Zakaj in kako se zemlja izpije in izmolze.
Poljska pridiga dr. A. Stockhardta.
Zmiraj le izdajati pa nič dodajati, pripravi človeka na kant. In to se tolikanj hitreje zgodi, koliko veči so izdajki ali stroški.
Tudi z našo zemljo ni drugač; če nam ona mora vedno le dajati in dajati, bo od leta do leta vbožniši in nazadnje popolnoma nerodovitna.
Da rastline rasejo in se popolnoma zredijo, mora biti zemlja za-nje pripravna in tudi dosti takošne zemlje mora biti; ravno taka je s človekovim živežem. Ako se živež za rastline v zemlji zmanjša, pojemlje rodovitnost njena; ako živež tisti do čistega poide, je rodovitnosti konec. Da se taka zemlja spet rodovitna naredi, je le en pomo-ček 5 namreč: izpiti in izmolzeni zemlji se morajo spet tiste stvari poverniti, ktere so se ji vzele.
Večidel panerodovitnosti ni to krivo, da zemlji red i vn i h stvari popolnoma manjka, ampak te redivne stvari niso v takošni osnovi priči— joče, kakoršne za rast rastline potrebujejo. Obstojni deli zemlje morajo v nji raztopljivi biti, da jih koreninice rastlin lahko serkati in prebavijati zamorejo. Kaj bi koristili celi kupi živeža človeku, ako bi bil živež v taki osnovi, da ga želodec prekuhati ne more! V tacih okoljšinah zamore tudi „praha" in „počitek" zemlje njeno rodovitnost pospešiti , če v počitku strohne in sperstene take stvari, ki poprej niso rastlinam v noben prid bile; ko so pa strohnele in sperstenile, so se redivni drobci raztopili in pripravni postali poserkani biti od koreninic rastlinskih.
Ondi, kjer zemlja leži sama sebi prepušena in kmetovavec nič iz nje ne prideluje, ne peša njena rodovitna moč nič, marveč še rodovitniši polagama postaja. To vidimo celo pri gojzdih, čeravno od časa do časa sekamo drevesa, ki so o 50. ali 100 letih zrasle. Al druga se gojzdu godi in zemlja njegova je od leta do leta slabeji, kadar človek čez-nj pride , mu pobira vsako leto z grabljami listje, ktero mu je natura odločila za gnoj njegov, in les seka brez konca in kraja. V tacih okoljšinah mora zemlja v gojzdu več izdajati, kakor pa dobiva, — in nasledek tacega gospodarstva je, da gojzd vsako leto bolj peša.
Gotov dobiček bi bil, ako bi prav natanjko poznali mnogoverstne vzroke, po kterih zemljiša pešajo, ker bi po tem lahko bilo gotov pomoček iznajti, odvračati, kar je škodljivega. Al naša vednost v tem je še majhna in bo še dolgo majhna ostala, ker je pot, ktera nas pelje k spoznanju teh skrivnost,  težavna in dolga; zakaj  veliko  glav
in rok je treba, da na poti kemijskih znanstev in kmetijskih skušinj odgernemo to, kar nam je dosihmal le poverh znano. Reči moramo, ako resnico govorimo, da se vkvarjamo še le z lupino,— do jedra še dolgo nismo*
Bomo tedaj poskusili pot pokazati, po kteri pridemo kmetijstvu na hvalo do potrebne vednosti, zakaj in kako se zemlja izpije in izmolže.
(Dalje sledi).
Zakaj in kako se zemlja izpije in izmolze.
Poljska pridiga dr. A. Stockhardta. (Dalje.)
Skušnje v gojzdih. Skušnje, kako rodovitnost zemlje peša v,gojzdih, so za naše premišljevanje še veliko važniši, kakor skušnje poljodelcov v ti reči, ker na njivah obdelovanje zemlje, gnojenje, mnogoverstno ver-stenje sadežev in marsiktera druga okoljšina ne da tega lako očitno viditi, kakor to vidimo v gojzdih, kjer ni obdelovanja, ne gnojenja, ne kolobarenja. Skušnje v gojzdih pa uče:
1.  Gojzdna zemlja peša in uboža popolnoma, če po čisto posekanem lesu neobdelovana leži, zato je perva potreba, kraje kjer se je les posekal, hitro hitro spet s semenom obsejati ali z mladino zasaditi. Če svitloba, gorkota in zrak dalje časa do gole zemlje moč imajo, začne manj ali več berž trava rasti, kar tako dolgo terpi, dokler je kaj moči v zemlji. Je ta izpita in izmolzena, jenja trava rasti zlasti na bolj suhem svetu; namesto trave se prikaže resje in enako rastlinje manjši vrednosti,— zemlja je opešala in le počasi jo je moč spet v rodovitni stan pripraviti.
2.  Na tacih priprostih gojzdih, kjer posamne g o line postanejo, uboža zemlja zato, ker sončni žarki prepekajo svet na tistih goličavah, ga osuše in izpijejo, in ker tudi listja ni, ki bi jih gnojilo, postanejo tudi taki posamni prostori nerodovitni, ako se kmalo z novim lesom ne obrasejo, ki senco dela goličavam.
3.  Tudi v mladih gojsdih preveč dreves izse-kati, da ostalo drevje preveč redko stoji, škodje iz ravno omenjenih vzrokov gojzdu. Zatega voljo je tudi zlasti mlado hojovje oklestiti škodljivo. Kakor hitro imagojzd preveč sv i ti obe, bo od leta do leta zemlja huji pešala, in v tacih okoljšinahje veliko boljši, komur je na močnem gojzdu ležeče, da se taki redki gojzd ves poseka in nov zarod napravi.
4.  Gojzdne drevesa, ki so košate in na gostem stoje, da pod njimi stoji zemlja popolnoma v senci, zboljšajo od leta do leta zemljo, na priliko: smreka, jelka, bukev itd. Nasprot pa zemlja peša in zmiraj pustejši postaja pod drevjem, kije m a n j košato in kjer redke drevesa raji rastejo, kakor breza, topol (jagnjed), hrast, mecesen (visoke rasti).
5.  Kjer je zemlja bolj revna in lahka, se izpije popolnoma, ako se gojzdu ne pri vosi listje, in če se mu verh tega še mah inkarscerv njem zrase, do čistega za steljo pograbi. Kdor gojzdu vse  to  pobere,  mu pobere moč,   po  kteri
sam sebe gnoji; mu vzame živež za stare dni in za zarod njegov; mu pokrade odejo, ki ga varje prehudega mraza kakor presilne vročine, preobilne moče kakor prevelike suše. Gojzd terpi po tem takem škodo na dve strani; od ene strani se mu jemlje živež, od druge odeja.
Skušnje na njivah in seno&etih.
Veliko težje je, kakor smo gori rekli, na njivah in senožetih očitno pokazati, kako se zemlja izpije invizmolze, ker tukaj je tolikanj različnost, da je teško do dna odkriti resnico. Vendar se tudi tukaj ne manjka veljavnih skušinj, kakor so sledeče:
i. Vsaka zemlja, na kteri kmetovavec kaj prideluje, to je, ktero sili, da več rodi, kakor bi sama po sebi rodila, zgublja moč, ako se ji jemlje toy kar je rodila, in se ji ne povrača, kar se ji je živeža vzelo. Obdelovanje zemlje, če se ne gnoji, jo slabi od leta do leta bolj, in jo izpije nazadnje popolnoma ali v 50, 100 ali 200 letih, kakor je svet sam p0 sebi bolji ali slabji bil.
2.  Lahka zemlja postane popred nerodovitna, kakor teška, suha pred kakor mokra, gorka pred kakor merzla.
3.  Ce se več prideluje, toliko prej bo zemlja opešala, ako se primerno ne gnoji.
4.  Gola zemlja poprej oslabi, kakor z rastlinami zarašena.
5.  Sadeži, ki nimajo perja, kakor, postavim, žita, ali sadeži ki bolj redko stoje, kakor krompir, turšica in vsi, ki se okopujejo, zemljo hitreje izpijejo. Rastline pa, ki zemlji veliko senco delajo, kakor, postavim, detelja, jo pa še rodovi t niš i store.
6.  Tudi na koreninah sadežev je veliko ležeče, ali so veči ali manjši; sadeži z močnimi in globokimi koreninami, ako te v zemlji ostanejo, zemljo manj izpivajo, kakor sadeži z majhnimi koreninami^
7.  Če tedaj več na polji ostane, manj se slabi zemlja; zato detelja njivo manj slabi, kakor krompir in repa.
8* Rastline, ki delj časa potrebujejo zarast, izpijejo zemljo bolj od tacih, ki hitreje dozore, zato jo slabe ozimine bolj kot jare žita, popolnoma dozorele bolj kot še le zelene.
9. Na bogat pervi pridelk sledi večidel tudi bogat drug pridelk, na slab pervi pridelk tudi slabeji drugi. Tako uče stare skušnje, po kterih bi se smelo misliti, da močin stan sadežev zemljo manj izmolze, kakor če je sad slab. Al temu nasproti pravi slavni učenik kmetijstva Thaer: „na prav bogat pridelk ozimine sledi vselej le srednja letina jarega
žita, in na bogato letino jarine sledi srednji pridelk ozimine. Tudi žita so po krompirju ali pesi toliko slabeji, kolikor večse je krompirja in pese pridelalo.
10.  Žita, ogeršica, konoplje, lan, tobak, krompir in drugi osipavni sadeži zemljo bolj izmol-zejo, kakor grah, grahorica, ajda, nasproti pa je vsake sorte detelja ne slabi celo nič, marveč jo še rodovitniši stori.
11.  Polje se hitreje izmolze, ako se poredoma le ene sorte sad na njem prideluje.
(Dalje sledi).
—   322  —
Zakaj in kako se zemlja izpije in izmolze.
(Dalje.)
Preden se hoče kaj gotovega povedati,  zakaj da se  zemljiše  izpije  in  izmolze,  se mora vediti,
koliko ima zemlja redi vnih reči, to je: rastlinskega živeža v sebi, in koliko ga mnogoverstne rastline potrebujejo v različnih dobah svoje rasti.
Kar rastlinski živež vtiče, ki se v zemlji najde, bomo tukaj le govorili od tistih reči, kterih večali manj vsaka rastlina potrebuje, kterih pa je maio v zemlji, tedaj se poprej povžijejo kakor druge. Te poglavne redivne stvari so: gnjilic (Stickstoff) , fosfor na kislina (Phosphorsaure), pepeli k (potašelj ali kali), a pni ca (Kalfcerde) in loj ni ca ali mastna zemlja (Talkerde). Se ve, da te stvari se v zemlji ne najdejo čiste ali same po sebi, ampak v različnih zvezah, toda to nič ne de za naše premišljevanje, da le vemo, da so poglavni rastlinski živež.
Gnjilic je glavar vsih; on je naj imenitniši del gnjilovce ali tako imenovane dobre, černe par-sti (humus); on izvira iz sparstenenih rastlin in živalskih ostanjkov, ki so po gnoji ali na kakošno drugo vižo v zemljo prišli.
Fosfor na kislina, pepeli k, apnica in I o j n i c a izvirajo iz razpadenih in sparstenenih kamnov, iz kterih zemljiše obstoji ali ki so kakor koli na zemljiše prineseni bili.
Teška reč je zvediti: koliko je teh stvari v zemlji; toliko pa so vendar gotove skušnje učile, da naj manj je gnjiica in fosforne kisline, pepeiika pa, apnice in lojnice je okrat do lOkrat več.
Gnjilic in fosforna kislina sta tedaj perva,kterih na izpitem ali izmolzenem zemljišu zmanjka. To si imamo dobro zapomniti, da bomo zapopadli pešanje zemljiš.
Če poprašamo na daljnem preiskovanji: koliko pa imajo različne rastline ravno imenovanih reči v sebi? nam možje, kteri znajo rastline v njih obstojne dele razkrojevati, povejo, da
gnjilca-fosforne-pepelika-apnenicein-kremena: kisline:                     lojnice:
smereka (80 let sta-						
ra) ima	3	lU	V,	V«	V	funt.
bukev (100 let stara)						
	5	i	i-v,	5'/2	1	)5
Seno in otava ima	14	6	17	8	20	»
Pšenica  zrela (zer-						
nje in slama) ima	10	4 V,	*Y.	3'/3	20	V)
Rež zrela       .    .    .	9	4'/4	•Vi	3'/,	18	5?
Ječmen, zrel      .    .	11	4%	7	$\\	20	V)
Oves, zrel     .    .    .	10	472	7	*%	21	>5
Grah, zrel     .    .    .	21	5%	11	16	2	Ji
Krompir,  zrel    .    .	16	6'A	22	11	3 2	JJ
Pesa. zrela   .    .    .	18	4	21	7		5?
Detelja v cvetji	20	o /2	20	20	2	»
—    326    —
Iz tega je očitno, kako nekteri sadeži veliko več ali manj gnjilca in imenovanih druzih rediv-nih stvari potrebujejo, — vidi se, da les v gojzdu je z naj manjši mero zadovoljen, zatem žita, ki imajo veliko manj vsih tistih reči v sebi, kakor jih ima grah, krompir, pesa in detelja*
Če še eno stopnjo dalje storimo in prašamo može, kteri so obstojne dele rastlin preiskavah v različnih dobah njih rasti, bomo zvedili, da za do-delanje semena se naj več gnjilca in fosforne kisline potrebuje; v perji in steblih je naj več apnice, lojnice inpepelika, v travah in žitu tudi kremena; naj več pepeli k a (potašelja) je pa v krompirji, pesi in druzih mesnatih koreninah. Dokler so rastline mlade, so bogatejši gnjilca in fosforne kisline, kakor bolj stare; te pa imajo spet več gnjilca iz omenjene kisline v sebi, kakor popolnoma zrele. Mlade rastline imajo za tega voljo več živeža v sebi, kakor stare. Kadar rastlina cvete in zoreti začenja, se gnjilic in fosforna kislina potegneta v cvet, pozneje v seme, in odtod pride, da obožajo potem korenike, stebla in perje. V zemljo ne gre nič nazaj, kar je rastlina enkrat v se vzela.
Po zvedbi teh skušinj in preiskav si bomo pri-zadjali razložiti opeševanje zemljiš.
(Dalje sledi)»
Zakaj in kako se zemlja izpije in izmolze.
(Dalje in konec.)
Vzroki, po kterih rodovitnost zemlje uboža, so:
1.   Preobilna moča; preobilna voda poplavi vse tiste rudninske obstojne dele zemljiša, ki se v nji stopiti dajo; kar je pa rastlinskih in živalskih za živež rastlinam potrebnih, jih skisa* Živa priča tega so nam vsaki dan močirne zemljiša.
2.    Pomanjkanje mokrote. Če zemljišu nasproti vode manjka, se tisti deli, ki so živež rastlinam, v nji raztopiti ne morejo, in kar se ne raztopi, ne da rastlinam živeža; tudi ostanjki rastlinskih koreninic, ktere ostanejo po košnji ali žetvi v zemlji, se ne morejo zgnojiti, ampak se spremene v nerodovitno ogljuv enako resjo perst, ki polagoma iz zemlje zgrne. Živa, veličanska priča tega so stepe in velike pešene planjave, kjer so nekdaj gojzdi bili, pa so ves les izsekali in niso skerbeli za nov zarod.
3.  Če se na navadnih njivah, senožetih in goj-zdih zemlji z žetvijo, košnjo, sekanjem lesa in grabljenjem stelje več jemlje, kakor'po gnoju in zraku povrača.
Poglavni vzrok, da oslabe in obožajo obdelovane zemljiša, je iskati v tem, da zginejo tisti raztopljivi drobci zemlje, ki imajo gnjilic in fosforno kislino v sebi. Od pogube leh drob-cov posebno izvira nerodovitnost zemljiš, včasih pa tudi od pogube pepelika, apnice ali lojnice, morebiti tudi od pogube žveplene kisline.
Opešajo in nerodovitne postanejo:
a)  revne, rahle in lahke zemljine veliko pred kakor teške ilovnate;
b)  zemljiša visokoležeče in suhe pred kakor niske in bolj vlažne;
c)  ki imajo plitvo zemljo in se plitvo orjejo, po-pred, kakor take, ki imajo globoko zemljo in se globoko orjejo ;
d)  ki se slabo ali s slabim gnojem gnojijo, po-pred kakor take, ki se obilno gnoje z močnim, dobro podelanim, zlasti dobro gnjilčnim infos-forokislim gnojem;
e)  goličave popred kakor z rastlinami zarašene zemljiša;
f)  zemljiša, na kterih sadeži redko stoje inkteri nimajo veliko perja, veliko pred od tacih, ker bolj košate rastline gosto stoje;
g)  če se ravno tisti sadeži zmiraj na enem zemljišu pridelujejo, bo njiva veliko prej opešala, kakor taka, na kteri se pridelki večkrat prekinjajo ;
h) rastline, ki potrebujejo več časa za rast, iz-pijejo zemljo bolj od tacih, ki hitreje z njive padejo, zato jo izmolzejo taki, ki na nji popolnoma dozore, hitreje od tacih, ki se še zelene kosijo; i)  rastline,  od  kterih malo   korenin in perja na zemljišu  ostane,  veliko  pred   od tacih,  kiji popušajo več tacih ostanjkov. Iz naštetih teh vzrokov,  po  kterih  se zemlja poprej zmolze in oslabi, bo vsak kmetovavec lahko presodil, kako ravnati, da se bo zemljiše njegovo, naj bo njiva, senožet ali gojzd, rodovitniši obderžalo.