namreč upali, da bodo mogli povezati vse levičarske stranke in gibanja v enotno protigau-llistično fronto, s čimer bi mogli upati na poraz Pompidouja.
Toda socialistični prvak, marsejski župan Gaston Defforre je dosegel, da so socialisti zavrnili sodelovanje s komunisti ter jc bil po dvakra'nem gla-
sovanju izvoljen za socialističnega predsedniškega kandidata. Socialist Fran-cois Mitterand pa je umaknil svojo kandidaturo.
Prvo glasovanje na zborovanju socialistične stranko o predlogu, da naj bi se socialisti posvetovali še z drugimi levičarskimi skupinami in s komunisti o možnostih skupnega protigaullistične-ga predsedniškega kandidata sc jc izteklo z rezultatom 1574 za predlog in 1567 proti predlogu. Defferre jo vsled mikroskopske razlike (7 glasov) dvomil v poštenost glasovanja ali štetja glasov tor le zahteval ponovno volitve. Te so se iztekle z 1815 glasovi proti posvetovanju s komunisti, za predlog jo glasovalo 1500 navzočih, 176 pa ce je glasovanja vzdržalo.
Predsedniški kandidat skraino levičarsko socialistične skupino PSU jo postal Michel Rocard, kandidat tkim. neodvisne evropsko stranke na 46 letni Marcel Loskuin. Komunistična partija je za svojega predsedniškega kandidata postavila Dudosa.
Do 13. maja morajo vsi predsedniški kandidati prijaviti svoje kandidatura, volilna kampanja pa se bo uradno začela 16. mala t. 1. Če na volitvah 1. junija noben kandidat ne bo dobiš 50 odstotkov glasov, bodo nasledn'e volitve med dvema vodilnima kandidatoma
15.	junija.
El mes de Mayo
Al comenzar ol mes de mayo, so refirió el para Paulo VI en una de sus acostumbradas reuniones con los peregrinos, a la sociedad contemporánea. Fustigó ol vicio y la depravación imperantes y señaló que la degradación mora! parece haberse convertido en una siniestra moda.
Los católicos deben “consagrar oste mes do mayo a la santísima Virgen y meditar sobre su pureza”, manifestó Paulo VI, y terminó diciendo que „En días como éstos, en que se asoma al abismo espantoso y perverso de la ruindad el vicio y el crimen, será provechoso recordar a la ‘Rosa Mística’.”
Mesec »tai
Ob pričetku meseca maja jc papež Pavel VI. med enim običajnih sestankov z romarji omenil stanje sodobne družbe. Bičal je pregreho in razvratnost, ki vladata, in izjavil, da izgleda, kot da bi se moralen propast spremenil v strahotno modo.
Katoličani morajo „ta mesec maj posvetiti presveti Devici in premišljevati o čistosti“, je opominjal Pavel VI. ter zaključil z besedami: „V današnjih dneh, ko se odpira grozno brezno izprijenosti in pogube, pregrene in zločina, je koristno, da so spominjamo ‘Rože skrivnostne’ “.
I Z
TEDNA
Pavel VI. za, socialna pravičnost
Papež Pavel VI. je na praznik sv. Jožcfa-delavca, 1. maja t. 1. v baziliki sv. Petra v Rimu v nagovoru na množice vernikov pozval odgovorne kroge, naj čim hitreje izboljšajo socialne in gospodarsko razmero delavskih množic.
Govor je imel med koncelebrirano mašo s 33 novimi kardinali iz 19 držav tor je v niem pozval tudi cerkveno kroge, nai sodelujejo v akciiah za odpravo razrednega boja, ki se bije vsled „bolečih neenakosti mod revnimi in bogatimi sloii,“ je govoril Pavel VI. „Delavski razred je vsak dan boli nesrečen ter ga v nekaterih slučajih celo ponižujejo,“ je dejal papež.
„Zato prihaja do bojev, ki globoko režejo v naš čas, bojev, kateri, čeprav so doprinesli izboljšave, ki jih ni mogoče zanikati, pa vendar često razkra-
jajo človeški um v dejansko škodo splošne blaginje.“
Katoliška Cerkev je vedno branila delavce v interesu večje socialne pravičnosti,“ jo poudarjal Pavel VI., „in to pomoč še vedno potrebujejo. Gospodarska neenakost, ki jo bila že deloma odpravljena, ponovno narašča z nevarnimi posledicami. Človeka še vedno ponekod izkoriščajo kot orodje, po hladnih računih zakonov gospodarstva,“ je dejal Pavel VI.
Za novega tajnika za zunanje zadeve Vatikana je Pavel VI. imenoval 63 letnega francoskega kardinala .Teana Villota, na mesto 86 letnega italijanskega kardinala Cicognanija,
Zadnji neitalijanski vatikanski tajnik za zunanje zadeve je bil pod papežem sv. Pijem X. v letih 1903 do 1914 španski kardinal Rafael Merry del Val.
Moskovska ofenziva za proslavljanje Lenina
Moskva se je zagrizla v izpeljavo vojega propagandnega načrta za sve-ovno proslavljanje 100-letnice rojstva istanovitelia komunistične Rusiie Vla-'imirja Uljanova Lenina. Dosegla je, da ga bo proslavil tudi UNESCO.
SovJetski delegat Pavel šahov Je se-laj tudi v komisiji Združenih narodov za dekolonizacijo sprožil predlog o proslavljanju 100-letnice rojstva Lenina kot „največjega borca za osvoboditev narodov izpod kolonialnega imperializma“, dasi je vsemu sve^u znano, da je danes ravno ZSSR največja kolonialna sila na svetu.
svetu z De Gaullovim porazom doživela Moskva, ker se ii ie podrl dragocen most na Zahod. Kljub temu, da ostaja Moskvi upanje, da bo v FrnneiJi brez De Gaulla francoski komunistični partiji lažie ribariti v kalnem in usmerjati državo v kremplje sovjetskega bloka, pa jo še boli preveva strah pred možnim vznikom Zahodne Nefčije kot vodilne velesile v Zahodni Evropi.
Z odhodom Do Gaulla s francoske politične pozomicc se je za Francijo, za Evropo in za ves svet končalo Pove lazdobje zgodovine. Poglavje, ki se za-čenia, skriva v sebi vrsto vprašanj, na katera bo moral v prvi vrsti odgovoriti francoski narod in pokazati, če je zrel in dorasel nalogam, ki mu jih nalaga zgodovina. V preteklosti je Francija dokazala, da rada zamenjuje svobodo z anarhijo, da še daleč ni uravnovešena za demokracijo, temveč da se počuti varno pod diktatorsko roko. De GauIIe je bil poosebljena Francija, vase zaverovana veličina, ki se vsak trenutek lahko zruši.
In kakor se je zgodilo v Komisiji za človečanske pravice, tako je tudi v Ko-misiii za dekolonizacijo bil edini, ki je povzdignil glas pro‘i sovjetskemu predlogu. ameriški delegat Seymour Finger, ki je sovjetski predlog zavračal z nasled-nio izjavo:
„Čeprav ne vidim nobene zveze s pred -metom, ki ga obravnavamo, je sovjetski delegat predlagal, naj bi ta 24-članska komisi :a proslavb’ala 100-letnico rojstva Lenina, ki bo aprila prihodnjega leta.
če naj bi leto 1970 uporabili za pro-slavljanie vseh tistih, ki so se borili za samoodločbo, se mi zdi. da bi bilo pravilneje pripraviti bolj reprezentativni seznam takih oseb.
Imamo,“ je dejal Finger. „Jurija Washingtona, ki sc jc rodil 22'. februarja 1732 in ie bil prvi, ki se je boril za neodvisnost kolonije. Imamo tudi Woodrow.a Wibona. roienega 28. decembra 1856 in Franklina D. Roosevelta, rojenega 30. januarja 1882, katerih napore zn neodvisnost narodov vsi poznamo. Prav tako imamo Simona Bolivarja, ki je bil osvoboditelj mnogih latinskoameriških narodov in Mahatmo Gandhi-ja, ki je s svojimi napori pridobil neodvisnost petini človeštva.
Poteza generala De Gaulla, ki je podelil neodvisnost tolikim afriškim narodom, spada v to vrsto akcij. Odlični afriški vodje, kakor so Hailo Selasši, predsednik Senghor, Houphuet-Boigny, Bourguiba in Jomo Kenvatta so bili odločilne osebnosti v afriškem gibanju za neodvisnost, če se bo Komisija odločila slaviti tiste, ki so odločilno sodelovali pri samoodločbi narodov, potem bo treba prav gotovo slaviti te in še druge odlične državnike,“ je zaključil Finger.
V	Venezueli skušajo navezati stike med vlado in raznimi gverilskimi skupinami, Te so samo ponudile premirje, ki so ga pripravljeno sprejeti, čo bi jim ugajali pogoji. Vendar je že takoj v začetku šef gverilskih skupin Moisés Molciro izjavil, da vlada ne kaže resne volje za spravo.
Pavel VI. je ukazal, naj se končajo poizkušnje za radikalno spremembe v opravilu svete maše. Potrdil pa je vse doslej v Cerkvi vpeljane spremembo in istočasno so ukinil 1900 let staro pravilo, da morajo biti žensko v cerkvi pokrito.
Študentovski nemiri so prisilili vlado v ZDA, da je začasno zaprla več univerz, že nekaj časa se vrstijo izgredi na višjih šolah in sc vlada boji, da bi to povzročilo splošen val nemirov še pri črncih.
V	Indiji bodo imeli predsedniške volitve šele čez šest mesecev. Tako ie odločila vlada, ki jo vodi Indira Ghandi. Novi predsednik bo zasedel mesto, ki je ostalo prazno zaradi nenadne smrti dosedanjega predsednika Zakira Huseina.
V	Izraelu narašča vtis bližanja nove odprte vojne z arabskimi državami. Da jo prepreči, je Golda Meir, ki zavzema položaj predsednice vlade, predložila mirovni program. Ta sestoji iz G točk, in v glavnem zahteva direktna pogajanja ter priznanje Izraela s strani arabskih sosedov.
Preteklo nedeljo je imela čilenska krščanska demokracija notranje volitve. Zmagala je sekcija, ki jo vodi sedanji predsednik Frei, proti tistim, ki so zahtevali povezavo z levičarskimi stranka-
V TEDEN
mi, celo s komunisti. Posledica jc bila ta, da je premagani sektor stranke pričel upoštevati možnost odcepitve. To sc sedaj skuša preprečiti. Zasedanje stranke je bilo predvidevajoč bodoče zadržanje krščanskih demokratov pred bližajočimi se predsedniškimi volitvami.
Nova Isolivijska vlada
Nova bolivijska vlada pod predsedstvom bivšega podpredsednika Silosa Salinasa je sestavljena iz petih članov bivše Barrientosovc vlade, dveh častnikov in enega ženskega člana. Salinas jc imel velike težave s kmečkim prebivalstvom, ki je sledilo tragično umrlemu Barrientosu, ki pa je nenaklonjeno civilnemu predsedniku, kakor je sedaj Salinas,
Vrhovni poveljnik bolivijske vojske general Ovando, ki so je takoj po Ba-vrientosovi smrti vrnil iz ZDA, kjer je bil na uradnem obisku, v l>a Paz, je podprl Salinasa v njegovih naporih za sestavo nove vlade. Prav tako so se pomirile študentovske organizacije, navrh vsega pa je še lapaški nadškof v posebni poslanici pozval državljane na red in mir in sodelovanje z novo vlado. Organizacija bolivijskega kmečkega prebivalstva Kmečka zveza ie zahtevala Salinasov odstop in predajo vlade generyalu Ovandu. Toda Ovando se je postavil v bran Salinasu in pozval kmečko prebivalstvo, da se mora držati ustavnih določil in počakati novih predsedniških volPev, ki bodo sredi prihodnjega leta. Kmečka zveza se je Ovan-dovemu pozivu vdala in sedaj podpira 5'alinasovo vlado.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Zborovanje guvernerjev v Cordobi.
V Cordobskem gorskem kraju Alta Gracia, so se v nedeljo 4. t. m. zbrali guvernerji 23 argentinskih provinc, da pregledajo dosedanje delo, preučijo možnosti bodočih ukrepov, pripravijo načrte in programe za izvedbo sprememb, ki so bistvene važnosti za bodoči razvoj države na raznih poljih*. Zborovanie se je nadaljevalo do pretekle srede 7. zvečer, ko se je zaključi’d r končnim zasedanjem. Predsednik države gen. Ongania se je priključil zbo-rovaniu v ponedeliek 5. Poleg njega Ja guvernerjev, so bili prisotni na zasedanjih še notranji minister dr. Borda, drž. tajnik vlade in družbene pomoči, ravnatelj za narodne načrte, ter vladna nrogramaciiska ekipa. Razgovori in za-kliučkj so bili predvsem o reorganizaciji občin, katerim se namerava dati večio važnost na razvojnem polju; i načrtih za narodni razvoj v okviru pokrajin; konkretni načrt o delih v letu 1969 ter razgovor o delu Federalnega Sveta za Investicije. — Ena glavnih tem, ki sicer ni bila na programu, 'a je bila praktično prisotna v vseh debatah, je problem sodelovanja — participacije, ki ga želijo vpeljati predvsem na občin skem, nato pa na provincijskem nivoju. Tak način sodelovanja, potom civilnih organov, ki svetujejo o delu in ukrepih občinskih ali provincijskih vlad, je že več mesecev vpeljan v Cordobi, kot preizkusna faza za bodoče podobne ureditve v vseh provincah.
Anglija zopet ustavlja uvoz mesa
Pod pretvezo, da je uvoženo meso iz predelov Južne Amerike krivo afto-se, ki je lansko leto razgrajala med živino v Angliji, je ta država zopet omejila uvoz mesa. Od avgusta bo Anglija uvažala le meso brez kosti. S tem so močno prizadete Argentina, Brazil in Urugvaj. Vendar argentinski ekonomski krogi menijo, da bodo lahko ustregli angleškim zahtevam. Poleg tega je Patagonija izven cone, kjer je razširjena aftosa. Argentincem se tudi odpirajo novi trgi, tako da angleški ukrep ne bc imel hujših posledic za domačo ekonomijo.
Kratke novice
Letalska nesreča se je pripetila v Cordobi, V okraju Rio Cuarto je ob pristanku padlo na zemljo in se užgalo vojaško letalo tipa Douglas C-47. Na posledicah poškodb je bilo deset mrtvih in Ie ena potnica se je rešila s hudimi poškodbami.
V Tucumanu so odkrili teroristično celico. Policija je preiskala več sumljivih stanovanj, zaplenila mnogo orožja, eksplozivov, propagandnega materiala, in zaprla več sumljivih oseb. Sedaj se raziskujejo možni stiki med Tucumanom in drugimi predeli države.
škofovske konferenca, ki je bila pretekli teden zasedala v San Miguelu, je izdala prvi del dokumenta o svojih zaključkih. Ostali del bo sporočen javnosti tekom tega tedna. O njem bomo poročali v prihodnji številki.
Or. Janžekovič nima nrav
Lani je minilo 100 let od rojstva Aleša Ušeničnika. (1868—1952). V domovini se je te obletnice spomnil Bogoslovni vestnik v št. 2-4. Lepo in temeljito razpravo je napisal o tem velikem Slovencu Anton Strle. Deli jo v poglavja: Na razpotju, Veliki učenec velikih učiteljev, Odličen profesor teologije in filozofije, Katoliški ideolog skozi malone pol stoletja (Apologet, Usmerjevalec verskega življenia, Sociolog, Oblikovalec slovenskega filozofskega jezika) in končno odgovori Strle pozitivno na vprašanje: Ali je Aleš Ušeničnik tudi še danes aktualen mislec? V tem poglavju razprave Strle tudi ugotavlja:
„Alešu Ušeničniku je bilo dano iz nebes tako velike, da bi mogel postati na svetovnem nebu filozofije in teologije zvezda prve vrste in doseči svetovno slavo, če bi bil rojen kot sin velikega naroda no pa kot sin tako rekoč bajtarskega naroda, ki neredko no more rrav ceniti dobrega in zdravega domačega kruha, misleč, da mora biti peka bogatega in košatega soseda vse imenitnejša."
V št. 7-9 revije Nova pot, ki jo izdaja Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov v.Sloveniji pa objavlja na uvodnem mestu razpravo o filozofu Alešu Ušeničniku dr. Janez Janžekovič. Tudi dr, Janžekovič daje Ušenič-nilcu lepo priznanje. Saj pravi n. pr. med drugim: „Bolj ko se oddaljujemo od niega, bolj se dviga nad svoje sodobnike. Njegovo delo je takšno in tolikšno, da bi častno izpolnilo dve, tri človeška življenja...“
Pre~enoti pa bravca razprave, zlasti če pozna dr. Janžekoviča in Ušcnični-kovo osebnost in delo tale odstavek:
„Vendar mu nepristranski zgodovinar marsičesa, kar mu očitajo nasprotniki,- ne sme zameriti. No sme mu zameriti, da je odklanjal komunizem in se odločil za solidarizem. Vsak človek ima pravico da z zakonitimi sredstvi skuša uveljaviti družbeni red, ki ga ima za najboljšega. Ne sme zameriti, da ni razlikoval komunizma kot družbenega dela, in dialektičnega, ateističnega materializma in da je zaradi drugega še s tem večjo vnemo zavračal tudi prvega. To dvoje še danes in tu pri nas nujno povezujejo mnogi marksisti sami, Tako povezovanje je sicer napačno. Komunizem kot družbeni red je v skladu s poljubnim humanističnim nazorom, z materialističnim celo najmanj, toda če komunisti sami pravijo, da komunizem ni brez materializma, jim je Ušeničnik imel pravico verjeti... Kaj mu torej zamerimo? Beseda „zamerimo“ bi bila v našem primeru krivična. Starčku, ki mu bolezen vsak dan bolj kali umski pogled, ni mogoče ničesar zameriti. No, pa recimo, kaj najbolj obžalujemo? To, da ni videl,- da ie bil nacizem ne samo smrtna nevarnost za slovenski narod, morda sploh naj-večja v vsej naši zgodovini, marveč da je bil tudi za vero mnogo nevarnejši kakor komunizem. Ker tega ni uvidel, tudi ni Uvidel, da je v takem primeru pomagati v sedlo komunistom manjše zlo, kot pustiti v sedlu naciste. Kadar je v deželi okupator, zlasti še tak okupator, takrat mora biti prva skrb vsčh poštenih ljudi, kako preganjati okupatorja. Obžalujemo, da je Ušeničnikov
velikanski ugled, ki si ga je bil pridobil s svojim delom, morda proti svoji volji, kril tiste, ki so z okupatorjem sodelovali. Ušeničnika je bila sama ljubeznivost in dobrota. Ušeničnik nikoli ni bil hujskač. Toda zgodilo sc je, da so so hujskači nanj sklicevali... Na vseh naših velikih možeh je mogoče najti kake napake. Tudi na lepem Ušeničnikovem liku je senca. Mi se pa skušajmo iz slabosti naših velikih mož česa'naučiti.“
Po Janžekovičevem mnenju naj bi bil Ušeničnik proti komunizmu le zato, ker mu je „starčku bolezen vsak dan bolj kalila umski pogled“. Tu pride najprej v polno nasprotje z Dr. Franom Grivcem, ki jo leta 1952 ob odprtem grobu Ušeničnika na pokopališču v Ljubljani med dragim povedal: „Ko je dopolnil 70 leto življenja, je bil po tedanjem zakonu in običaju upokojen, a ni počival. Ravno na višku svojega živiloma je bil, na višku svoje delavnosti in zdravia. Njegov bistri duh je zmagal nad prejšnjo telesno slabostjo in bolehnostjo. še kot upokojenec je našo znanost obogatil z izvirnimi deli in povrh tega izdal svoje izbrane spise v desetih zvezkih. Razen samostojnih del jo izdelal veliko prevodov latinskih papeških okrožnic, zlasti pa vzorni prevod Tomaža Kcmpčana Hoja za Kristusom.“
Dr. Janžekovič si tudi pomaga s sofizmom, ko pravi da je Ušeničnik bil za to, da ostanejo v sedlu nacisti- če ie bil proti temu da pridejo v sedlo komunisti. .. Priznava pa s tem, da je bil namen OF postaviti „v sedlo komuniste“ no pa borba proti nacizmu. S tem pa je nehote povedal resnico, katero priznavajo danes že mnogi komunisti sami. Spoznali pa so to resnico Ušeničnik in vsi „pošteni ljudje“ že lota 1941. Ti pošteni so tudi dejanske hoteli in se pripravljali na to „kako pregnati okupatorja“. Ker pa so bili odločno in pri zdravi pameti proti temu, da pridejo „v sedlo komunisti“, so jih komunisti zato pobijali. Danes jih ie že zelo malo ki bi še verjeli, da je bila OF ustanovljena za borbo proti okupatorju, ne na za izvedbo revoluciie.
Tako utemeli.evanie, zakaj je bil Ušeničnik proti komunizmu kot ga navaja Dr. Janžekovič, je nevredno njega samega in žaljivo za Ušeničnika.
M. 'S.
Slovenska delegati v Zbor narodov
Predlog liste za slovensko delegacijo v zbora narodov so odobrili 31. marca na republiški konferenci SZDL Slovenije. Predlog je bil obravnavan na 60 občinskih kandidacijskih konferencah od 2. do 8. aprila v vseh slovenskih občinah. Toda nobeden predlog občin za spremembo predloga ni uspel, ker nobenega ni podprla najmanj tretjina vseh občin. Zato je obveljal sledeči predlog slovenske delegacije za zbor narodov zvezne skupščine: Roman Albreht, Živa Beltram, Borut Bohte, Marko Bulc, Rado Dvoršak, Slavko Furlan. Franc Hudej, Radoslav Jonak, -Svet.» Kobal, Vera Kolarič, Tone Kropušek. Anica Kuhar, Tine Lah, Drago Lipič, Jože Lončarič, Miran Mejak, Franček Mirtič, Bojan Polak, Zoran Polič. Tine Remškar, Mitia Ribičič, Vitja Rode. Marjan Rožič, Joža Vilfan, Marija Vogrič in Beno Zupančič.
Koliko narodnosti le v Jugoslaviji
Vse statistike so več ali manj nepopolne. Tako je verjetno tudi statistika, ki jo je objavil beograjski tednik „Ekonomska politika“ v številki z dne 27. januarja t. 1. Pa je kljub temu zanimiva. Objavlja statistične podatke, koliko narodnosti je v Jugoslaviji in koliko prebivalcev šteje vsaka narodnost. Ugotavlja tudi, da je v Jugoslaviji več kot 15 različnih narodnosti. Po številu in odstotkih celokupnega prebivalstva jih navaja takole:
7.806.000	-Srbov (42.1%)
4.294.000	Hrvatov (231%)
1.589.000	-Slovencev (8,6%)
1.045.000	Makedoncev (5.6%)
973.000	Muslimanov (5.2%)
915.000	Albancev (4.9%)
514.000	Črnogorcev (2 8%)
504.000	Madžarov (2.7%)
183.000	Turkov (1%)
86.444 Slovakov (0.5%)
62.000	Bolgarov (0.3%)
61.000	Romunov (0 3%)
30.000	Čehov (0.2%)
26.000	Italijanov (0.1%)
Poleg tega se 317.000 državljanov smatra za Jugoslovane. Na ostalo narodnosti, ki niso naštete, pa odpade še
140.000	prebivalcev.
TISK NAM ODKRIVA DUHOVNI SVET
Vprašanje duhovnosti je tudi vprašanje dobre besede, dobrega tiska. Da je med nami danes toliko narobe, je krivo nezavestno bezanje ljudi v nemir. Hrepenenje v mir vodi samo po eni poti — po poti duha. Naša zagledanost v zunanjost nas iz leta v leto bolj in bolj ločeva od bogastva duha. Nič več sc no zavedamo, da brez duhovne osnove nič nismo, da brez nje izginjamo v vsakdanji ničevosti, da postajamo prazni. In kar je čudno, vsi imamo isti izgovor: Za knjigo, za dobro revijo, za dober časopis nimamo časa. Votli se nc samo naše osebno življenje, votli sc življenje vse skupnosti. Prerez, če bi ga danes napravili, bi pokazal obupno revščino našega duhovnega življenja. Pod površino ni več veliko. Vsaka skupnost naj bo taka ali taka, ki mi3li, da je mogoče duhovno bogastvo nadomestiti z zunanjim, marsikdaj plehkim sijem, je na poti v mrtvašnico.
Verjemite mi, da sem v zadnjih letih marsikdaj premišljeval, kje je korenina nerganja, obotavljanja, praznega govorjenja, kje so korenine velikih načrtov, ki so v oblake naslikani. Vedno sem co z vsake poti takega razmišljanja vrnil k isti točki: Edina trdna skala, na kateri bo obstalo vse, kar bo iz nas zraslo, je duh. če brez tega gradimo, če brez tega sanjamo in v sanjah delamo načrte, bo vse postavljeno na pesek. Prišli smo v čas, v tisto najbolj nevarno dobo, ko smo duha pričeti zamenjavati s tehniko in sc nam celo zdi. da smo na pravi poti.
če stvari in dogodkov nc gledamo z duhom, stvari ti dogodki zgubo
vsebino, vse postane samo zunanjost, samo okvir.
Karel Mauscr, 2. februarja 1969, ob 120-lctnici smrti dr. Franceta Prešerna,
na sestanku DSPB v Clevelandu
Zanimiva je statistika, kje živijo pripadniki posameznih narodnosti:
■Srbov živi preko 2,120.000 izven Republike Srbije. V Bosni in Hercegovini jih je 1,406.000. V Hrvatski republiki 02'5.000, v Macedoniji 43.000, v črni gori
14.000	in v Sloveniji 14.000.
Hrvatov je izven Republike okrog 1,154.000. Od teh jih živi v Bosni in Hercegovini 712.000, v Srbiji 19G.000, v Sloveniji 31.000, v črni gori 11.000 in v Macedoniji 4.000.
Slovencev živi v Slovenski republiki 96%. Samo 4% živijo izven Slovenije.
žena-mati, suma
Problem kmetijstva je v komunističnem režimu še vodno kompliciran. V zvezi z njim, se pojavljajo težave, za katere ne najdejo izhoda. Ena teh je dejstvo, da moška delovna sila odhaja iz vasi, obdelovanje zemlje in vodenje gospodarstva pa je v premnogih primerih prepuščeno ženskam. To so ugotovili tudi 16. aprila, ko so imeli v Beogradu skupno sejo konference za družbeno aktivnost žensk Jugoslavije in sekcije konference SZ'DLJ za družbenoekonomske odnose na vasi.
Kakor je znano, delijo v Jugoslaviji proizvajalce v razne stroke. Med temi vodijo v statistikah tudi kmetijske proizvajalce. Kdo spada med kmetijske proizvajalce ni jasno opredeljeno. Vendar navajajo, da je kmetijskih proizvajalcev v vsej državi 5.585.000. Prof. Markovič je na navedeni seji 16. aprila ugotovil, da je od gornjega števila kmetijskih proizvajalcev več kot polovica žensk, to je 3.053.000. Porazna pa je bila nadaljnja ugotovitev, da je
1.300.000	primerov, kjer je obdelovanje zemlje in vodenje gospodarstva prepuščeno izključno le ženskam, ker so moške delovne sile odšle v mesta. Tako ženska dela na polju in doma, hkrati pa je mati.
Na Hrvaškem jih je 39.000, v Srbiji 20.000, v Bosni in Hercegovini 6.000, ostali pa so razdeljeni po drugih pokrajinah v državi.
Pri naštevanju koliko posameznih narodnosti živi po mestih je navedeno, da v Beogradu živi 10.000 Slovencev, v Zagrebu 17.000, v Sarajevu 1.800, v Novem Sadu 1.060, v Mostaru 520, v Kopru 98.000.
V Ljubljani pa naj bi bilo po tej statistiki 9.300 Hrvatov, 4.500 Srbov in 1.130 Jugoslovanov.
na polju in doma
Na seji so mnogo govorili, da je žena kot kmetijski proizvaialec zapo-stavliena, da je treba „sprožiti družbeno akcijo“ za rešitev teh problemov itd.
Toda vse so bili v glavnem predlogi kdo nai rešuje te probleme, ne pa kaki».
Generale so odstavili
Potem ko je Sovjetska zveza zasedla čehoslovaško republiko, so v Beogradu odstavili nekaj vodilnih generalov; zaupna poročila pravijo, da jih je bilo devet, med katerimi sta namestnika glavnega poveljnika Ivana Gošnjaka in načelnika generalnega štaba Mamo-vlča. Ugotovili so namreč, da je bila obramba Jugoslavije nezadostno pripravljena in da ni bilo n. pr. na celem območju Vojvodine, to je na ravnini med Beogradom in madžarsko meio nobenih vojaških sil. Petdeset tisoč sovjetskih vojakov, ki so nastanjeni na Madžarskem, bi skoro nemoteno vkorakali v Beograd, ker bi naleteli le na neznaten odpor maloštevilnih graničarjev in obmejnih uradnikov. Vodilni komunistični funkcionar je priznal, da bi sovjetske čete v primeru vkorakanja v Juproslaviio z lahkoto dosegle Zagreb v šestih, Jadransko morje pa v dvanajstih urah.
Ka| pišejo?
Iz pisma akad. kiparja iz Naw Vorka z dne 20. aprila uredništvu Svobodne Slovenije:
Glede Zbornika me veseli Vašo sporočilo, da ga boste tudi letos izdali. Tako je prav.
Glede mojega sodelovanja Vam sporočam, d,a Vam boni poslal dva posnetka mojih najnovejših d.cl, hi so bila razstavljena, in še en posnetek z odprtja razstave.
Trenutno sem zaposlen z deli za slovensko kapelo v Washingtonu D.C. in lepo napreduje.
Mimo grede še to: nedavno ste posneli v Svobodni Sloveniji po ljubljanskem Delu notico, da bodo v Ljubljani priredili mojo razstavo. To je letos ponovljena potegavščina, kakor lansko leto. Jaz sam o taki prireditvi nič ne vem. Tudi to, d,a bom šel prihodnje leto v Slovenijo. Nikar nc verjemite. Prosim Vas. Jaz tam pri komunajzarjih nimam- kaj početi. Toliko v informacijo in resnici na ljubo.
50-letnica slovenskih
usmiljenk
Slovenska provinca sester usmiljenk bo obhajala meseca novembra 50-letnico ustanovitve. Pred vojno so bile zaposlene predvsem v mnogih slovenskih bolnišnicah, zdaj pa skoraj vse delajo v Beogradu. Ljudje jih tam zelo cenijo, samo premalo jih je. Mnogi bi radi dobili sestro za oskrbo bolnika na domu. Kolikor pač zmorejo, se sestre odzovejo tem prošnjam.
Na čukarici v Beogradu je sester še veliko več. Od tam hodijo v službo v najrazličnejše bolnišnice in zdravstvene ustanove. Sprejemajo tudi novinke. Pogoj je končana osemletka, še bolj je dobrodošla kandidatka z dovršeno srednjo šolo, npr. srednjo medicinsko.
Zaradi filozofije9 kraljice znanosti
Argentinski študent slovenske krvi o lepotah stare domovine in slabostih študija.
Pod gornjim naslovom je ljubljansko Delo objavilo dne 2. aprila t. 1. intervju Tonija Kovačiča s študentom filozofije Jožetom Jarcem iz Argertine. Ta je hodil v gimnazijo v škofov zavod v A.drogue, nato pa v San Martin. Na univerzi El Salvador je tri leta hodil na filozofsko fakulteto, nato pa je odšel študirat v Evropo. Ker ni mogel dobiti štipendije na Dunaju, je odšel v Ljubljano. Pogovor se glasi.
na lastne oči. Priznati moram, da sem presenečen. Presenetila me je naravna lepota Slovenije, kajti česa takega ne vidiš v Ameriki. Kljub temu, da. nisem imel denarja za študij, sem prišel študirat v Slovenijo, ker sem hotel dohiti objektivno sliko o ideologiji, ki ima v današnjem svetu tako pomembno vlogo — o marksizmu. V Južni Ameriki je to popolnoma nemogoče. Slovenija, dežela mojih prednikov, me je očarala in zato sem sklenil, da bom ostal nekaj časa.“
—Da bi spoznali deželo in ljudi?
„Argentinske pampe imajo svoj čar, vendar se pokrajina ne more meriti z živo lepoto slovenskih planin in hribov. Tudi nisem pričakoval take življenjske ravni delovnih ljudi' Vendar sem bil tudi razočaran, študiram filozofijo in
Ne spominjam se več, kje sva se spoznala: morda na fakulteti, morda v kavami. Vem samo, da sem mu zastavil običajno vprašanje, ki ga zmeraj zastavljamo tujcem: Kako Vam je všeč pri nas? Mimogrede, Jože Jarc ni tujec. Ko je imel sedem mesecev je s starši zapustil Slovenijo. Šli so v Argentino. Vrnil se je pred letom dni. Tako je odgovoril:
„V Argentini sem slišal toliko nasprotujočih si mnenj o Titovi Jugoslaviji, da sploh nisem vedel, kaj je resnica in kaj ni. Hotel sem se prepričati
v Argentini sem mislil, da je tamkajšnje kulturno življenje mrtvo. Zato sem pričakoval, da bom našel v Jugoslaviji, v osrčju Evrope, visoko razvito kulturno raven. Študij na fakulteti pa me je razočaral predvsem zato, ker se mi zdi preveč mahinalen in stiliziran. Presenetilo me je, da v Sloveniji ni mogoče študirati čiste filozofije. Ne morem razumeti, da ni na filozofski fakulteti niti posebnega oddelka za filozofijo, kjer bi mogli študentje absol-virati. Vzporedno s čisto filozofijo moraš študirati še kak drug predmet in to samo zato, ker ne moreš dobiti službe, če diplomiraš samo iz filozofije. Zdi se mi, da se takšna znanost, kot ie filozofija, ne bi smela podrejati ekonomskim interesom. Večina študentov na filozofski fakulteti sploh nima prave predstave o filozofiji, ki je zame kraljica znanosti in nosilka žive človeške misli. Brez nje si ne morem zamisliti prave kulture.“
—Toda literature je dovolj ?
„Žal ne. Preseneča me pomanjkanje svetovne strokovhe literature. Če pogledam izložbe in zaloge knjig v knjigarnah, zaman iščem prevode velikih svetovnih mislecev, tako z Vzhoda kot Zahoda. In največji paradoks: ne morem dobiti ustrezne literature v slovenskem jeziku za študij ideologije, na
kateri sloni naša družbena ureditev —
marksizma.“
—Imate prav, vendar ne pozabite, da smo majhen narod, saj je Slovencev komaj za predmestje kakšnega ameriškega velemesta. Kljub temu smo zelo napredovali. Vsaj kar zadeva življenjsko raven.
„Res je, da se jugoslovanski živ-ljenski standard lahko postavi ob stran argentinskemu, v nekaterih stvareh je celo višji, saj nisem nikjer opazil takega siromaštva, kot ga je lahko videti v Argentini. Reči pa moram, da se je v zaletu za dvig ekonomske ravni zanemarila kulturna raven, ki je po srčika vsakega naroda.“
—	V Argentini živi razmeroma mnogo Slovencev. Povejte kaj o njih.
„Razdeljeni so v dve skupini: v stare emigrante, ki so prišli do druge svetovne vojne, in v politične begunce po vojni. Med njimi je velik prepad. Prvi so podpirali NOB, drugi pa širijo propagando proti novi Jugoslaviji. Prav zato so med njimi ostra nasprotja.“
—	Kaj pa nova, mlada generacija?
„Med njimi pa počasi izginja stara narodna zavest in vse bolj se utapljajo v novi ambient. Srečal sem mlade Slovence v raznih slovenskih klubih, ki so govorili med seboj samo špansko. Zdi
se mi, da se Slovenci prehitro prilagajamo, če nismo neposredno zainteresirani za svojo narodnost.“
—	Kaj pa sodite o mladini v Sloveniji ?
„Zdi se mi, da je nekoliko preveč alkoholizirana. Nikjer v Argentini nisem videl, da bi mladina, zlasti štu -dentska, toliko pila. Nasplošno pa še mi zdi precej nezainteresirana za razna, po moje življenjsko važna vprašanja. Zdi se mi, da bi morala univerza predvsem naučiti misliti mladega človeka. Večina študentov, ki jih poznam, študira zaradi položaja in ekonomske eksistence, ne pa zaradi znanosti same. To je moj vtis, ki pa je lahko tudi zmoten, ne zamerite. Rad bi, da bi bilo tako.“
—	S čim pa se preživljate?
„Delam preko študentskega servisa pri podjetju Žito.“
—	In kako usklajate to delo s študijem?
„Težko, štipendije ne dobim preprosto zato, ker študiram filozofijo. Ustanove, ki dodeljujejo štipendije, pa ne vidijo v tem študiju nobene posebne koristi. No, poglavitno, da jo vidim sam.“
Toni Kovačič
Buenos Aires, 8. maja 1969
IVOIODHA SLOVENIJA
1
Na peti skupščini Zveze prijateljev mladine Slovenije so se govornici pritoževali nad zanemarjenjem mladine. Referent Milko Vidmar je med drugim navajal, da v Sloveniji nastane letno okoli 6000 novih družin in se rodi 30 tisoč otrok, kar 1900 družin se pa formalno razdere. ,,Lahko predvidevamo, da skoro tretjina letne generacije otrok ne raste v ugodni socialni klimi zdrave družine,“ je naglašal govornik.
Železniško transportno podjetje Ljubljana je edino v Jugoslaviji končalo lansko poslovno leto broz primanjkljaja, kar je ugodno, saj mora nujno modernizirati vse železniško omrežje v Sloveniji, ki je močno zastarelo.
Splošna plovba v Piranu je v zad-jsjih letih obnovila in modernizirala svoje ladjevje. Nova ladja „Kras“ je polavtomatična, najmodernejša v jugoslovanskem pomorskem tovornem prometu.
Umrli so: V Ljubljani: Draga Vanič roj. Menart, Henrika Pavletič roj. čr-nuta, Marija Jarnik nrbj. Goršie, Mihaela Rotar roj. Kušar, Alojzij Kugov-r.ik, finančni knjigovodja v p., Leopold Klešnik, upokojenec tobačne tov., Davorina Stele, Srečko Deisinger, dimnikarski mojster v p., Ivo Premk, trgovski potnik v p, Dr. Vladimir Kralj redni prof. Akademije za gledališče, Viktor Jenko, upokojenec tiskarne Ljudske novice, Maruša Zelenko roj. Kramer dipl. ing. arh., Slava Zakotnik ,višji kontrolor drž. žel. v p., Marija Sojar roj. ¡Selan, Ivan Primožič, železničar v pok. v Litiji, Terezija Bitenc roj. Kavčič v Kranju, Jože Jurečič v Krškem, j Jakob Žitko v Prodstranku, Katarina Dolinar v Zmincu, Ivan Novak v Tacnu, Franjo Malašek upok. prof. Kmetijsko šole na Grmu, Franjo Žagar, šol. upr. v p., Šentjur pri Celju, Karolina Pintar roj. Leskovšek v Celju, Veronika Tro-gar roj. Grmek, Mozirje, Štefka Sadnik roj. Kunej, Celje.
Markova nedelja — dan slovenske pesmi v Mendozi
SLOVENCI V
BUENOS AIRES Osebne vesti
Poroka. ¡Dne 3. maja sta se v cerkvi Brezmadežnega Spočetia v Belgrano poročila g. Janez Boltežar in gdč. Amalia Ramos. Zakrament sv. zakona jima je podelil ženinov stric g. Matko Borštnar. Za priči sta bila ženinu njegova mati ga. Albina Boltežar, nevesti pa njen oče g. Jesús José Ramos. Mlademu poru želimo vso srečo.
Družinska sreča. V družini g. Rajka Leberja in njegove ge. Fride se je rodil sinček, ki jo pri krstu dobil ime ime Aleksander. Krstil ga je v farni cerkvi v Churruci g. Franc Grom. Botra sta bila g. Rajko Leber ml. in gdč. Gabrijelca Leber.
Romanje in 21. občni zbor Družabne Pravde
Slovenski socialni delavci, ki se trudijo z razširjanjem krščanskega socialnega nauka in so združeni v Družabni pravdi, so imeli dne 1. maja -—• na praznik sv. Jožefa (Delavca — svoj redni občni zbor, združen z romanjem. Kót kraj romanja in občnega zbora so si izbrali cerkev sv. Jožefa Delavca v San Francisco Solano, kjer župnikuje naš rojak č. g. Marko Mavrič. Kljub slabemu vremenu se je romanja udeležbo lepo število članov in prijateljev Družabne pravde. Ob 11 je g. Mavrič daroval sv. mašo. Ob tej priložnosti pa se je morda prvič med Slovenci v Argentini zgodilo, da ni pridigal duhovnik, ampak laik. Na prošnjo g. župnika Mavriča je namreč stopil po evangeliju pred oltar g. Maks Jan ter govoril o „tesarjevem sinu — Jezusu“, ki je skupaj s svojim rednikom sv. Jožefom posvetil delo. Govor bo objavljen v listu „Družabna pravda“.
Po sv. maši se je v prostorni dvorani poleg cerkve vršil 21. občni zbor Družabne pravde, ki ga je vodil g. Lojze Erjavec. G. Maks Jan se je v prisrčnih besedah spomnil pred kratkim umrlega člana in funkcionarja D. P. Luke Milharčiča. Sledila so poročila odbornikov in nadzornika g. Albina Magistra st„ ki je predlagal odboru raz-rešnico s pohvalo. Po poročilih se je razvila živahna debata o potrebi socialnega študija in dela med Slovenci. Ob tej priložnosti je navzoče toplo pozdravil domači župnik g. Mavrič, ki je naglasil, da naj Družabna pravda, ki je znana po tem, da v njej sodelujejo ljudje različnih političnih nazorov, nadaljuje svoje delo.
ARGENTINI
Sledile so volitve tistih odbornikov, katerim je potekla dveletna poslovna | doba, ter so bili izvoljeni: za pred-! sednika, g. Maks Jan; za blagajnika, g. Franc Tomazin; za upravnika, g. Jože Jonke. Glede urednika pa je dobil odbor pooblastilo, da ga izbere v teku letošnjega leta. Ostali odborniki so obdržali svoja mesta. V nadzorstvo sta bila izvoljena g. Albin Magister st. in g. Lojze Erjavec; za predsednika razsodišča pa g. dr. Jože Dobovšek.
Z občnega zbora so bili poslani pozdravi kardinalu Caggianu in predsedniku NO dr. Mihi Kreku ter vsem slovenskim organizacijam.
Po občnem zboru so si udeleženci ogledali obširne župnijske prostore, moderno novo farno šolo — delo agilnega župnika g. Mavriča, ki je v tem proletarskem kraju ustvaril lepo urejeno versko in kulturno središče.
Udeleženci romanja in občnega zbora so se nato usedli k asadu, ki ga je vešče pripravil g. Pavle Čibej s svojimi pomočnicami in pomočniki.
CARAPACHAY
9. obletnica doma
¡Slovenci v Carapachayu so v nedeljo 4. maja proslavili deveto obletnico svojega doma s celodnevno prireditvijo, ki je pričela z dviganjem in pozdravom argentinski in slovenski zastavi, kar je izvršila četa slovenskih skavtov pod vodstvom g. Marjana Trtnika. Po odi-granju argentinske in slovenske himne je č. g. msgr. A. Orehar, ob somaševanju č. g. M. Borštnarja in č. g. J. Rodeta, opravil sv. mašo. V govoru je g. msgr. A. Orehar omenjal, da slovenski domovi morajo biti ohranjevalci slovenstva in krščanstva ter naj bo ta cilj skupen vsem, čeprav bi bila pota za dosego tega cilja različna. Po konča-n; sv. maši je bilo skupno kosilo, ki so •se ga udeležili številni člani in prijatelji doma s svojimi družinami, katere so okusno pripravljene dobrote iz kuhinje popolnoma zadovoljile. Po nekaj urnem odmoru, ki so ga udeleženci porabili za pomenek z znanci in prijatelji je pričel popoldanski program, v katerem je carapachayska mladina prika-zla svoje kulturno delo. Najprej so se pred napolnjeno dvorano predstavili najmlajši s svojim pozdravom. Ljubek nastop je pripravila g. Pezdirčeva. Sledili sta deklamaciji Gregorja Papeža in
Razgibal je zopet naše pevce in zbral v Domu vse prijatelje, ki jih naša pesem še ogreje in vleče!
Mendoški pevski zbor je pripravil svoj letni pevski večer za nedeljo, 27. aprila, z nastopom v Domu ob G popoldne.
Za uvod je zapel Sattnerjevo Opomin k petju, ki je ustvarila v dvorani živahno pevsko razpoloženje.
Sledil je kratek nagovor zborovodje prof. Božidarja Bajuka, ki jc navzočim povedal naslednjo misli.
,,Sedmič žo praznujemo v Mendozi na Markovo nedeljo dan, ki smo ga posvetili naši slovenski pesmi.
V 21. letu svojega življenja in pevskega apostolata stopa naš zbor danes zopet pred vas, da ob vsakoletnem spominu na našega pevskega očeta ravnatelja Marka Bajuka počasti našo pesem, ki naj zadoni med stenami tega našega Doma in najde odmeva v vas vseli.
Zlasti je naša iskrena želja, da odjekne ta slovenska pesom v srcih vse naše mladine!
Našim najmlajšim, ki so bili rojeni v zamejstvu, izven Slovenije, lahko o naši inatični domovini Sloveniji mnogo govorimo.
Pripovedujemo ji lahko o njenih pri-rodnih lepotah. Kazati ji moremo našo Slovenijo v sliki in fotografiji.
Opisujemo ji lahko njeno kulturno višino in jo navdušujemo zanjo ob vzorih naših velikih mož, ki so klesali podobo slovenskega značaja s svojim delom ter ustvarjanjem in negovanjem slovenske besede.
Prikazovati ji moremo tisočletno trnjevo pot slovenske zgodovinsko preteklosti.
Najbolj živo in najbolj neposredno pa naši mladini lahko nudimo čut domovinske ljubezni z našo pesmijo.
Zakaj pesem se porodi v srcu; pesem privre iz srca — in pesem seže v srce.
Lilijane Hanže pod vodstvom gdč. Ilo-nianove. Naslednja točka so bile ritmične vaje deklet in nato gimnastične vaie fantov. Prvo je pripravila gdč. Draganova in drugo g. Korošec Franc. Nato je predsednik doma g. A, Sedej pozdravil navzoče, predvsem predsednika Zedinjene Slovenije in zastopnike domov. Zahvalil se je vsem članom in članicam za požrtvovalno delo za napredek doma in v korist vsej slovenski skupini v Carapachayu. S kratkim nagovorom je čestital domu ob deveflet-ni-ci presednik Zedinjene Slovenile g. Božo Stariha. Sledil .je prizor .J.eni Poldek“, ki so ga izvajali šolski otroci, pripravila pa ga le gdč. Homanova. Pod vodstvom g. V, Jenka so mladi harmonikarji zaigrali nekai slovenskih narodnih pesmi. 'Da je slovenska pesem še živa med dekleti je pokazal dekliški krožek, ki je zapel dve lepi slovenski pesmi. Program je bil zaklničen s prizorom „Sloveniia“ po zamisli g. A. Petelina. Nastop je bil dobro prinrav-lien, pokazal delo mladine in tudi dokazal trud starejših, da je mogoče vzgajati mladino v slovenskem duhu in io v niem obraniati, seveda pa ie za to potrebno veliko požrtvovalnosti. Po končanem programu je pričela prosta zabava, ki je kmalu prišla v veselo razpoloženje ob zvokih orkestra ‘ Golden Toneš”.	V- °-
MENDOZA
Občni zbor Društva Slovencev v Mendozi
je bil v nedeljo, 20. aprila. Vodil ga je
Postavitev temeljnega kamna spomenika ukrajinskega pisatelja Ševčenka
Ukrajinci so ustanovili v Buenos Airesu po zgledu drugih narodov Ukrajinsko argentinsko društvo, ki je začelo 8 svojimi večeri dne 24. aprila s predavanjem prof. dr. Angela Batistessa, člana Argentinske Literarne Akademije. Ga. Ivanečka soproga predsednika Argentinske skupnosti je uvodoma predstavila znanega filologa, literarnega zgodovinarja in kritika, na kar je a-kademik Batistessa imel svoje predavanje o Tarasu Ševčenku kot pesniku svobode. Na koncu svojega konciznega predavanja je prebral tudi svoj ritmični prevod najbolj znane Ševčenkove pesmi Testament (ki je bila -—• mimogrede povedano — v slovenščino že dvakrat prevedena .. Abram in Debeljak). To predavanje je bilo uvod v slavnost-blagoslovitev temeljnega kamna, ki se je izvršilo v parku “3. februarja” v Palermu. Komisiji za postavitev spome-
r.ika predseduje argentinski geheral v p. B. E. Gallo, ki je tudi imel glavni govor. Med drugim so govorili preds. dr. Ivanicki ter prof. Batistessa. Temeljni kamen sta blagoslovila v Imenu pravoslavnih Ukrajincev brazilski škof Jov Stakalski, predstojnik autokefalne ukrajinske cerkve za južno Ameriko ter katoliški škof msgr. A. Sapeljak. Mestno občino je zastopal direktor za kulturo dr. R. Fereyra in ravn. zgodovinskega instituta A. Córdoba. Slavnostna akademija se je nekaj ur nato vršila v veliki dvorani kolegija San José, kjer je imel slavnostni govor v ukrajinšči-ni podpredsednik komisije J. čamecki, argentinski pozdrav pa prof. Batistessa. Nato so nastopili umetniki velike kakovosti, ki so par ur dolgo akademijo napravili izredno zanimivo. Tu je bila deklamacija arg. umetnice Selve Lesber-gueris. Nastopili so umetniki: mlada
pianistka Rosalia Bachar, baritonist Nino Bianchi, violinist Boris čumačenko in sopranistinja Hala Maksymenko. Vsi ti so morali k svojim točkam dodati še po več pesmi. Na konec je sledil prizor iz ševčenkovega življenja z uporabo njegovih pesmi: Ševčenko dobi navdih za svoje pesmi ob alegoriji trpeče U-krajine in ji piše pesmi, pridejo ruski policaji, raztresejo pesmi na vse vetrove in odpeljejo pesnika v Sibirijo. Narod medtem zbira raztresene pesmi in jih prebira. Ko se v pred smrti vrne pesnik med narod, mu pokloni svojo knjigo pesmi in stopi na piedestal, ki je bil ves čas na odru, z vrha se spusti stebrovje in pred sabo smo imeli plastičen spomenik Ševčenka, kakršen bo stal v parku Tretjega februarja. To bo prvi spomenik slovanskemu pesniku, ki ga je odobrila država pod Ley 17.380. Slavnosti so se udeleževali tudi predstavniki Slovencev, ki jih je medtem navdajala misel: Morda pride kdaj čas, da bomo postavili tudi Slovenci v tem milijonskem mestu spomenik našemu — Prešernu?
Mi, ki smo že pred skoro 25 leti zapustili domovino in odšli v zdomstvo, imamo eno srčno željo:
da se naš slovenski živelj obrani v tujem svetu, v zamejstvu tudi pri naših potomcih.
Z največjo ljubeznijo, gorečnostjo in požrtvovalnostjo jim moramo zatorej vcepljati ljubezen do naše slovenske besede in do naše slovenske pesmi.
To dvoje: naša beseda in naša pesem — je za naš narodni obstanek v zamejstvu — kakor tudi v domovini — življenjsko najpomembnejše.
Težka, bratje in sestre, s trnjem ob-rastla je bila naša pot iz domovino v begunstvo, v zdomstvo in v zamejstvo! Kdo izmed vas ne pomni in ne čuti vseh prestanih težav in bolesti!
A s pesnikom Župančičem v zavesti zadoščenja lahko danes kličemo:
Ali pesem no umre in v najtežjih časih v vedno novih glasih mi iz srca vre.
Pred dobrimi desetimi leti je v Ljubljani izšla strokovna knjiga o zborovskem petju.
V uvodnem stavku pravi pisec knjige med drugim tudi tele pomembne besede:
‘Jezik in narodna pesem sta bila v vseh časih najmočnejše, dostikrat edino orožje posebno majhnih narodov v boju za obstanek. Narod, ki hoče ohraniti svojo narodnost, mora ohraniti predvsem svoj', besedo in pesem.
Slovenci, najbolj tisti izven meja domovine (Koroška, Primorska) in izse-lienci (Amerika, Westfalska, Belgija Francija) so obdržali svojo narodnost v nemajhni meri ravno zato, kor so so vztrajno prijemali materinega jezika, svoie pesmi in domače kulture. S tem se najočitneje priznavajo k narodu, iz
predsednik Grintal Luka. Navzoči so po spreietiu poročil odbornikov raznravlial’ o bodočem delu Društva. Pri volitvah jo bil v glavnem izvoli eri dosedanji odbo-m sicer: predsednik Grintal Luka, podpredsednik Baida Pavel, tajnik Ra ide Jože, blagajničarka Petrena Matilda, gospodar Jerovšek Franc, odborniki Štirn Janez, Jerovšek Francka, šmon Tvdo; namestnika Grošelj Miha in I-Iirschegger Miha. Nadzorni odbor-Šmon Vladimir.. Grebenc Stane, Žumer Jože. Razsodišče: Božnar Pavel, šolski odbor: Grin+al Luka, Bajda Pavel, Jerovšek Kristina.
SLOVENSKA VAS
Rlao-oslovitev novih šolskih prostorov v Hladnikovem domu
Prejšnjo nedeljo se je združena z akademijo šolske mladine ¡izvršila blago -slovitev šolskih prostorov v Hladnikovem domu. Udeležba je bila zelo lepa. S svojo navzočnostjo nas je počastil torb predsednik društva Zedinjena Slovenija g. Božo Stariha.
Daši za šolski pouk okrog 100 otrok služiio vsi prostori Doma, je Slovenska vas zgradila v prvem nadstropju še tri izredno prikupne sobe. ki služijo razdelitvi otrok po razredih. Navzoči so si nove sobe ogledali in vikar rev. Jane" Petek CM jih je po lepem priložnostnem nagovoru blagoslovil.
Sledila je pestra akademiia šolskega tečaja I. F. Barage pod vodstvom voditeljice šole ge. Zdenke Jan. Da pokažejo, kaj znajo, so prišli na vrsto vsi razredi, od najmanjših, ki so se odlikovali v otroški prisrčnosti, pa do starejših, ki so nastopili z deklamacijami, prizor čkom in petjem.
Pri prireditvi je sodeloval celotni učiteljski zbor slovenskega šolskega tečaja. Dodali bi samo še, da se je pred kratkim ustanovil šolski odbor, ki v okviru društva Slovenska vas skrbi za potrebe šole.
Boni za dograditev Hladnikovega doma
Odbor društva Slovenska vas je bil mnenja, da je umestno izdati posebne bone za dograditev doma. Pokojni msgr. Pladinik je že s samim dejstvom, da sc je toliko trudil za našo naselitev v Ar gentini, storil veliko uslugo vsem ro jakom v Argentini, da ne štejemo dri’ gih dobrot, katere nam je neprestano izkazoval. Zaradi tega se bo društvo Slovenska vas obrnilo tudi na rojak/ drugod po Argentini s prošnjo, na i vsakdo kupi vsaj en bon, ki stane sam:; 100 pesov. Prepričani smo, da ne bo nikogar, ki bi to skromno sodelovanje odklonil.
Vsak teden ena
Dr. Gregorij Rožman, kot bogoslovec prvega letnika
Stopil bi na strmo goro, vžival naše zemlje kras, gledal njeno bi lepoto pa zaukal bi naglas.
Kje je zemlja tako krasna, kje stanuje tak še rod.
Ni ga najti v svetu širnem, če iskal bi ga povsod.
katerega so izšli, in s tem se uspešno borijo proti vplivom, ki jih hočejo odtujiti rodni zemlji.
Tisti narodi in posamezniki, ki so zanemarili svoj jezik in narodno pesem, so svojo narodnost praktično že zapravili. S tem, da so se dali okužiti od tujih vplivov, so zapravili najpristnejša narodnostno spričevalo in zato ne morejo več nastopati kot čisto narodna enota’... Tako nam govori ta knjiga.
Spomnil bi vas pa še rad na našega svetniškega narodnega vzgojitelja in buditelja Antona Martina Slomška, ki je zapisal, da
„slajše reči na svetu ni, kakor je pesem lepa.“
In še je zaklical slovenskim rojakom:
„Ni jih na svetu ljudi,
ki bi rajši peli kakor Slovenci!“
In za ta naš mendoški praznik slovenske pesmi vam tudi mi, vaši pevci, s Slomškom kličemo:
„Lepšega daru ne vem, kakor jim čedno pesmico dati.“ Šopek takih pesmi smo vam pripravili tudi za nocojšnji pevski večer.“
Po teh zborovodjevih besedah je v prvem delu pevskega programa ob spremljajočem zborovodjevem komentarju k posameznim skladbam zbor odpel: čolničku (V. Parma), Planinka (A. Foerster), Po jezeru (M. Hubad) in Ej zato (Mav-Bajuk). Nato sta bili na vrsti ob klavirski spremljavi (Marko Bajuk, ml.) dve skladbi: Slovenskim mladenkam (H. Volarič) in Dobro jutro (Dr. Schwab).
K zaključku prvega dela se je nato zborovodja spomnil vseh mendoških Markovih godovnjakov in mladi pianist Marko Bajuk, ml. jim je v voščilo zaigral dve narodni pesmici.
V drugem delu je zbor zapel šopek narodnih in ponarodelih: Mrzu veter (koroška-O. Dev.), Le sekaj smrečico (A. Mihelčič), Pojdam u rute (koroška-M. Bajuk; s solističnim vložkom ge. Katice Bajukove), Luna sije (Prešeren-M. Hubad), Spov ptice pojo (koroška-O. Dev), Ne hodi mi todi po noči (iz Slov. Benečije-R. Orel), Zbadljivka (E. Adamič), Slavec (iz Tržiča-M. Bajuk) in Kdaj moramo piti (dolenjska-p. S. Sattner).
Za sklep je zborovodja spregovoril: „Po tem prisrčnem večeru boste z vtisi naše domače melodije odšli na svoje domove in v vsakdanje življenje. Naj nas vse skupaj spremlja Stritarjeva beseda, ki jo je zapisal v svoji pesmi: Zemljo naj Slovan obhodi; koder koli pot ga vodi, on po tebi hrepeni, oj slovanska pesem ti!
Zbor je za konec zapel Premrlovo Slovansko pesem (besedilo J. Stritar).
Večer je ob naši lepi pesmi in ob pogledu na pevski zbor, ki je sicer zadnje čase nekoliko razredčen, a so mu vrzeli izpolnili novi mladi obrazi vsi žareči v veselju do petja, nudil nam vsem skupaj veliko zavest zadoščenja ob upanju, da naša pesem še ne bo utihnila v Mendozi in da bomo zvesto še sledili klicu pokojnega ravn. Marka Bajuka: „Še bomo peli!“	Bb
SLOVENCI PO SVITB
RIM
Visoko odlikovanje. Papež Pavel VI. ie dne 3. marca odlikoval g. Romana Rusa z redom viteza sv. Silvestra. Odlikovanje mu je izročil kardinal Marella v uradu za nekristjane, kjer je g. Rus vodja tiskovnega oddelka in knjižnice. Ko je kardinal Marella izročil odlikovanje, je omenil, da je g. Rus drugi Slovenec, kateremu on izroča papeško odlikovanje. Prvi je bil poslanik dr. Pi-tamic v Washingtonu. G. Rus je v zahvali poudaril, da ga ne sprejema v svojem imenu, ker se ne zaveda nobenih posebnih zaslug, pač pa ga sprejema kot priznanje zvestobe Cerkvi za tiste, ki so v domovini; dalje za tiste, ki so zaradi te zvestobe darovali svoja življenja, in za tiste, ki so morali iz istega razloga zapustiti domovino in sedaj žive po vsem svetu. — G. Rusu toplo čestitamo k visokemu in zaslužnemu odlikovanju.
Goriška in
Ljubljanski bogoslovci v Gorici
Ljubljanski bogoslovci so se odzvali povabilu, da pridejo na obisk v Gorico. Prišlo jih je 60 v nedeljo, 20. aprila v spremstvu dekana teološke fakultete v Ljubljani dr. Vilka Fajdiga. Takoj po prihodu zjutraj so šli v cerkev sv. Ignacija na Travniku, kjer je bilo ob 9 običajna slovenska sv. maša. Cerkev je bila napolnjena z verniki, kot za najbolj slovesne prilike. Somaševali so dr. Vilko Fajdiga, dr. Rudolf Klinec in urednik Družine Drago Klemenčič. Na kora so pa prepevali ljubljanski bogoslovci. Verniki so ugotavljali, da jo bilo to bogoslužje, ki ga Slovenci v Gorici še niso doživeli. Prevzelo je vse navzočo.
Po službi božji na Travniku je večina bogoslovcev odšla na Doberdob. Nekaj jih je sodelovalo pri sv. maši v Števerjanu in na Jazbinah. Po kosilu v goriškem semenišču so obiskali Staro goro.
Ob šestih zvečer se je pričel koncert, ki je bil zelo dobro obiskan. Mnogi so morali stole slediti zanimivemu sporedu. ki je bil razdeljen na tri dele. Na začetku je goste iz Ljubljane pozdravil msgr. Franc Močnik, nato pa je zbor bogoslovcev ,,Stanko Premrl“ pod vodstvom svoiega dirigenta semeniškega prefekta Rafka Valenčiča zapel osem verskih pesmi. Sledile so religiozne popevke, enajst po številu, ki jih jo zelo učinkovito podal vokalno-instrumcnhilni anmmbel slovenskih bogoslovcev „Kli-carii“. Tako mladi kot starejši so bili očarani nad to novo zvrstjo cerkveno glasbe. Navdušeno ploskanje ob vsaki točki je pričalo, da so mladi „Kliearji“ našli topel stik z občinstvom. V tretjem delu koncerta je pa zbor bogoslovcev
I. kulturni večer SKA
Slovenska kulturna akcija bo začela svojo redno sezono s prvim letošnjim kulturnim večerom, posvečenim 15-let-nici SKA, ki bo v soboto 17. maja 1969 točno ob 19,30 v gornji dvorani Slovenske hišo, Ramón L. Falcón 4158. Naslov večeru je „Razgovor o Kulturni akciji“. Večer je zamišlien kot okrogla miza, kjer bodo govorili univ. prof. dr. Vinko Brumen o poslanstvu SKA, dr. M. Gogala o razmerju SKA do dragih organizacij, tajnik univ. prof. dr. A. Kukoviča D.J. o pravnih, univ. prof. dr. Tine Debel iak o delovnem načrtu in g. Lado Lenček CM o anketi in gospodarskem stanju SKA. Posebna zanimivost večera je tudi dialog z navzočimi obiskovalci večera, ki bodo lahko svobodno vpraševali o vsem. kar zadene Kulturno akcijo in n'eno delo. — Opozarjamo na večer posebno akademike in višješolce, saj so te prireditve še posebej njim namenjene. — Večeri bodo letos redoma vsako prvo in tretjo soboto v mesecu, torej 7. in 21. junija. Drugo predavanje — dne 7. jun. — bo imel prof. dr. Srečko Ba-aga o Italiji in slovenskih mejah !. 1919, o čemer bomo še posebej poročali. Tudi bo SKA sodelovala pri spominu na žrtve komunizma v revoluciji na dan proslave 1. junija v Slovenski hiši. Vabljeni vsi.
Primorska
nastopil s šestimi narodnimi pesmimi. Zadnja je bila Vodopivčeva „Pobrati-mija“.
Z gromkim aplavzom se je občinstvo poslovilo od nastopajočih. Vsi so bili srečni, da so mogli doživeti tako lep večer. Srečni pa so bili tudi bogoslovci. Njihov obisk pri bratih in sestrah tostran me'e jim je odkril košček zemlje, ki želi ostati slovenska in ki si prizadeva, da bi luč Kristusovega nauka ostala svetel plamen in zvezda vodnica tudi bodočim slovenskim rodovom.
PO ŠPORTNEM SVETU
Jugoslavije no bo v finalu za svetovno prvenstvo v nogometu. Pretekli četrtek je v Barceloni španska nogometna ekipa pokopala sicer maihno une jugoslovanskih nogometašev. Španija jo premagala Jugoslaviio z 2:1: s tj zmago pa ni sobi prav nič koristila, ampak le Belgiji. Tudi sicer so hili jugoslovanski upi prav majhni, saj bi za uvrstitev morala premagati Španijo in nato še Belgijo, to zadnjo pa vsaj s 3:0.
Španci so v prvem polčasu imeli rahlo premoč, prvi gol je zabil Bustillo v
21.	minuti, šest minut zatem je Arnae-cio ro napaki vratarja čurknviča dal še drugi gol. V drugem nolčasu sta Pirič in Katic zameuialn Osima in Aoi-mova. Ta sprememba je dala jugoslovanski ekipi izredno hitrost ter je popolnoma potisnila španiio v obrambo. Kljub vsemu so je španska reprezentanca uspešno 1-ranila. le v ž1 minut: je Pavnovič znižal rezultat na 2:1.
Prvak slovenskega ekipnega kocrla-nja je kranjski Triglav: za državno ^rvenstvo so se uvrstili še Branik iz Maribora. Ovadiš iz Ljubljane. Konstruktor iz Maribora in Glovenija-ceste iLi.). Iz slovensko lige, ki šteje 16 klubov. so izpadli Pionir 6Novo mesto), thižinar z Raven, Maribor in Ljub-Ijano-conter.
Svetovni nogometni klubski prvak
'Istndianfos jz La P’ate je v Čilu v prvi semifinelni tekmi premagal Uni-idad CatohVo r 3-t. V rovratni tekmi v La Plati ve-ictro ne bo imel u"iih težav. Drugi finalist iužnoame-uišhega rrvenstva je Nacional iz Montevidea. Nacional je premagal v nrvi tekmi Penami, tudi iz Montevidea, z 2:0.- v drugi tekmi -‘e zrnc z-.] Penami z .1:0. troti-1, odločilna tekma se je končala ne-dločono 0-0 tudi rm 30 minutnem r^daljšku. Zamdi hoUše razliko v golih se je uvrstil Nacional.
NOVO OBVEZNO POSOJILO V JUGOSLAVIJI
Zvezna vlada je izdala zakon o ob-vc~nem posolila za kreditiranje obnove objektov poškodovanih zaradi potresa na območ'u Bara in Ulcinja v črni gori. Podojilo morajo podpisati vse poslovne banko v državi v višini 1.55% hranilnih vlog ob koncu leta 1963. Polovico io-mula morajo vplačati do konca julija
1969,	drugo polovico pa do konca julija
1970.
Za vplačane zneske bodo banke dobile obveznice, glasečo se na ime, ki se bodo obrestovalo s 6.5% letno, amortizirale pa se bodo v 10 letih.
OBVESTILA
Petek, 9. maja:
1. prosvetni večer Zedinjeno Slovenije v mali dvorani Slovenske hiše ob 20.
Nedelja, 11. maja 1933:
Romanje v Lujan.
Četrtek, 15. maja 1939:
Sestanek Ligo žena Mati ob 18 v
Slovenskem domu v San Martinu.
Sobota, 17. maja 1939:
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 20 asado za članstvo in prijatelje doma. Prijavo pri odbornikih.
Prvi kulturni večer SKA točno ob 19.30: Razgovor o Slov. kult. akciji. V Slovenski hiši.
V	San Martinu v Domu ob 18 občni zbor staršev ljudskošolskega tečaja in volitve navoga odbora.
Nedelja, 18. maja 1939:
SDO v San Martinu: sestanek s predavanjem ge. Kraljevo.
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 16 tradicionalne koline.
V	Slomškovem domu družinska nedelja. Na sporedu vzgojno predavanje.
Sobota, 24. maja 1939:
V Slovenski hiši ob 17.30 prvi sestanek staršev dijakov Slovenskega srednješolskega točam. Predaval bo dr. Kukoviča o problemih današnje mladine.
V	Slovenskem domu v San Martinu
zvečer proslava prve obletnice obstoja slovenskega orkestra „The Goldento-nes“.
Na Pristavi ob 20 2. prosvetni večer. Predava g. Fr. Markcž: Evropa v slikah.
Nedelja, 23. maja 1939:
Proslava 20-letnico Vestnika ca Pristavi. Ob pol 10 sv. maša, nato zborovanje, razstava in asado.
Četrtek, 29. maja 1969:
Odbor Zveze mater in žena ob 16 v Slovenski hiši predavamo go. Rejevc: Dokler vaju smrt ne loči.
Nedelja, 8. junija 1969:
V	Carazachayu v Slov. domu kolino.
Knjižnica Zedinjene Slovenije posluje v ponedeliek, sredo, četrtek, potek od 18 do 20 ure, vsako soboto ob priliki šolskega tečaja in vsako nedeljo po sv. maši.
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE!
DRUŠTVENI OGLASNIK
Voditeljski tečaj, ki ga vodi prof. Tino Vivod, se bo nadaljeval v nedeljo, 18. t. m., po sv. maši. V nedeljo, 11. ma. je, zaradi romanja v Luján tečaj odpade
Slovenski tečaj, ki ga prireja Zedinjena Slovenija, je vsako soboto ob 15.30 v Slovenski hiši (Ramón Falcón 4158). Izjemoma so lahko vpišejo še novi obiskovalci tečaja, ker sc bodo v soboto, 10. t. m., ponovile predelano lekcije.
Sejo voditeljskega sveta šolskega odseka Z. S. bo v sredo, 21. t. ob 19.30 v Slovenski hiši. Ob 18.30 bo sestanek za pripravo berila za 5. in C. razred. Na obojo vabljeno vse učiteljstvo
Opozarjamo na knjigo o škofu dr. Rožmanu I. del, ki jo je spisal dr. Jakob Kolarič. Knjiga obsega 380 strani z zanimivimi slikami. Knjiga je, kot je zapisano na uvodni strani „duhovna podoba velike osebnosti na prelomnici časa".
Cena knjigi je v Argentini: vezana $ 1.600, v dolarjih 5 dol. in v Avstriji 105 šilingov. V Argentini jo lahko naročite v dušnopastirski pisarni v Slovenski hiši.
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje za rojake ob sredah in petkih od 17—19
Na telefonu 47-4852 tudi dopoldne
Lavalle 2331 5. nadstropje, pisarna 10
Ena kvadra od subte. „Pasteur“
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Star* Redactor: José Kroselj
Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Airea
T.	E. 69-9503 Argentina
2 ca o £ ^
*> z _ o & 2
n tí *->
U ^ c ^ O
FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221
UNIV. PROF. DR. JUAN BLAZNIK specialist za orto-efijo i:i travmatologija ordinira v torek, četrte!: in soboto od 17 da 20	Naročnina Svob. Slovenije za leto 1969: za Argentino $ 2.700.—. Pri pošiljanju po pošti ? 2.800.—; ZDA in Kanado 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za poši.ljanje z avionsks pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Grafico» Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-721J
C. José E. Ui ib-ra 235, Cap. Fed.	CBČNI ZBOR DRUŠTVA
Zahtevajte določitev ure na tele-	SLOVENSKA PRISTAVA
fonu 49-5855	v Castelarju bo 18. maja ob 16. uri.
	Dnevni red:
PORAVNAJTE NAROČNINO!	Poročila odbornikov, predlogi in slučajnosti Vabljeni vsi člani in prijatelji!
	
Dr. FRANC KNAVS	
ODVETNIK	: i
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital	JAVNI NOTAR ■ ■ ■ •
T. E. 35-2271	| FRANCISCO RAUL f
Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)	CASCANTE Escribano Puhlico
Lujan, Alto. Brown 100	Pta. baja, ofic. 2
T. E. 105 ali 51G	j Cangallo 1642 Buenos Air« j
V petek in soboto od 9—13	j T. S. 35-8827 ■ • ! f
VSI VABLJENI NA
I. OBLETNICO ORKESTRA ‘THE GOLDEN TONES’
V soboto, 24. maja ob 21. uri c Slovenskem domu v San Martina. Sodelovala bosta dva orkestra.
■■■■■■■■■■■■•-■■■«••■■■»■■■■■■■■■■•■■•■•■■■■■■••■■■■■■■••■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■•«f
Je to Vaš problem?
Kje dobiti posojilo? Kam naložiti denar? Prodno m odločite, vprašajte v
SLOVENSKI HRANILNICI z. z o. z.
C. C. SLOGA Ltda.
Bartolome Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20.
Pravna posvetovalnica, ki jo vodi dr. Vital Ašič, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 17 do 19.
Duhovno branie za mesec mai
Konec lanskega leta je prof. dr. Filip Žakelj izdal knjižico o Baragi poa naslovom Za Bogom vredna največje časti. Je to knjiga o Baragi in Mariji, kot pove podnaslov. Nam se je zdelo umestno, da poročilo o tej knjigi prinesemo v mesecu maju, ki je Slovencem še vedno posvečen Mariji, čeprav velja Argentincem mesec oktober za tak mesec. Komu se zdi naslov morda malo nenavaden, kajti bolj naraven bi mu gobovo bil „Za Bogom častimo Marijo najprej“. Toda pisatelj je našel v Baragovih spisih isto misel povedano z besedami, ki jih je dal v naslov, ker so — Baragove. To hoče povedati, da je naš svetniški kandidat za Bogon: največjo čast pripisoval Mariji kot božji Materi in posrednici med Njim in Bogom preko svojega Sina, ki je drug?, božja oseba. Prof. Žakelj je tokrat pogledal na življenje Baragovo pod vidikom njegove ljubezni do Marije in do njenega češčenja v najrazličnejših načinih. Tako je knjižica pravzaprav celoten življenjepis škofa Barage od roj -stva do smrti, gledan pod vidikom če-Ščenja Marijinega. Žakelj je imel še to srečno misel, da je ta „življenjepis“ razdelil na 31 kratkih poglavij, to se pravi: za vsak dan v mesecu kratek odlomek. Tako so nastale resnične „šmar-nice“ za letošnje leto in jih kot take tudi priporočam. Resnično lepo duhovno branje za Marijin mesec maj.
Žakelj izhaja pri Baragi že od ma-
rijanske pobožnosti staršev, ter od njegovih dijaških in visokošolskih let, ko je kot jurist prišel v stik z dunajskim apostolom sv. Janežem Klementom Marijo Dvoršakom, češkega porekla z nemškim imenom Hoffbauer. Ta je bil velik častivec sv. Alfonza Ligvorijskega, znanega marijanista, ki je dobil cele častni naslov „cerkveni učenik“. Preke teh dveh svetnikov je prišla tudi v Barago ljubezen do Marije, ki jo je gojil, ohranjal in posredoval vse življenje. Žakelj spremlja Barago na vsaj dušnopastirski poti, opisujoč njegovo gojenje Marijinega kulta v šmartnu pri Kranju, kjer je poživel marijansko bratovščino ¡Iironarice Matere božje, ‘zaradi česar se je v janzenističnem Sasu mo ral zagovarjati in je bil kazensko prestavljen v Metliko za tretjega kaplana. Žakelj je imel veliko srečo, da so na njegovo prizadevanje v Ljubljani odkrili rokopis pravil teh kronaric. ter jih v tei knjigi podaja, oziroma primerja s podobno cerkveno bratovščino, znar.o pa svetu že prej. „Varuj se greha“ in „De-iai dobro!“ ta sta dve osnovi bratovščine, ki je za izpolnjevanje teh temeljnih pravil postavljena pod varstvo Marije, obdane z dvanajstimi zvezdami, ki predstavljajo Marijino krono. (Bile so namreč organizirane v skupino po 12 članic).
Odslej naprej je Žakelj jemal svoje misli predvsem iz Baragovih knjig. Tako je že v šmartinski dobi napisal
pesem Opominjevanje eniga duhovnigr. pastirja na svoje oučice v sredi svetigs leta 1826, v kateri prosi Marijo za uspeh svetega leta. Naslednje knjige, ki jih odslej prof. Žakelj razbira pori različnimi marijanskimi vidiki, je najprej (1. 1830} njegov prevod Engstler-jevega „Posnemanja Marije“, ki ima pri Baragi naslov Od počeševanja in posnemanja Matere božje“, ki je bila po šestdesetih letih spet prva knjiga c Mariji v naši književnosti (od 1. 1769); potem vse nadaljnje: Dušna paša, Nebeške rože, Obiskovanje Jezusa Kristusa v Prev. Rešnjem Telesu in pozdrav-'jenje Marije, Prečiste Device, Premišljevanje o štirih poslednjih rečeh, Zlate jabelka, pa tudi oznake njegovih indi- j jonskih knjig, v kolikor mu je vsebina znana, pisem, škofijskih aktov, dnevnikov itd. Na podlagi tega originalnega gradiva ter vse doslej znane baragovske literature je sestavil prereze Baragovega češčenja Marije. Njej je posvetil vse svoje misijone, imenujoč jo za zavetnico in Njej je posvetil prvo in še celo vrsto novih cerkva. Žakelj citira Baragovo razlago češčene Marije (daljšo in krajšo), Angelovega pozdrava, tudi svetega rožnega venca. O tem je napisal lep uvod v knjigo Mihaela Hoffman-na: „Perpomočik sveti rožni kranc Bogu in Mariji dopadljivo moliti“. Bil je velik častivec Jezusovega in Marijinega imena, saj ju je imel celo na svojem pečatu, ter mu je bilo dano, da je umrl prav na praznik Imena Jezusovega. V vseh nesrečah in težavah se je zatekal k Mariji. Posebno jo je prosil za pomoč
pri spreobrnitvi grešnikov. Pri obhajanju najsvetejših skrivnosti; pri pripravljalnih in zahvalnih obhajilnih molitvah se je vedno priporočal Bogu po Njej. Posebni kult je gojil do žalostne Matere božje. Ker je svoj čas kot kaplan moral ubogati svojega škofa in prer.e -bati s Kronicami, je kot škof pospeševal Bratovščino brezmadežnega Srca Marijinega, ki jo je ustanovil pet dni pred razglasitvijo |verske resnice o brezmadežnem spočetju Marijinem. Posebno poglavje jo posvečeno Baragovim Marijinim cerkvicam, v katerih so peli Riharjeve Marijine pesmi v angleškem besedilu. Bil je romarski obiskovalec Marijinih božjih poti, ter častivec ‘Nje- j j nega ženina sv. Jožefa, kateremu se je j priporočal za srečno smrt, kot jo je doživel on: v naročju Jezusa in Marije. Zadnje poglavje je posvečeno Mariji Pomagaj, ki jo je časti' tudi Baraga ie pred brezjanskim kultom, kajti 1. 1854 jo poslal v Ljubljano lepo podobo Marije Pomagaj z lastnoročnim podpisom in datumom 23. marca. Zdaj pa ie središče dela za Baragovo beatifikacijo prav na ameriških Brezjah, pri frančiškanih v Lemontu, kjer počiva tud: Baragov škof dr. Rožman. Vse to Baragovo marijansko življenje pa je prof. Žakelj vključil v primerjavo z največji-mi odloki o Marijinem češčenju II. vatikanskega koncila, ki prav tako postavlja Mariio na mesto, ki ga ima tudi v Baragovem svetniškem življenja; ,.Za Bogom vredna največje časti“.
To je ŽakFev marijanski življenjepis škofa Barage, ki se lahko bere kot
šmarnice. Toda vrednost te knjige je št nekie drugje: v njegovi znanstvnei priredbi. Vsi dosedanji življenjepisi so in.eli to veliko napako, da so bili poljudni in brez navedbe virov, odkod črpajo podatke. Žakljev je izjema. Vsak njegov podatek je pod črto dokumentiran in na koncu je važnejša literatura, iz katere je črpal. Vse to podaja kontrolo nad delom, katerega bo posebno izobraženec vesel. Ni zbirka pobožnih vzdihov od drugod, kakor samo iz Baragovih del. In to ima še eno posebno vrednost; gre za Baragovo religioznost in duhovno izpopolnjevanje ter za njegove čednosti, stvari, ki jih mora predvsem komisija za proglasitev svetnikom v prvi vrsti raziskovati. Njej podaja Žakelj mnogo gradiva, in to — dokumentiranega. To je posebna vrednost te knjige: kljub temu, da je v opisnem delu poljudna, je v dokumentiranem znanstvena. Razpade torej v dva dela. In to je v knjigi tehnično, tiskarsko slabše rešeno: pripombe so tiskane ¡ od črto slednje strani in so ponekod obširnejše kot tekst nadnjimi. To odbija preprostega bravca, ki se ustraši citiranja citatov. Ali se ne bi mogle opombe tiskati za vsakim poglavjem, ali morda še boljše: na koncu knjige? Tako bi bila knjiga resnično taka kot je v svojem dualizmu: v tekstu poljudno šmarnično branje za mesec maj, v opombah znanstveno dokumentiran živ ljenjepis škofa Barage pod vidikom Marijinega češčenja.
Tine Debeljak