Iz gospodarskega potja. Savinjska dolina: A. T....v. SPOMINI NAZAJ IN MISLI V PRIHODNJOST 58LET- NEGA HMELJARJA V RANI SPOMLADI LETA 1926. Le vzemi lopato in bodi hmeljar, le re<w živino in gnoi zemljo, Icp pod pailcom Ti krožil ibo denai, posestvo na boben ne bo Ti prišlol Te besede je zapisal pred priibližno 45 leti na koncu podučne br<i§uie o kmeljarstvu nepozabni g. J. Hausen- biichler, ikateri si je pole^ urstanovitelja hmeljarstva gosp. Pilgerja steiket nevenljivi-h zaskug za ihineliiarstvo v miši Savir.ojki dul.ni. JKot 151eten fantiček sem se po zgoranjein navodilu takoj odiočil, da poslanem hmeljar ier sem naprosil očeta, da rri dajo mali kos zemljišča na razipolaigo, kar se je tudi rzgodiilo. Prijel scm lopato ter pritel rigobt-i in prekopavati odkaiztin; iml iprostor, iki se je nahajal tik pototka Ložnica ter je bil s trnjevim grmovjem do kiaja poraščen. Marsikatera znojna kapljica se mi je pocedila po obrazu, Urdl sem vsak večer imel opravke s trnj.em, iki se mi je 6kc*zi dan proti n\o'j vol;i zarirulo v prste, a vztrajal sem. Koje bOo delo končeno, sein z velikim veseljem ^rledal pred sabo mdi 300 sadežev broječ hmeljski vri, namesto bodečega trruja. Prvo leto ni bilo posebnega dohodka, pač pj sem drugo leto ikasim! cikrcg 30 gld., kar rne je še bolj anavdu-šiio, ker po mnenju očetovem je ta svota že nekaj pojaenila. Ko sem 1. 1892 postal samostojen gospodar, sem se iakoj lotil hmerarstva, katero pa se je do 1. 1900—1902, do splošne upeljave modernih sušilnic nahaja.o v jako težken. položaju. Bcriti se je bilo tudi pozneje, ker je vedno b:;o potreba delati poskušn e z novodošllmi inozeimskimi vi>:-mi hmelja, kar je sialo dosti truda in stroškov. Delal sem ¦po&kušnje s peterlmi vrstami hmel> ter sem slednjič 1. 1904 se cdločil za Golding, kateri je pri•nrs-rc-ma iamed vseh do sedaj v Savmjski- dolini znanih tiTfieljakih vrst najo-tlpornejši proti vsera,. doseda;j znaninn ¦KmeljSik.im škodljivcem. Hmeljarsiko društvo s sedežem v Žalcu, je veKko storilo '3 povzdigo hrmeljarstva, samo žal, da Savinjčani-hme Ijarjr nlso kazali dovolj umrvanja za nrrsvete g. ravnatelja šn .g. tajnJka, posebno glede selekcijoniranja, fca-r danes •fnarsikdo brkfko abžaluje. Zamudn'l:orn se tem potom da;o ikot navodilo sledeče uvaževanja vredne besede: Očistii hnr^Ijišče vseh slabih vrst, ne bo Ti zamerH zato nobeden tži-ii krstF — Sedai pa še rnalo pogleda v prihodnjost. Letos se sadi hrmel^a ogromna minožina v Savinjski dolini in tudi <po sosednjih krajih Savinjsike dolme. Savii,j;čani pozor! 1. Ne sad't-» preveč hmelja. ker nadprnduikcija hmelja ha občutno oškodovala crklkupno bmelJRTS-tvo. 2. Kdor ima stare in okužene bm-eljske nasade, naj Jetošnjo leto po olbirafvi hmelin temel'jito irztrebi vse zennIjišče od hmelje in njega koreni-n. 3. Kdor hoče postati sedaj hmeljar, naj poraisli, da je za irstanoviiev hraeljarstva potrebon ogromen kapitel, katerega obrestovanje laihko uniči novinca v teb negotovih velutamih rajzmcraih. 4. Piistopite vsi kot ledni č4ani k Južnošta]ersC;emu har T^arskemu društvu, ikajti le samo v združenju je moč. Toliko v poimislek ter v bla^obotno uvazevenje po* ¦daja: Savinjčan. Novi davok! Ze zopetl Tako nanv poročajo r.dca:eri »elo delavni agitatorji ?a katoliške časopise in knjige, da l]ud e splcšno smatajo na.očnino za liste in knjiige kot davek. Mi bi ne imeii ničesar proti temu, če se stroški za časopise rn knji-ge v vsaki hiši res tako vestno bplačujejo, Ikalcor n.iš slovenski 'kmel zvesto in vestno svoj davek plača. V te,m sniJslu te stroške lahko imenujete daivek. Toda drug&če pa tem irzdatkom za časopise in knjige ne gTe to ime. Ti izdatiki moiraio .priti tja v raoun, kakor irz' Aa*'-i za telesno hran-oi, za sol, za slad'kor, pa tudi za oib lefltvi :n tako napre, kar pač potrabvjemo. Kajti ti izdatki • Bfc vendaT uporafoijo za duševno hrano, za izcbracibo in tudi ra razvedrčlo, ki ga je človeik posebino v težkih časih iftieiben, di ne c.nagal Zikaj pa smo se uca- pisati in r..ti? Zakaj vzdržujemo šole, pa še s toLkimi stroški? •t si bomo znali potam knjig in časopisov pomagatif Zar .roonina za »Slovensikeg-a Gospodarja« in »Mohorjevo Idi^užbo« ali druige lii&te ni niikak davek. Ta izdatak je za Ivs-iko hišo dandanes tako potreben, kakor za sol. Toliko e-Ti;atorjem in vs-em, da se ne bodo bali tega — novega davka! Čebe!arji mariborske oblasti, pozorl V nedeljo, dne 21 m&rra, ima Zveza čebelargkih ipodmžnic mariborske 6b'a«ti svoj oibčni Tibor ob 10. uri diipoiidae v III. deški šoli i\a Ruški cesti v Mariboru. jDmevni red obsega poi.?drav občn&ga zbora p,-. *,astopniku Osrednjega društva, poročilo tt.ini-ka Cebel-ars-ktiiga društva za Slovenijo, voiiiev odiboira lin s'učajnosti. Ker nam ravno v mariiborski oblasti preti jkatastrofa po rapidno se razširiajočih kužnih čebelnih bolecnih, katerim posamezni fiebelarji nikakor niso kos, priifiak-.ijeino mfizdainejšo udeležbo organiasiraniih, pa tudi ne organiziraruh čebelarjev. Laško. V nedeljo, dne 14. t. m., je imel odbor Kmetijrike podružnice odborovo sejo. Sklenilo se je naktrpiti za Bvoje člane več mladib. plemenskiuS mvTjascev. Kdor ]ih \e",'\ se mora do 26. t. m. v pisarni občine MarijagTadec »g» siti. Na isti seji se je ined dr"giin sprejda resolucija «a okrajno glevarstvo, <!a isto p<> svojih crganih zeirkaže .»osostnikcm očistiti sadno drevje od pt^čjega lima (oineIja). Nekalčri zanikrni gospodarji namreč ne odstranjujejo ¦z sadnega drev;a ptirjega lima, katerega potem ptiči pre»ašajo tuai na drevesa drugih nosestnJkov. Sadjarstvo o>eta biti .eš'na deska kmetskemu stč.nu v našem okraju t sedanjih te/.kih časih, zalj mu moremo obračati vso poornosi. — Živmska kupčija se fe zadnji čas 'malo razvila. *¦) živ:Tii se j>* začelo večje povpraševanr'e. Zadnji Matijev jjean se je n .ož.lo na postaji Ldška dva vaigona za ItaBo, en vagor u.a Avstrijo, v ^redo, dae 10. t m.r zopet en 't^oii. /a Itaiijo in sicer volov, ki so bili nakuraijeni na '.>¦'. na I">• j!• i pri Hrfistniku. Na postaji Zidanimost se Je i^ i.2. f^b-iiarja naložilo tri vagone za Italijo in sicer žiinc, Lr ei\t jo bila isti .i.in knpljena r.a sejmu v Radečah. TeiKi inil;j>ni izgnbe vsIckI svinjske kuge. Ce je že i] >šno lamečiko gospo.i;trstvo v naši dižavi na rakovo pot zasukano, je to še prav posebno v svmjereji. Pregled te paiiogo naišeg^ gosnjodarstva v pisarndh imn-.strsiva za iKHnetijbitv o ka^e iprav žaiosuno siiiko. Leta i9-2u je bilo v naši ck-zavi aašlefch ^.b-i^.COO s-vin.; le;a VJ-tl pa že 1^>50.000 manj; kia 19^ zoipet 3U-J.00U manj; 1. 1923 zoipec 400.000 ma-nj; 1. 1^(25 pa 1OU.O00 majij. Za leto 1925 še aiiso zibrani poddlki. Ako te »teviike pretvorimo v denarno vredn-cst, bciin^> sponmali, da ia pancga gcspodarstva naipraivi ktne kguDe do 2<jQ/OiXJ.Oi)0 dj\drj©v. Ako pogledajmo proračuin ministrstva za .i-.voitiijstvo, vjdimo, tia bi saitvo ta šxoda mogia poKriti vets proračinn tega ministrstva, ki znaša 23b,oal>.4ui> dunar|ev. In to lečo za ietcrai, da v teh petih letih znaša škcda — 1 nulijardo c:aarjev. Aiko iščerao vzaroke, zaikaj svinjereja pri nas tdco propada, boeno prav gotovo našii kot giavni vzrok sv.njsko kuigo. Golavo je, da bi ta kuiga'ne m^gla tako divjati, ako bi se smolreno ])roti njej- bojevali. To so recimo izvedli na iiavairskeiu in uiapea ni izostal. V teh peinrt letin se je število svinj na Bavarskeim dviignilo od 9^)0.000 na 1,900.000. Tor&j za en .milijon! Maiustrstvo za lametij&tvo bi ¦moralo na vsak načm bolj Skrbeti za zman/šanje te gospodarske nesdcče, k; našej, t kineia letu za levain zaderva. Mlekarsivo po raznih dižavah. Posaniezne goapodardco-napredne države zelo skrinjo za povadigo nuekarstva. Zdiravo mleko je ne le zdrava hrana, pač pa ^udi zelo reden g-ospodaisxi dohodek. tudi pri nvj.jhnem p.j'~..el5iuniku. Da b, Avstrija ipfvadign.la mlekaristvo nu-d svojimi kmeti, je dala v pno-račum 80 milijonov šiiiriigov, ts je 560 mi*lijonov dinarjev. Kako koristno je vaorno mlekarstvov ncim še prav po&ei>no kaže niala riržavica Oaiioka. Danska proizvaja letno 105 milijonoiv kg suruvega masla in cd tega kvozi 90 mjlijonuv kg v Nemčijo, An^leško itd. S.ra izdela lelno 35 milijo-nov kg in ga polovico tiidii izvozi v inozemstvo. V na«i državi je v tem ozi.ra na prvem rnestu Slovenija, ki je že dosegla še enkrat toliko proiiava^an.je, koi ga je inaela pre<l vojno. Mleko iorvaiu pre-ko Trsia v Italijo in preko Masribora v Gradec in Dunaj. Pieto Maribora gxe dnevno 30.000 1. Pa ikijulb t&niu smo šele ob začetku pravega gospodarstva te taiko do(Dič(kdno.siie gospodarske panoge. / Mariboiski ttg dne 13. marca 1926. Na tem -trgu- se je poikaiiaio, da cene povsem pojenajo, pokazalo se je pa tudi, da ljuds-tvu ¦prjmainjik,uJe de-nar^a ion zato da gledajo po&amt/ni prcdajaici, da spravijo svOje Waga kolikor toliko v deaiar. Tr^ Je ibil \olbče prav dotoro p-resikrlbljcn in tudi prav dobro obiskan. Prislo (je namreč O4 siaiiiadrjev, ki so prodajali svh^ino po 20 -do 22 din., popoldne celo po 10 do 17.50 din., slanino pa po 20 do 23 din. in popoldne ipo 15 do 17.50 din. 1 kg. Dctr.ači mesarji tpa sj prodajali govedino f>o 0 do 15 'din.r prvovrstno volovsJco meso pa po 15 do 17.50 din., teleti-no po 12.50 do 20 din. kg, svinjino po 18 <io 20 din. Cene klobasani so osiaJe stare. — Pem-tnme je bilo okoli 800 koma-dov in cena je bila tudi iniiž;®, kakor do sedaj. Piščanci so se najnreč prodaJali po 15 do 25 din. par, kokoši po 30 do 75 din., race, goske in pure po 50 do 120 din. kcinad. — Doimači izajci so bi!i po 10 do 50 dln., Arvgora zajci po 47.50 do 75 din., imoraki prasički po 8 do 12.50- din., domači golcbi po 7 din. komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, sadike: Kromnrr 5 do 5.50 din. mernik (7 in pol kig) ali 0.75 do 1.75 din. 1 kg, čebula 1.50 do 6 ii.nv česea 10 do 20 din. venec, solata 1 dj 2 din. ikupoek, Oiziroma boljša 8 do 13 din. kg, glevnata solata in zeiijnate gl&ve 3 do 6 d.n. ikomed, k:slo zel,e 3 dinv kisla reipa 2 din., maslo 44 do 48 din., kuhano 50 do 56 d!n. kg. Krcmpirja in zelenjave je ibilo vsega vkup 16 vozov, j&bolk pa 10 vozov na trgu. JahoLka in hcuške po 6 do 16 din. kg, limone 0.75 do 1.5U din,, pomaranče 1 do 3 d;a. ikomad, datelji 25 do 30 diu. kg, med 25 din. fcg. Mlcko se je podražilo, med tem ko so se jajca pocemla, namreč mleko 3 do 3.50 din., oljčno olje 30 do 50 din., bučnc olje 26 do 28 din,, smetana 14 do 16 din. li-ter. jujca 1 do 1.50 din. lcomad ([j"ajca se ibodo prcti VV.iki noči podrežila. Sadike, poscbno jabiane in hruške, se vedno v večji meri fjjrmašajo na trg. Cene so pm 10 do 25 din. lcomad. — Z lončeno in leseno roko je bil trg to pot itzre Ino dclbr.i preskribljen. Cene so bile od 1 do 150 din. komad, ročni vozički 100 do 250 din., tovorni vozovi 1500 do 2500 din. •komad, br^zcve metle 1.75 do 5 din. komad, ikoriirna slama 25 do 30 din. vreča. — Seno k\ slarna: V* sredo, dne 10. t. m., so ikmetje pripeljali 15 vozov sena, 4 vozove slame, v soboto, dne 13. t. (m., pa 12 voizov sena in 5 vosov slame na tr,g. Cene so bile senu .35 dc 85 din., slami pa 45 do 55 din. za 100 kg. — Kakor pri živini, tako padajo cene tudi pri krmi in drugih predimctih. Marborsko sejmskc poročilo. Na svinjski sejem dne 12. marca 192<) se je prjpeljalo 203 svinje in 1 kcza. Cene so ibile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov slari 1 komad 80 do 100 din. 7—9 toanov stari 150 do 200 dhi., 3—4 imt"5ece stari 350 do 380 din., 5—7 me -jcev s;ari 400 do 45O din., 8—10 mesecev stari 550 <io58O din., 1 leto 1600 do 2200 d:n., 1 kg mrtve teže 10.50 do 12.50 din., 1 kg mrtve teže 15 do 17 din. Koza komad 100 din. Proda!o se je 98 «komaiov.