Iz d.omače in tuje prakse izvajanje del v veliki večini primerov zadnje in odločilno S[J'okovno dejanje pri gozdnogojitveni obravnavi gozdnih ekosistemov, je na večih mestih v Programu poudarjena potreba po razvoju okolju p1i\agojenih tehnologij ter nji- hovem usklajevanju z zahtevami splošnokoristnih vlog. Poškodbe drevja, ki so neposredno ali posredno pove- zane z gozdarskimi deli, so evidentifali popisi propadanja gozdov v letih J 987. 1991, 1993, 1994 in 1995. V obrav- navanem obdobju se povprečna poškodovanost gozdov zaradi gozdarskih del giblje med lO in 15 %. Popis po- škodovanosti dreves iz \era 1995 kaže, da so razlike med regijami statistično značilne, med sektorji lastništva pa ne. Zaradi specifične narave pojavljanja poškodb je zaneslji- vost teh rezultatov nizka, drugih velikoprostorskih invenn1r o tovrstni poškodovanosti pa pri nas ni bilo. V okviru ciljnega raziskovalnega programa str~ bila podpna dva komplementarna razvojna projekta: 'Mnogo- namenska raba in okolju prilagojeno dograjevanje omrežje~ gozdnih prometnic' in 'Usklajevanje pridobivanja lesa z dnJgimi funkcijami gozdov'. Preliminarni rezultati izve- denih raziskav ponujajo naslednje ugotovitve: Varno delo v gozdu je sonaravno Ko opredelimo človeka z njegovimi potrebami kot de! narave. postane skrb za njegovo varnost pri delu- hutna- nizacija deJa- ena od zahtev in kriterijev ocene sonarav- nosti gospodarjenja z gozdovi. Za oceno stopnje humanosti dela je znanih že več primemih meri 1 za varnost dela, za težavnost deJa in za obremenitev človeka iz delovnega okolja. V Sloveniji že veliko vemo o možnostih prilaga- janja dela človekovim lastnostim in sposobnostim. Tudi števi Inc praktične izkušnje so v preteklosti prispevale k povečevanju varnosti de!a v družbenih gozdovih, medtem ko zasebni laslniki gozdov niso bdi deležni zadostne skrbi za učinkovito in varno delo. Gozdarstvo je ostalo najne- vamejš<~ panoga za zdravje vseh, ki delajo v gozdu. Število mrtvih pri delu v gozdu je glede na opravljeno delo ogrom- no. Reorg<~nizacija gozdarstva je povzročila, daje varstvo pri delu manj upoštevano in zato je nezgod pri delu zmeraj več. Sodobni podjetniki nimajo dolgoročnih interesov za ohranjnnje delovnih zmožnosti osebja, državi se zdi, da je vseeno, kako živijo ljudje, ki s.e ukvarjajo z gozdnim delom. Program razvoja gozdov v Sloveniji večkrat de- klarativno navaja hutnanizacUo dela kot pomemben cilj in usmeritev, vendar v operativnem programu ni nobenih temeljev za doseganje t~h ciljev. • Prof. dr. M. L., d1pl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdar~t\"O in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83. Ljubljana, SLO 36 - Poškodbe drevja in tal je pri obstoječih tehnologijah mogoče in potrebno zmanjševati s kakovostnim gozdno- gojitven im načrtovanjem in poklicnim izvajanjem del, ki upošteva značaj in omejitve uporabljemh tehnologij. - Gradnja vsake prometnice v gozdnem prostoru je znaten poseg v naravo delovanja gozdnega ekosistema, a tre- nutno še ni primerno podprta s stroki prilagojenimi merili in postopki za zmanjševanje marenj (kodeks izvajanja del pri pridobivanju lesa, smernice za načrtovanje, grad- njo in rabo gozdnih prometnic). - Enovitih dopustnih mej negativnih vplivov v našem pro- storu n 1 mogoče postaviti, potrebno pa je zagotoviti sis- tem notranjega (pri izvajalcih) in zunanjega (ZGS, in- špekcija) nadzora kakovosti izvedbe del v vseh gozdovih. - Deklarirani potrebi po tehnološkem razvoju ne sleciijo potrebni ukrepi za njegovo spodbujanje pri vseh izva- jalcih del v gozdarstvu. - Raziskovalno delo na tem področju mora biti kadrovsko in finančno stabilno, povezano z vsemi subjekti v goz- darstvu ter apllkalivno in ciljno usme1jeno k dejanskim uporabni kom. Za izboljšanje sedanjih razmer pri zagotavljanju var- nega del<~. obstaja več možnosti: - zmanjšanje socialne solidarnosti pri nezgodah zaradi malomarnosti, - določanje pravičnih odškodnin za poškodbe pri nezgodah in za zdravstvene okvare, - izvajanje (nadzor in san ke ioni nm je) že sprejet ih pred- pJsov, - organizirana inšpekcijska dela tudi v wsebnih gozdovih, - prenos &kr bi za VJmo dela na ja v no gozdarsko službo, - boni ti ra nje izvajalcev tudi glede na slan je varstva pri delu in odvzem možnosti pridobivanja del, - organiziranje učinkovite lastne službe za varstvo pri delu v vseh izvajalskih podjetjih. - povečanje ekonomskega interesa izvajalcev in poslovnih združenj (zadrug na primer) za varnost dela, -zavarovalne premije- cliferencirane po stanju vamosti pri delu, - močno povečanje možnosti za izobraževanje lastnikov gozdov in delavcev o varstvenih ukrepih, zlasti tistih vgrajenih v tehniko dela, - zahteve sindikatov za izvajanje vseh varstvenih ukrepov, Je v naši družbi kdo, ki bo sprožil te dejavnosti? Goz.dV 55 (1997) 4