List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katol. glasa« je izšla 2. februarja 1949
Leto XLII. - Štev. 6 (2083) Četrtek, 8. februarja 1990 Posamezna številka 1000 lir
TAXE PERQUE	GORIZIA	SETTIMANALE - REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE: RIVA PIAZZUTTA, 18 34170 GORIZIA - TELEFONO 0481 - 533177 - DIRETTORE RESPONSABILE: MONS. MOČNIK FRANCESCO - REGISTR. TRIBUNALE Dl GORIZIA N. 5 DEL 28 - 01 - 1949 - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - GRUPPO M/70% AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P. T. Dl GORIZIA	UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Riva Piazzutta, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481 - 533177 - Telefax 533177 Poštni t/rn 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trieste - Trst - Tel. 040 - 414646
TASSA RISCOSSA	ITALY		
Pogled v našo versko resničnost PaPež med naib°U revnimi u Afriki
Ko je bilo uvedeno bogoslužje v narodnem jeziku, smo sanjali, da bodo ljudje kar drveli v Cerkev, češ sedaj bodo razumeli, kaj se tam bere in moli. Enaki utvari lahko nasedemo sedaj, ko vidimo, kako se na Vzhodu vse kruši in kako komunistični rajh razpada. Gotovo je, da se je končala sedemdesetletna babilonska suž-nost in se ljudje na Vzhodu veseli vračajo k dediščini očetov.
Uresničujejo se fatimske prerokbe: Rusija se bo spreobrnila in končno bo zavladalo Marijino brezmadežno Srce. Prišla bo nova doba, ki je nismo pričakovali. Porušil se je berlinski zid, simbol delitve med Vzhodom in Zahodom. Tudi se je nova revolucija začela nekje v cerkvah ali bolje pred cerkvami. Potem ko so se ljudje zbrali k molitvi, so šli na ulice in zahtevali svoje pravice. Gotovo je bilo veliko veselje za kardinala Tomašeka, ko je doživel, da so državniki prišli v cerkev, kjer so kot nekoč zapeli slovesni Te Deum.
Cerkev je seveda postala simbol nasprotovanja režimu, ker se mu ni hotela ukloniti in ker jo je režim že na začetku razglasil za svojega sovražnika. S tem pa še ni rečeno, da je vera zrasla. Vse more pripomoči k dobremu, toda če ni notranje duhovne rasti, ljudje Cerkev lahko tudi zapustijo, ko odsluži določeni nalogi.
Po drugi strani pa vemo, da trpljenje mnogih vernikov ni bilo zaman in da je obrodilo svoje sadove. Marsikoga je mogoče kdaj napadla skušnjava, da bi se predal fanatizmu, toda zmagala je tista prava razsodnost, ki prihaja od Boga. Gotovo pa je, da so se našli tudi ljudje, ki so svoje sile posvetili verski formaciji ob Iskanju novih poti.
NAPETOSTI V DANAŠNJI DRUŽBI
Po drugi strani si nikar ne ustvarjajmo prividov, da je s padcem komunizma rešeno vse. Pojavljajo se nove napetosti, ki lahko privedejo še daleč. Islamski fundamentalizem more privesti do novih napetosti med Evropo in Azijo. Narodne nestrpnosti se tudi marsikje stopnjujejo, zlasti pa tam, kjer narod ni imel cela desetletja besede in je bil prepuščen na milost in nemilost raznim tiranom.
Tudi v samem krščanskem svetu vidimo, kako politične delitve vplivajo na poslabšanje ekumenskih odnosov tam, kjer vera lahko postane zastava nekega naroda proti drugemu narodu. Po svetu dobivajo vedno večjo moč razne zločinske tolpe, predvsem tiste, ki zaslužijo ogromno denarja z mamili in ugrabitvami oseb. V zahodnem svetu božja beseda vedno manj pomeni. Ljudje se vedno bolj obračajo do raznih vedeževalcev, da napovejo bodočnost iz zvezd. Ko na Vzhodu zahtevajo verouk v šoli, na Zahodu, v Turinu, na neki šoli sodnljsko prepovejo uporabljati tiste strani v šolski čitanki, kjer se omenja krščanska vera.
NEVARNOSTI PRI NAS
Pri nas med našimi ljudmi, se ta novi veter z Vzhoda še ne pozna in verjetno bo preteklo še precej časa, da se bo kaj premaknilo. Toda zopet bi mogli nasesti utvari, da ljudje, ko ne bodo več komunisti, bodo postali verni. Nevarno Je, da iz enega ateizma preidejo v drugega, da iz komunistov postanejo konsumlsti, kar so pravzaprav že in zato tudi ne čutijo tiste notranje stiske in tiste zunanje revščine, kot jo čutijo na Vzhodu.
Vprašam se, čigavi bodo ti ljudje, ko bodo zapustili komunizem? Bodo zeleni?, bodo radikalci? Vsekakor gliha vkup štri-ha, klan tistih, ki držijo skupaj, si bo dal kakšno drugo ime ali kakšno drugo etiketo. Ce ni notranjega spreobrnjenja, tudi zunanjega ne bo. Iskali bodo mogoče druge rešitelje in drveli za drugimi krivimi Kristusi.
Seveda nisem prerok in Bog more iz trdih kamnov Abrahamu obuditi otroke. Mogoče bodo prišli modri z Vzhoda, misijonarji z Vzhoda, da nas bodo učili odložiti krono ošabnosti in poklekniti pred nebogljenim Detetom, našim Odrešenikom.
VERE NE MOREM UGOTAVLJATI PO STRANKARSKI LINIJI
Pri nas gre vse preveč politično in strankarsko, toda vere ne moremo ugotavljati po politični liniji. Včasih slišimo: ti so naši. Vprašanje Je, kaj s tem mislimo. Dosti tako imenovanih »naših« se vere sramuje, se zanjo gotovo ne izpostavi, ali je pa sploh nima več.
Po drugi strani pa srečamo ljudi, ki niso »naši« in molijo, na vero nekaj dajo, čeprav imajo mogoče v nekaterih stvareh zmedene pojme. Le preveč gledamo politično na vso zadevo. Nekateri trdijo, da so katoliki, toda s tem še ni rečeno, da zavestno živijo svojo vero v Cerkvi in s Cerkvijo. Nasprotno, do Cerkve so večkrat superkritlčni, najdejo predvsem na njenih predstojnikih vse mogoče napake, sami pa se držijo od daleč in razglašajo svojo laičnost ,da se ne bi pred drugimi umazali s klerikalizmom, pobožnjakarstvom in ne vem s čim še.
Za marsikaterega kristjana je najprej politika, potem kultura in kot okrasna folklora še vera. Nekaterim se zdi poniževalno delati za Cerkev; raje čakajo, da nastopijo, ko bo zanje in njihove načrte ugoden čas, da požanjejo, kar je Cerkev s trudom sejala. Mogoče tudi računajo, kako bi se Cerkve poslužili za dosego svojih ciljev.
Ti so »naši«, ti niso »naši« in vendar so vsi krščeni: razločujemo jih po politični pripadnosti. Pripadati neki stranki ali nekemu kulturnemu društvu še ne pomeni pripadati s srcem Cerkvi. Lahko je neka stranka, neko društvo, neka skupina ljudi bližja Cerkvi, toda Cerkev je vse nekaj drugega. Uspehi na političnem ali kultur-
nem polju, niso uspehi Cerkve, katere poslanstvo Je nekaj drugega.
CERKEV IN KULTURA
Zavedati se moramo, da je Cerkev tista, ki nadaljuje Jezusovo poslanstvo v svetu. Jezus jo je za to ustanovil in ona edina je, ki ohranja zaklad in ga posreduje dalje. Ona edina je poklicana, da deli besedo in kruh, je mati, ki nas Je rodila za večno življenje in nas hrani z božjo hrano.
Cerkev pa ni ne socialna ne kulturna ustanova, temveč družina božjih otrok. Res, da je njena stična točka s svetom, ki jo obdaja, kultura in karitativno delo, toda srce njenega življenja Je in ostane Evharistija in vse, kar je z Evharistijo povezano. Cerkev je oltarno občestvo, povezano z vesoljno Cerkvijo. Prav tako tudi župnija, ki je konkretna prisotnost Cerkve v določenem kraju.
Brez dvoma, da mora Cerkev po kulturi najti pot do ljudi, do preevangell-zacije. Cerkev ne bi vršila svojega poslanstva, če ne bi skrbela za inkultura-djo evangelija, toda moč za to mora črpati pri oltarju. Vidno Cerkev sestavljajo tisti, in le tisti, ki se zbirajo okoli oltarja. Gotovo, da obstaja še nevidna Cerkev, toda ljudje lahko vidijo le tisto, ki je vidna, In ta, kakšna je?
VSI POTREBUJEMO SPREOBRNJENJA
Komunizem je uničil vero pri mnogih naših ljudeh. Sedaj komunizem propada. Toda s tem ni rečeno, da raste krščanstvo in posebno še, da bo zraslo pri nas. Človeško gledano, se vprašujem, koliko je pri nas Cerkev pripravljena, da sprejme brate, ki bi se hoteli vrniti.
Tudi mi sami potrebujemo spreobrnjenja. Oče je v priliki o izgubljenem sinu moral pomagati tudi drugemu sinu, da se je spreobrnil. Včasih je bilo tako, zakaj je sedaj drugače, napravite kot je bilo nekoč. Toda stari časi se ne vrnejo, naš pogled mora biti uprt v bodočnost. Če Cerkev nima bodočnosti, kako naj kaže drugim pot v bodočnost? Jasno, da mora rasti iz svojih korenin, toda njena rast se ne sme ustaviti. Da ne usahne, tudi če jo obrežejo, mora pognati nove veje.
INVALIDNOST CERKVE
MED NAMI SLOVENCI
Zato se vprašujem, ko opazujem naša oltarna občestva, koliko ima pri nas Cerkev življenjske moči, da Izpolni poslanstvo, ki ji je zaupano. Človeško rečeno, zelo malo, vsaj po nekaterih krajih, kjer je Cerkev pravi invalid brez rok. Ima božjo besedo, koncilske in vse mogoče druge dokumente, nima pa delavcev, ljudi na višku svojih moči, ki bi bili pripravljeni delati za božje kraljestvo.
Naš najhujši problem ni ta, da so se izpraznile naše cerkve, saj nam Jezus pravi: Ne boj se, mala čreda, jaz sem svet premagal. Najhujše je to, da so naša oltarna občestva invalid, nepopolna slika človeške družbe, kjer manjkajo rodovitni člani, tisti, ki so v zrelih letih. Cerkev bi lahko bila še manjša, toda, kar jo hromi, so kristjani, ki za vero ne pričajo, ne pred svojimi otroki ne v javnost.
V	Sv. pismu beremo o Abrahamu, da je proti upanju upal, da postane oče množici narodov. Tudi danes moramo proti upanju upati, da ima Bog svoje čase. Zvestoba evangeliju Je najvažnejša. Zapiranje vase je znamenje nevere. Ljubezen do človeka pa sili Cerkev, da vedno znova oznanja evangelij odrešenja.
FRANC VONČINA
MOSKVA: Ameriška družba Mc Donald’s je te dni odprla v glavnem mestu Sovjetske zveze eno svojih največjih restavracij. Marsikateri Moskovčan je več ur čakal v dolgi vrsti, da je lahko okusil slovite ameriške hamburgerje.
Pretekli teden sem neko jutro šel v trafiko; na pultu so boli zloženi jutranji dnevniki. Na prvi strani so imeli velike naslove, bolj ali manj podobne: Papež v Afriki! Poleg mene je časopis ogledoval mlajši moški, ki se je ironično nasmehnil: »Ta papež, kaj hodi v Afriko in po svetu!«
Če je ta mladi mož bral italijanske dnevnike v soboto 3. in v nedeljo 4. februarja, bi videl, po kaj je šel papež v Afriko. Še Združeni narodi so se zganili ob njegovem zadnjem govoru v čadu in v njih imenu je Bettino Craxi, poverjenik generalnega tajnika dejal: »Moramo paziti na ta zadnji papežev poziv o sodelovanju med Severom in Jugom in tudi med afriškimi državami samimi. Papež je pozval k solidarnosti med narodi in na nujnost, da preneha novi kolonializem v Afriki, ker se prekomerno zadolžene države ne morejo otresti gospodarske odvisnosti od bogatih.«
Svoj obisk v zadnji afriški državi Čadu je papež namreč zaključil s pozivom bogatemu svetu: »Velike spremembe v vzhodni Evropa ne smejo preusmeriti pozornosti od Juga.« In še: »Nujno je, da bogati svet ve, da Afriko pesti huda revščina.«
Za zadnji pastoralni obisk v Afriki si je sv. oče izbral pet držav, ki so med najrevnejšimi v Afriki in na svetu; to so države Sahela, oz. področja Afrike južno od Sahare, kjer se v zadnjih desetletjih širi puščava in z njo revščina in lakota. Te države so bile: Kapverdski otoki v Atlantskem oceanu, potem Gvineja Bissau, Mali, Burkina Faso (nekdanji Gornji Volta) ter Čad. V vseh teh deželah je bolj malo katoličanov, kak majhen odstotek, več je muslimanov, največ pa animistov, tj. pristašev starih domačih verstev, ki verujejo v duhove. Poleg tega je večini teh držav skupno to, da jim vladajo bolj ali manj pravoverni marksistični režimi. S tem je povedano, da tam vlada korupcija, da se zanemarja kmetijstvo in se zato še bolj množi revščina.
PAPE2 MED REVEŽI
To papeževo potovanje se je začelo pod srečno zvezdo: ob prihodu je na Kapverdskih otokih deževalo. Že od oktobra niso imeli dežja, zato je ta dež bil za ondotne prebivalce »čudež«. Ti otoki so bili v preteklih stoletjih obvezna postaja za črnske sužnje. Španci in Portugalci so jih polovili v bližnji Afriki in jih .tu zbirali, predno so odpluli z njimi v Ameriko. Na to je papež navezal svoj govor in zaklical: »Nikoli več človek suženj človeku; nikoli več nasilja, ki ponižuje človekovo dostojanstvo; nikoli več odrekanja božjih pravic nad človekom.«
S teh otokov je papeža letalo prepeljalo na kontinent v Gvinejo Bissau. Gvineji sta namreč dve, Gvineja in Gvineja Bissau. Država je majhna in leži ob morju, je pa revna. Ker prevladujejo animisti in muslimani (katoličanov je le 7%), je sv. oče v svojih govorih znova obsodil mnogoženstvo in poudaril spoštovanje osnovnih človekovih pravic. V državi je velika bolnišnica za gobavce. Vodijo jo italijanski frančiškani; papež ju je obiskal in tudi obedoval z bolniki.
Naslednja postaja papeževega obiska sta bili sosednji državi Mali in Burkina Faso. Povsod so ga sprejeli z velikimi slovesnostmi in po afriških običajih s plesom in bobni ter z domačim gostoljubjem. V Burkina Faso je na misijonskem delu naša Terezika Srebemič. Redno dobiva po zračni pošti tudi Katoliški glas. Zato ji priporočamo, da za nas pošlje osebno in izvirno poročilo o papeževem obisku v tej deželi.
Ta obisk v Afriki je sv. oče zaključil v najbolj osamljeni državi, v Čadu, sredi afriške puščave. To je država, kjer še vedno ni miru. Prej francoska kolonija je dobila samostojnost pred 25 leti; samostojnost, toda ne miru. Na severu ji grozi Gedafi iz Libije, v državi sami pa so se bili in se še bijejo boji za oblast. Toda dežela je ogromna in redko naseljena, za-
to v prestolnica N’Djameni tega ni občutiti. Katoličanov ije malo in živijo na jugu države. Zaradi bojev za oblast so utrpeli precejšnjo materialno škodo; žrtev teh bojev je postal tudi apostolski vikar msgr. Aurelao Roubodou (1984); škof Gabriel Bal-let pa je lani v septembru izginil z letalom DC10 nekje nad Nigerijo skupaj z vsemi potniki kot žrtev atentata.
V	N’Djameni je sv. oče zaključil svoj obisk z nagovorom diplomatskemu zboru. Prav pred diplomati je papež še posebej opozoril na probleme Afrike in njenega ljudstva: to so begunci. Ti gredo v milijone prav zavoljo meddržavnih in notranjih sporov. Potem nespoštovanje človekovih pravic, saj med podpisa mednarodnih dokumentov in njih spoštovanju je posredi morje. Končno revščina in lakota, saj ljudje umirajo vsak dan vsled podhranjenosti. In tu, je zaklical, naj razviti in bogati Sever ne pozaba na zaostali Jug.
Čemu torej sv. oče obiskuje Afriko? Saj je napovedan njegov nov obisk letos v septembru. Zato, da se osebno seznani s položajem v Afriki, ker se pripravlja afriški koncil, ter zato, da razviti .svet ne pozabi na ta kontinent, kd je dolga stoletja bil rezerva sužnjev in je v nevarnosti, da postane znova suženj novodobnih kolonialistov.
K. H.
Slovenska partija pokopala partijo
Stara bajka pripoveduje o ptiču Feniksu. Ko se je postaral, je ptič zgorel in iz njegovega pepela je vstal pomlajen Feniks.
V	Ljubljani se je preteklo nedeljo zgodilo z Zvezo komunistov Slovenije nekaj podobnega: Na partijski konferenci, ki se je je udeležilo nad 500 delegatov, so pokopala staro partijo, iz pepela pa ni vstala nova Zveza KS, temveč nov ptič, in sicer Stranka demokratične prenove. Ta stranka si je izbrala tudi nove simbole: ne več rdeča zastava s srpom in kladivom ali z rdečo zvezdo, temveč rumena zvezda na modrem polju. Izjavila je tudi, da bo na volitvah nastopila kot ena izmed strank z lastnim volilnim programom in lastnimi kandidati za razne funkcije. Kot predsednika predsedstva Slovenije predlagajo Milana Kučana, poleg njega pa še Matjaža Kmecla ter Boštjana M. Zupančiča, oba univerzitetna profesorja, ostale funkcije pa dolgo vrsto drugih. Očitali pa so, da je med kandidati premalo žensk.
Stranka demokratične prenove (ZKS) sd je zastavila tudi svoj volilni program, ki je zelo blizu programu opozicijskih strank. Zapisali so tudi »poštenost do preteklosti. Krivic ne bomo poravnavali s pozabo. Ljudem želimo materialno in moralno popraviti krivice iz preteklosti«. (Bodo pustili rasti lipo sprave na ljubljanskih Žalah? (Ur.)
Poleg tega je nova stranka pretrgala odnose z Zvezo komunistov Jugoslavije. Dejansko jih je pretrgala že, ko so slovenski delegati zapustili partijski kongres v Beogradu. Pripravljeni pa so na razgovore z vsemi jugoslovanskimi partijami za ustvaritev neke nove zveze levičarskih strank, kajti slovenska partija hoče vstopiti v tabor evropskih levičarskih demokratičnih strank. Zato tudi njeno geslo: »Evropa zdaj!«
Sklepe nedeljske konference pa mora potrditi še strankin kongres, ki bo v kratkem sklican in gotovo ne bo delal težav. Tisti komunisti, ki bd sedanjih sklepov ne sprejeli, lahko ustanovijo lastno komunistično stranko, je dejal Ciril Ribičič.
BEIRUT: V vzhodni mestni četrti Aukar v krščanskem delu Bejruta je spet prišlo do srditih spopadov med enotami libanonske armade, ki juh vodi Michel Aun, in pripadniki krščanske milice.
Zvonovi zvonijo, premilo pojo, Oziraj se, lurška Marija, na nas častijo brezmadežno lurško Gospo, veselo prepevamo tebi na glas. (11. februar — praznik lurške Matere božje)
Rešeni in nerešeni problemi Cerkve v Sloveniji
Ko sedaj starejši duhovniki v Sloveniji obhajajo kake jubileje ali pa jih spremljajo k večnemu počitku, se skoro vedno sliši tudi, koliko let so prebili po raznih zaporih. Prej si navadno niso upali tega zapisati, sedaj pa se to sme. Tudi »Moje celice« Jožka Kraglja lahko sedaj izhajajo v Družina in pričajo o časih, ko je na Slovenskem vladal komunizem v svoji naj-brutalnejši podobi stalinizma.
Dogajalo se je to po letu 1948, ko so bile po pariškem miru začrtane sedanje meje FLRJ. Bilo je desetletje »socializma« po Stalinovem vzoru. Ta socializem pa je tudi v luči Leninovih načel videl v vsaki veri svojega sovražnika, oz. sovražnika (tiste brezrazredne družbe, v kateri ne bo mesta za kakršno koli vero ali ideologijo izven marksizma/leninizma. Povsod je moral zavladati le dialektični materializem kot edino zveličavna in človeka osrečujoča »vera«.
Tej filozofiji pa diametralno nasprotuje vsaka vera. Zaradi tega so boljševiki od prve ure napovedali boj sleherni veroizpovedi, zlasti še krščanski. Na Slovenskem seveda katoliški Cerkvi, ki so jo dolžili še politike in vohunstva v prid Vatikanu.
SPREJEM PRI VERSKI KOMISIJI V LJUBLJANI
Tako je bilo. Toda prišla je »slovenska pomlad«, prišli so procesi demokratizacije slovenske družbe in z njimi tudi drugačni odnosi do vere in do Cerkve. Ti novi odnosi so našli izraz tudi ob letošnjem novoletnem sprejemu zastopnikov verskih skupnosti pri verski komisiji v Ljubljani.
Letos pa je versko komisijo zamenjala slovenska vlada, saj je srečanje vodil predsednik te vlade Dušan Šinigoj, poleg njega pa še nekateri »vidnejši predstavniki slovenskega javnega življenja« (Družina). Med povabljenimi verskimi skupnostmi je bila tudi srbska pravoslavna Cerkev na Slovenskem, toda ni se odzvala, dočim so prišli zastopniki vseh drugih verskih skupnosti, ki jih je v Sloveniji 17.
Srbska pravoslavna Cerkev je torej bojkotirala to vsakoletno srečanje tako, kakor republika Srbija gospodarsko bojkotira Slovenijo. Ta odsotnost je zaskrbljujoče ležala na sicer izrednem srečanju.
Na sprejemu so spregovorili in pozdravili zastopniki vseh navzočih verskih skupnosti, tudi muslimanske. Vendar je glavna teža hila na govoru Dušana Šinigoja in nadškofa Šuštarja. Šinigoj je poudaril, kako se v slovenski družbi uveljavljajo demokratične svoboščine dn z njimi tudi verske. A dejal je tudi: »Zdi se, da je nacionalizem nepopravljivo zastrupil odnose tudi med nekaterimi verskimi skupnostmi. Tako se v naši večnacionalni in več-verski družbi dragoceni ekumenizem spreminja v golo formo, trezni glasovi pa ostajajo glas vpijočega v puščavi.« Pri tem je Šinigoj mislil predvsem na srbsko pravoslavno Cerkev, ki je prekinila odnose s slovensko Cerkvijo in z njo ne sodeluje več pri nobeni pobudi, saj je odpovedala celo udeležbo pri molitvenem ekumenskem srečanju pri frančiškanih v Ljubljani 23. januarja. Miloševič torej diktira svojo nacistično politiko tudi srbski Cerkvi.
TEŽAK MATERIALNI POLOŽAJ DUHOVNIKOV
Metropolit Alojzij šuštar je pozdravil in govoril v imenu slovenske Cerkve. Poveselil se je raznih svoboščin, ki jih sedaj uživa Cerkev na Slovenskem, toda opozoril je tudi na nekatera področja, kjer ni še vse tako, ikot bi moralo biti: šolstvo, vzgoja, družinsko življenje. Tudi nadškof je obžaloval, da se ekumenski odnosi s pravoslavno Cerkvijo v Jugoslaviji niso obrnili na boljše..
Posebej je pa opozoril na težaven ekonomski položaj duhovnikov in redovnikov zavoljo pretirano visokih dajatev za socialno zavarovanje. »Materialne skrbi stopajo tudi v Cerkvi med duhovniki in redovniki močno v ospredje. Med najhujšd-mi materialnimi skrbmi v Cerkvi na Slovenskem je trenutno socialni položaj duhovnikov, revodnikov in redovnic... Plačevanje prispevkov za socialno zavarovanje je spravilo vse v naravnost obupen življenjski položaj.«
Nič čudnega: v »Delu« smo brali, da mora duhovnik, redovnik, redovnica vsak dan plačati za socialno zavarovanje po 60 konvertibilnih dinarjev, mašni štipendij, ki je edini gotov prihodek duhovnika, pa znaša 70 takih dinarjev, seveda če je zdrav in lahko mašuje.
SLOVENSKA PROSVETA TRST ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA ZVEZA SLOVENSKIH KULT. DRUŠTEV TRST - GORICA - ČEDAD
DA BI ZEDINIL ROD SLOVENŠNE CELE Dan slovenske kulture 1990
GORICA - DEŽELNI AVDITORIJ četrtek, 8. februarja, ob 20.30
TRST - KULTURNI DOM sobota, 10. februarja, ob 20.30
II
Di H nfnl rad stofHšu cele
f«
Pod naslovom »Da bi zedinil rod slo-venšne cele« bo letos potekal Dan slovenske kulture ’90 med Slovenci v Italiji. Bistveno obeležje letošnjega dogodka je skupen nastop vseh Slovencev, saj so ga pripravile: Slovenska prosveta iz Trsta, Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice ter Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice in Trsta.
Scenarij za prireditev je pripravil Janez Povše, režiser gledališko povezane prireditve je Marko Sosič. V sodelovanju s šolo Glasbene matice in s Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo »Emil Komel« iz Gorice, kakor tudi z Deželnim sedežem RAI v Trstu ter ob podpori slovenskih denarnih zavodov bosta nastopila mešani zbor »Milan Pertot« iz Barkovelj (Aleksandra Pertot) in moški zbor »Mirko File j« iz Gorice (Zdravko Klanjšček). Dalje gojenci glasbenih šol David Žerjal, Maila Ozbič, Claudia Sedmach in Miran Devetak.
Sporočila sodobnih slovenskih zamejskih pesnikov — Vinko Beličič, Marko Kravos, Miroslav Košuta, Irena Žerjal, Ace Mer-molja, Marij Cuk, Ljublka Šorli, Bruna Pertot, Aleksij Pregare, Boris Pangerc, Zora Saksida — ter Bevkove in Prešernove misli bodo podajali Ala Sosič, Barbara Rustja, Franko Korošec ter Drago Gorup, pri predstavi pa sodelujeta tudi Karin in Fiona Mezgec.
Najprej bo prireditev v Gorici dn sicer 8 februarja ob 20.30 v Avditoriju. Slavnostni govornik bo Aldo Rupel.
V Trstu bo ista predstava v soboto, 10.
februarja ob 20.30 v Kulturnem domu. Slavnostni govornik bo Boris Pahor.
Ob koncu te informacije velja podčrtati dejstvo skupnega nastopa vseh Slovencev v Italiji, kakor tudi željo organizatorjev, da bi letošnji Dan slovenske kulture zaživel v poglobljenem in povezovalnem smislu, kot ga pač navdihuje izročilo našega največjega pesnika.
Goriški občinski svet
Le s težavo se goriški občinski svet prehija proti ikoncu svojega mandata. To pa v glavnem zaradi stalne in trde obstrukcije zelenega svetovalca, delno pa tudi levičarske opozicije. Dnevni red gre le po polževo naprej in občinska uprava bo komaj popeljala v pristan nekatere večje načrte, začrtane v svojem programu.
Občinski odbor deluje seveda bolj funkcionalno in bo ostal dejaven vse do izvolitve novega. Občinski svet pa bo verjetno zapadel okoli 20. marca, saj mora to storiti štirideset dni pred volitvami. Prav zato je torej še toliko bolj nujno hitro in pospešeno delovanje tega organa.
Zupan dr. A. Scarano je nedavno iz rok avstrijskega konzula v Trstu prejel visoko odlikovanje avstrijskega predsednika v priznanje za zasluge pri dolgoletnih stikih z Avstrijo, posebej med Koroško in Celovcem in našo občino. Slovesnosti je prisostvoval tudi celovški župan Guggenberg.
DUHOVNA MISEL ZA 6. NAVADNO NEDELJO:
»Ne mislite, da sem prišel odpravit
postavo ali preroke;
ne odpravit, temveč dopolnit sem jih prišel.«
(Mt 5,17)
Vzvišeni in visoki so cilji, ki jih je Jezus postavil svojim učencem: »Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče« (Mt 5,48). Nobena človeška zakonodaja, niti božja postava stare zaveze, nima poguma, da bi toliko zahtevala od človeka.
Jezus zahteva od svojih učencev popolnost, zahteva vse.
To lahko naredi samo on, ker ni eden izmed mnogih učiteljev tega sveta, ampak veliki, edinstveni, božji Učenik: »Kajti eden je vaš Učitelj —Kristus« (Prim. Mt 23,8-10); »Jaz sem pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).
Kristus je neprimerno večji kot Mojzes, zakonodajavec stare zaveze. Izpopolnil in dopolnil je sinajsko in vsako drugo človeško postavo.
Če hočemo kristjani ponovno spregovoriti svetu, postati pričevavci, biti deležni Kraljestva, postati Jezusova last, in odrešeni božji otroci, moramo resno stopiti na pot, razširiti svoja obzorja in izpolnjevati v vsakdanjem življenju zapoved ljubezni. Pripravljeni moramo biti, da se odpovemo povprečnosti, omahovanju, slabištvu, prilagajanju in strahu pred tveganjem. Nikoli se ne smemo zadovoljiti z malim, ampak si moramo prizadevati, z božjo pomočjo, za popolnost oziroma svetost.
Pred Jezusovo ponudbo smo popolnoma svobodni. Poklicani, da odgovorimo Bogu. Osebno in odgovorno, moramo izreči svoj dokončni »da« ali »ne«; odločiti se moramo za »blagoslov ali prekletstvo« (5Mz 11,26), Iza življenje ali smrt.
Zavedati se moramo, da gre za velike reči — gre namreč za našo večno usodo.
MILAN NEMAC
Ml Šček- duhovnik
Sedma revija pevskih zborov sovodenj ske občine
Hvalevredna zamisel kulturnih delavcev, da se zbori iz območja sovodenjske občine enkrat na leto skupno predstavijo poslušalcem ,je postala tradicija in ljubitelji petja se v lepem številu odzivajo. Na odru naslikan globus, ob strani napis »Pesem' ne pozna meja«, tako je organizator KD Sovodnje v petek, 26. januarja, predstavil letošnjo revijo »Sovodenjska poje«, ki se od svojega nastanka v letu ;1984 odvija v tamkajšnjem Kult. domu.
Uvodne misli je podala Vesna Tomšič, ki je s Tanjo Hmeljak povezovala spored. Dejala je, da v petju skupno odkrivamo tiste duhovne vrednote, ki jih posredujeta pesem in glasbena umetnost, ter z našo prisotnostjo dajemo priznanje pevcem in njihovim pevovodjem, ki te vrednote nenehno poživljajo.
Prvi je nastopil otroški pevski zbor KD Sovodnje pod vodstvom Zdenke Komel in ob spremljavi harmonikarja Valterja Fer-folje; odpel je tri pesmi. Sledil mu je otroški zbor iz Sovodenj (Loredana Petea-ni). Med drugim je zapel pesem »Kje stanuješ« Ivota Bolčine. Pod vodstvom Nadje Kovic in ob klavirski spremljali Damijane Čevdek se je predstavil otroški zbor Rupa-Peč. »Sovodenjska dekleta« so zaradi bolezni nastop odpovedala.
Otrokom so sledili odrasli pevci. Prvi je bil ženski zbor iz Sovodenj (Rezi češčut). Zbor, 'ki po svoji sestavi goji globoko zakoreninjeno vaško pevsko tradicijo, je poleg skladbe Marinke Lasič »Petje« (avtor besedila Franjo Rojc) podal Kocjančičev »Kam« (Prešeren) in Mihelčdčevo »Hiš’ca ob reki Bistrici«.
Moški zbor Skala iz Gabrij (Rozina Ko-njedic) je podal Srebotnjakovo »Bori«, črnsko »Deep River«, »Amor v čolnu« S. Mihelčiča in Seghizzdjevo Rapsodijo št. 2.
Pevci mešanega zbora Rupa-Peč (Zdravko Klanjšček) so zapeli »Tiho je legel mrak« Franja Delaka, »Lahko noč« Gustava Ipavca, Frelihovo »Slovenska domovina« in Laharnar j evo »Sem pevec«.
Spored je zaključil moški zbor Igo Gruden iz Nabrežine, ki je nastopil kot gost. Zbor nosi ime pesnika, rojenega v vasi, iz katere ta pevska skupina izhaja. Pod vodstvom Aleksandra Rojca je izvajal Vodopivčevo »Žabe«, Siličevo »Dekle ob oknu«, Mirkovo »Na trgu«, Kernjakovo »Ti puobč« ter Simonitijevo »Srečni Blože«. Po aplavzu je dodal še »Oj Triglav, moj dom« in »Zdravljico«.
Predsednika KD Sovodnje Nadja Fajt se je zahvalila pevcem in pevovodjem ter občinstvu.
!	Remo	Devetak
Pregled dejavnosti SZSO-SGS v mesecu januarju 1990
V skladu s stvarnim premikom v smer boljše kvalitete in globljega, cedostnejšega krščanskega doživljanja skavtizma ikot si ga je zamislil naš ustanovitelj Baden Po-vvell in ki že dve leti označuje naše delovanje, smo voditelji sklenili, da bomo mesečno objavljali pregled najpomembnejših dejavnosti.
Od 1. do 4. januarja je uspešno potekalo v Žabnicah zimovanje rangerjev. Glavni nameni večdnevnega srečanja so bili utrditev skupnosti ivodndkov, oris njihove specifične funkcije, poglobitev krščanske duhovnosti ter vesela sproščenost v
prijetni družbi in lepem kraju.
Sledilo je zimovanje novincev in novink starejše veje goriških skavtov - roverjev in popotnic, ki so se zbrali predvsem, da bi poglobili medsebojne prijateljske vezi v zdravem krščanskem duhu. Bogate dneve so najizraziteje oblikovali medosebni pogovori, ustvarjalnost in navdušenje v skavtskih spretnostih ter vsebinsko zelo bogat pohod na Sv. Višarje.
Dne 13. januarja je potekal v župnijski dvorani v Podgori kviz za naj mlajše člane organizacije — volčiče in veverice. Srečanje je bilo zelo uspešno, saj ga v mešanih skupinah nista označevali opredeljenost dn pretirana tekmovalnost, ampak skupno prizadevanje za čimboljši rezultat.
V nedeljo 28. januarja je bila v Sovod-njah sv. maša za pokojnega g. župnika M. Komjanca. Številni skavti iz 2. stega so sodelovali pri evharistični daritvi ter na pokopališču s petjem dn mašnimi uvodi.
V sredo 31. januarja je bil na sporedu radia Trst A pogovor o katoliškem tisku na Goriškem. Poleg predstavnikov Katoliškega glasa in Pastirčka se ga je udeležil tudi glavni urednik prenovljenega skavtskega glasila PLANIKA in poročal o novi uspešni poti tega lista.
DH
Pepci Skok v spomin
Pretekli teden smo v Pevmd pokopali Pepco Skok. Dolga leta je skrbela za domačo cerkev, za okras oltarjev in čiščenje. Nešteto ur je žrtvovala za hišo božjo z veliko ljubeznijo in potrpežljivostjo. Bila je skromna, tiha, požrtvovalna. Vse je delala z globoko vero. Zato je bila tudi njena pobožnost iskrena in je odsevala v njenem vsakdanjem življenju.
Veliko je molila. Bog ji je zadnje mesece naložil težek križ, ki ga je vdano prenašala. Zahrbtna bolezen je počasi iz-žemala njene moči. Najtežje ji je bilo, ker ni več mogla v cerkev. Njen molitvenik, iz katerega je doma molila, je ves oguljen, kakor tudi njen rožni venec. Bila je zgled verne krščanske matere in žene. Kot zvesta bralka Katoliškega glasa in Družine je do konca sledila verskemu življenju na Goriškem in v matični domovini.
Udeležba pri njenem pogrebu je bila izraz hvaležnosti za vse delo, ki ga je opravljala v domači cerkvi. Z domačim župnikom so somaševali še štirje duhovniki, ki so se s sveto daritvijo hoteli zahvaliti pokojni Pepci za njen zgled živega krščanstva Tudi besede domačega župnika so bile kot hvalospev lepih krščanskih kreposti, ki so odlikovale pokojno Pepco. Naj nam izprosi še veliko takih mater in žena, .ki jih današnji čas zelo potrebuje. - Udeletenec
Duhovniško pot Virgila Ščeka je na zadnjem predavanju predstavil njegov prijatelj, zgodovinar dr. Anton Požar. Prikazal je zgodovinska dejstva in osebne spomine, tako da je lik Virgila Ščeka vstal pred poslušalci v vsej velikosti, pa tudi v vsej tragičnosti; tu gre zlasti za zadnja leta, ko je prišel v spor s tržaškim škofom Santinom in ko mu je tudi zdravje močno opešalo.
Sicer pa so bila i»zlata« Ščekova leta tista, ki jih je preživel v Gorici, ko je bil v središču vsega dogajanja. Tistim, 'ki so mu očitali, da je premalo nagnjen k razmišljanju in duhovnemu življenju, je odgovarjal z vso svojo izredno organizacijsko nadarjenostjo. Zlasti preko tiska je skrbel za duhovno rast primorskih ljudi, saj je dal tiskati več kot milijon raznih knjig, zlasti nabožne vsebine.
Tudi v letih mandata v poslanski zbornici v Rimu si je pridobil ugled pri kolegih, celo pri Mussoliniju. Od leta 1927 do leta 1941 je bil župnik v Avberu, kjer je pod njegovim vodstvom zrasla izredno razgibana vaška skupnost. Naj velja samo podatek, da je bilo v vasi približno 250 prebivalcev in da je bilo preko 100 naročnikov na eno ali več slovensikih publikacij. Velika Ščekova zasluga je tudi, da je začel slikati primorske cerkve takrat še malo znani Tone Kralj, ki je predstavljal stil, ki ni bil všeč takratni starejši generaciji.
Za zaključek je predavatelj prebral še ščekovo odprto pismo italijanskemu voditelju De Gasperiju, s katerim sta dobrih dvajset let prej skupaj sedela v rimskem parlamentu. Tudi iz tega pisma kot iz vsega Ščekovega življenja izhaja njegova velika ljubezen do slovenskega naroda in njegova gotovost, da bodo za Slovence nastopili novi, boljši časi; obenem pa se kaže njegova neizprosna kritika do Italijanov zavoljo 'krivic, ki so jih zagrešili.
Do kraja kritičen in dosleden je bil tudi v odnosih do mongih svojih prejšnjih sodelavcev, zato je prišel z raznimi v hude spore. Tudi zaradi tega je šel Šček po zadnji vojni za dolga desetletja v pozabo na eni in na drugi strani. V zadnjem času pa je spet dosegel priznanje, ki ga zasluži med velikimi možmi iz naše preteklosti, tako da ga nekateri imajo kar za primorskega Kreka.
Iz dejavnosti SSk
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je na zadnji seji obširno razpravljalo o številnih stikih, ki jih je stranka v zadnjem obdobju imela s strankami v Sloveniji, saj je živo zavzeta za razvoj demokracije in suverenosti v Sloveniji. V kratkem bo prišlo do prvega uradnega srečanja med SSk in Unijo Italijanov Istre in Reke za izmenjavo pogledov na manjšinsko problematiko v obeh deželah An za okrepitev stikov med manjšinama.
Mladinska sekcija SSk je podala obširno poročilo o velikonočnem seminarju Mladine evropskih narodnostnih skupnosti, ki bo v Gorici od 7. do 13. aprila. To bo nova priložnost za seznanjanje mednarodne javnosti s problemi Slovencev v Italiji in za utrjevanje solidarnosti med manjšinami.
Deželno tajništvo SSk je tudi izreklo priznanje valdostanskemu senatorju C. Dujanyju, ki je kot edini senator vložil v pristojni komisiji, tki je 21. decembra dokončno odobrila predlog o reformi osnovnih šol, ki jih je izdelal Sindikat sloivenske šole, njemu pa jih je posredovala SSk. Popravki so bili načelno osvojeni, razprava pa se zdaj seli v senatno zbornico. Sen. Dujany je pred kratkim tudi dobil odgovor prosvetnega ministra Mattarelle na parlamentarno vprašanje o težavah s štipendijami za izpopolnjevanje šolnikov v Ljubljani. Birokratske zaplete so na ministrstvu končno povsem rešili.
Narodni dom »Balkan« v Trstu
Kdo še hrani slikovno gradivo? - Na začetku tega stoletja je nastalo po načrtih arh. Maksa Fabianija kulturno-gospodarsko-družabno središče Slovencev v Trstu: Narodni dom »Balkan«, ki je imel seveda izjemen nacionalno politični pomen, zaradi česar je bil deta 1920 tudi z ognjem uničen. Prof. Marko Pozzetto pripravlja za Založništvo tržaškega tiska monografijo o tem monumentalnem centru, ki je bil po obsegu dejavnosti in po ustreizni arhitekturi prvi tako zasnovan v Evropi. V knjigi bodo predstavljene vse organizacije in aktivnosti v njem in zunanja ter notranja podoba doma. Veliko gradiva o vsem tem je bilo uničenega, prepričani pa smo, da ga je še kaj v zasebni lasti ali v arhivih katere od ustanov.
Vse, ki dragoceno dokumentacijo (dokumente, lepake, razne predmete, predvsem pa fotografije notranjščine) hranijo ali vedo zanjo, prosimo, da se nam javijo, oz. da jo ali odstopijo ali posodijo ali dovolijo preslikavo. O zaslugi, da so ohranili dejček našega zgodovinskega spomina, bo pričalo njihovo ime v knjigi.
Javite se nam vsaj do konca marca na naslov: ZTT - Knjižne izdaje, ul. Montecchi 6, 34100 Trst, tel. 7796644 [(klicna iz Jugoslavije 993940) ali Narodna in študijska knjižnica, ul. Petronio 4, 34100 Trst, (tel. 733086.
Trlsškega
Sr£»n po?drav
»ata. fttutjt*
Bivši Narodni dom v Trstu, požgan leta 1920
Občni zbor Slovenske prosvete v Trstu
Pred 'kratkim je bil v prostorih v ul. Donizetti redni občni zbor Slovenske prosvete (SP). Predsednik Marij Maver ter odbornika Sergij Pahor in Danilo Pertot so podali poročila o opravljenem delu v lanskem letu. V okviru te prosvetne krovne organizacije, ki temelji na krščanskih načelih, so najbolj aktivni Društvo slovenskih izobražencev (DSI) z rednimi tedenskimi večeri ob ponedeljkih in z vsakoletnimi študijskimi dnevi, znanimi pod imenom »Draga«, ter Zveza cerkvenih pevskih zborov (ZOPZ). Veliko energij in finančnih sredstev pa posveča SP rednemu izdajanju mesečnika Mladika, edine družinske revije v našem prostoru.
Poročilom je sledila dokaj živahna razprava, med katero so prišli do izraza dosedanji uspehi, pomanjkljivosti in težave ter seveda načrti za bodoče delo.
Razrešnico dosedanjemu odboru je predlagal predsednik nadzornega odbora Franc Mljač, ki je nanizal tudi nekaj misli o poslanstvu te prosvetne organizacije v sedanjem prelomnem času za Slovence. Sledile so volitve, na katerih so udeleženci občnega zbora potrdili dosedanje odbornike.
20 let ansambla TAIMS
Glasbena skupina TAIMS je v nedeljo, 4. februarja, proslavila dvajseto obletnico delovanja. Za skupino, ki se ukvarja z narodno zabavno glasbo, je to zelo dolgo obdobje, saj varno, kako se ansambli menjujejo, kako prenehajo z delovanjem ali pa se člani spet pojavijo pod novim imenom.
Vse to ne velja za ansambel TAIMS. Prvo skupino je zbral pred dvajsetimi leti kaplan Franc Pohajač, ki je v kasnejših
letih spravil na noge še štiri druge ansamble v Finžgarjevem domu na Opčinah, kjer ima ansambel TAIMS še danes svoj sedež. Seveda so se v teh letih nekateri člani ansambla menjali, vendar je ostalo nekaj prvotnih članov zvestih do danes. Naj omenimo vodjo ansambla Janeza Be-ličiča, ki se je uveljavil kot dober avtor velikega dela skladb, ki jih ta skupina izvaja.
Mislimo, da ni kraja v našem zamejstvu, kjer TAIMSI (kot jim mnogi pravijo) še niso nastopali. V dvajsetih letih je ansambel prejel več priznanj: veliko prvih mest na festivalu v Števerjanu ter zlato in srebrno plaketo na festivalu v Ptuju. Leta 1987 je ansambel izdal kaseto in registriral uspelo oddajo na ljubljanski televiziji.
Mnenje vseh, ki so prisostvovali nedeljskemu jubilejnemu koncertu v telovadnici v Zgoniku, je bilo, da je ansambel TAIMS dosegel tako zrelost in uspešnost, da so njegovi nastopi prav profesionalni. Zato vsi želimo, da bi TAIMSI še dolgo držali skupaj in da bi prišli do vedno večjih uspehov.
Rojan
V sredo, 31. januarja, smo se v naši cerkvi poslovili od Renata Gentilija in ga pospremili na božjo njivo pri Sv. Ani. Renato je s svojimi starši stanoval v Marijinem domu od odprtja dalje. Dom je bil leta 1961 končan, a ostalo je še veliko dela za ureditev prostora okoli njega. Zgraditi je bilo treba nešteto metrov opornih zidov in urediti igrišče. Denarja ni bilo, zato smo delali sami z doraščajočimi fanti n z upokojenci. Med zadnjimi je bil najbolj prizadeven Renatov oče Ouintino. Žal, ga je Bog za nas prekmalu odpoklical. V veliki stavbi so vedno potrebna razna
Župnija sv. Marije Magdalene v Bazovici
obhaja letos 40-letnico prosvetnega delovanja v dvorani. V okviru tega veselega praznovanja bo proslavila
PREŠERNA
v nedeljo, 18. februarja, ob 16.30.
Nastopili bodo učenci osn. šol '»Trubar« iz Peska. Pel bo otroški zbor »Slomšek«.
Nastopil bo tercet iz Kamnika: Tomaž Plahutnik s citrami, bariton Janez Majcenovič in bas Rok Plahutnik. Tercet je že nastopil z velikim uspehom pri nas na 25-letnici Slomškovega doma.
manjša in večja popravila. Zanje je sedaj v glavnem skrbel Renato, ki je bil po poklicu zidar.
Pred nekaj več kot enim letom so se pokazali prvi znaki neozdravljive bolezni. Od tedaj dalje je moral Renato pogosto v bolnišnico. Poznal je svojo bolezen, zato me je ponovno prosil, naj pridem k njemu z Bogom. Hotel je biti pripravljen. V sa-boto, 27. januarja, se je končalo njegovo trpljenje. Z njegovo smrtjo je Marij,in dom zgubil velikega prijatelja. Naj mu bo Go-skod dober plačnik, njegovi mami Veri pa tolažnik.
Stanko Zorko
»Štandrež« v Bazovici
Prosvetno društvo »Štandrež« je tudi letos s svojim dramskim odsekom dvignilo čast svoje vasi. Nastopili so z veseloigro »Jara meščanka« v naši župnijski dvorani in nudili v dveh urah nepretrganega nastopa veliko smeha in veselja. Ko so gledalci odhajali iz dvorane, so hudomušno posnemali glavno igralko Majdo Paulin v vlogi Feme, ki se je Šopirila kot pav s tujkami zlasti franooskimi. Bolezen tudi naših ljudi, ki se radi ponašajo s tujkami zlasti italijanskimi. Iz srca smo hvaležni res pridnim, sposobnim in požrtvovalnim igralcem, ki že več let radi prihajajo na naš oder.
Udeležbe, zlasti domačih, bi lahko bilo kaj več. če bi naši ljudje, mošJd in ženske, mladina, čutili potrebo po res lepih kulturnih prireditvah, bi se gotovo znali odreči drugim zabavam in bi prav gotovo podprli s svojo lepo udeležbo prizadevanje kulturnih delavcev. Žal pada na našem Krasu zanimanje za pravo kulturo, ki dviga narodno zavest: zlasti za petje in dramske nastope. Po mnogih naših vaseh so izumrli ali izumirajo pevski zbori in dramske skupine in to je velika škoda za nas!
Kdor bere te besede, naj se čuti odgovornega, da opozarja druge na važno vlogo petja in nastopov na odrih. Vsi vemo, da se naše število krči. Malo je rojstev, vedno več mešanih zakonov, manj otrok v šolah. Mi gotovo ne bomo izumrli, moramo pa z vso ljubeznijo delati za obogatitev tistih, ki so in bodo na naši zemlji!
Zori Piščanc v zahvalo in slovo!
V Nabrežini je pred leti predavala o katol. tisku pok. Zora Piščanc in se fotografirala z mladino. V nedeljo, 11. febr. bo pester in vesel večer ob dnevu katoliškega tiska.
Sedim v svoji sobici, zunaj sije silve-strovo sonce. Pogled na Uršljo goro, pod njo kraj Sele s cerkvico sv. Roka, tam počiva naš pisatelj-glasnik duhovnik Franc Ksaver Meško. Zadnji dan leta je danes. Ni tiste zimske idile, z naletavanjem snežink, niti v srcih tistega dostojanstva, ki so ga nam pustili naši starši, ljudje, ki so od nas odšli.
Med njimi si tiho, ne da bi mi poslala pozdrav, odšla ti, moja prijateljfpa, pisateljica Zora Piščanc! Veliko tvojih pisem mi je ostalo za spomin, saj sem te bodril v času tvoje bolezni. »Zora, napiši še poslednjo knjigo! Draga si nam, radi bere-
mo tvoja dela!« Poslala si mi več knjig. V srcu sem doživel tvojo trnovo pot, krivico bratu Ladotu, ki je moral krivično umreti. Napisal sem o njem pesem, ti jo poslal. Dejala si, da si jokala, da znam človeka spraviti do solz. Zora, nisem tega mislil storiti, toda v srcu me je bolela in me še boli krivica, ki so jo storili tebi oz. bratu. »Pesnik zelenih poljan« je kal-varijska pot človeka, ki je vzel križ na svoja ramena, ga voljno nesel tja, kjer je moral darovati svoje mlado življenje!
Hvala ti za vse. Za tolažilne besede, za smernice življenja!
Viktor Levovnik
dramski igralec, odbornik pri Pogrebnem društvu, soustanovitelj in odbornik pri PK Sirena ter dolgoletni odbornik pri Prosvetnem društvu Barkovlje.
Ob poimenovanju barkovljanske osnovne šole po Fr. S. Finžgarju smo maja 1982 ustanovili pevskii zbor Milan Pertot in obnovili društvo, ki se imenuje SKD Barkovlje. Nine ni manjkal na nobeni prireditvi, ki jo je društvo pripravilo in je umel vedno pohvaino in spodbudno besedo. Politično je bil pristaš Slovenske skupnosti in kandidat na listah te stranke, ker je kot Slovenec in demokrat videl v samostojnem političnem nastopanju Slovencev v Italiji pogoj za njihovo ohranitev.
Vse to smo premišljevali, ko smo ga v četrtek, 1. februarja, pospremili k maši zadušnici v barkovljansko cerkev in nato na pokopališče.
Za vse, kar smo o njem navedli, in za tisto, kar nam je morebiti ušlo, bomo Barkovljani Ninetu hvaležni in ga bomo ohranili v lepem spominu.
Hvaležni Barkovljani.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Tennesseee Williams
TETOVIRANA ROŽA
Režija Mario Uršič
V sredo, 14. febr. ob 20. uri abonma red J v petek, 16. febr. ob 20. uri	red K
Ugodni časi za »Evropski dom«
Vatikanski državni tajnik kardinal Ago-stino Casaroli je za sovjetski tednik Sov-jetskaja kultura izjavil, da dialog med krščanskimi verami ugodno vpliva na gradnjo skupnega »evropskega doma«. Obe polovici Evrope — socialistično in kapitalistično — je povabil, naj premagata medsebojne ovire in utreta pot do medsebojnega sodelovanja in odprtih odnosov. IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllillllllMIIIIIIIIIIHIIIIIIlillllllllllllllllllllltlllllllilllllHIHIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllimllllllllllllllllllllllllllMIlUlllllllim
Vsem igralcem Prosvetnega društva »Štandrež« naša pohvala za izredno dobro izvedbo Popovičeve komedije. Naša iskrena hvala in vabilo: Pridite še!
Ninetu v slovo
Antona Pertota se bomo Barkovljani še dolgo spominjali. Spomnili se ga bomo predvsem kot pevca, -kot človeka, ki je bil vse življenje predan zborovskemu petju. Nine, tako smo ga klicali domačini, je pel povsod, kjer je mogel in so ga potrebovali: v mladih letih pri pevskem društvu Adrija, pri Štempiharjih, po vojni pri zboru barkovljanskega Prosvetnega društva in vrsto let pri znanem Tržaškem komornem zboru, ki ga je vodil Ubald Vrabec. Vedno je bil tudi cerkveni pevec, ki je druge spodbujal in uvajal k petju. Cerkveno petje je bilo zlasti važno v letih med vojnama, ko smo mogli Slovenci pod nasilno fašistično vladavino gojita svojo besedo in pesem le v cerkvi. S petjem v cerkvi smo izpričevali svojo prisotnost in opravljali nekako narodno poslanstvo. Petje je bilo Ninetu potrebno; brez njega mu je nekaj manjkalo. Spremljalo ga je vse življenje, razveseljevalo dn tolažilo v težavah. Nine je bil tudi
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO SLOVENSKO KARITATIVNO DRUŠTVO - SLOKAD SLOVENSKA VINCENCIJEV A KONFERENCA
vabijo
na družabno srečanje, ki bo v torek, 13. februarja, ob 16. uri v prostorih Slovenske prosvete, ul. Donizetti 3, I. nadstropje. Srečanje je namenjeno slovenskim starejšim občanom: da bi se medsebojno spoznali, razgovorili, si izmenjali mnenja in izrazili svoje osebne in skupne potrebe in želje.
Na srečanju bodo prisotni poleg predstavnikov omenjenih dobrodelnih ustanov tudi zdravstveni in socialni delavci, ki delujejo v okviru javnih ustanov v Trstu. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek.
Na srečanje povabite tudi svoje prijatelje in znance.
Še enkrat toplo vabljeni.
Slovenske dobrodelne ustanove v Trstu
Slovenska mladina pred petdesetimi leti
(3)
Kritik (kanonik Zupan) je tudi ugotovil, da so Zarjani kljub proglašeni neodvisnosti odvisni od »odločilnega ideologa zar-janske smeri« (od Kocbeka) in da je že Predgovor sestavljen po duhu in slogu Dejanja. To, da razodevajo, ko govorijo v »statiki ideologij«, da »je življenje (današnjega rodu) utesnjeno, zaprto in nesproščeno, kako njegova dejanja izhajajo bolj iz pokorščine kot iz svobodne odločitve... Ideološko-skupinski interesi se postavljajo nad človeško vrednost, resnico in svobodno odločanje.«
Nadalje je kanonik Zupan negativno ocenil vzvišenost Zarjanov nad slovenskimi katoličani, ko o slovenski katoliški skup-
nosti, da se lik običajnega slovenskega katoličana kaže (Zarjanski) mladini presenetljivo enostranski: »Ta suverena sodba o slovenskih katoličanih je huda in se da brati po svoji bistveni miselni vsebini tudi drugod; je pač eden izmed izrazov povojne trditve o tem, da sta Cerkev in krščanstvo odpovedala. Ta enostranski običajni slovenski katoličani — tako pravijo Zarjani — na eni strani ostaja pri dogmatičnem moralizmu in ostaja zadovoljen s formulacijami potreb. Kaj naj pomeni izrazna iznajdba "dogmatičnega moralizma"? Ali morda to, da je slovenskim katoličanom preveč pri srcu najvišje in najpotrebnejše versko in nravno življenje? Toda saj je Kristusova beseda ta: Kaj bo človeku pomagalo, če si ves svet pridobi, svojo dušo pa pogubi (Mr 8, 36). Morda pa pomeni to, da slovenski katoličani verujejo v krščanski nravni red
in nespremenljivo veljavnost katoliškega nravnega nauka? Toda zopet je Kristusova beseda ta: Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle (Mt 24, 35). Vse to (negativne sodbe o slovenskih katoličanih nezarjanih) ni povedano v Predgovoru prvič ter je po svoji splošnosti velika krivica — storjena slovenskim katoličanom na ljubo nasprotnikom katolicizma. Ne čudimo se na taki osnovi zaključku Predgovora: "Slovenski katoličan je torej še daleč od pravega krščanskega realizma". Prav bi bilo, če bi bil Predgovor pojasnil, kakšen je ta krščanski realizem. Krščanski idealizem je znan, ne tako krščanski realizem, če Predgovor sodi, da si slovenski katoličan še vedno domišlja, da bo s konformizmom skupnost rešena, naj ne zameri, če slutimo, da je ob tem mišljena slovenska Katoliška akcija. Sv. oče Pij XI. je 31. maja 1936 v
svojem nagovoru zastopnikom Škofijskih odborov KA iz raznih dežel in narodov najprej meril na edinost. Tako je dejal Pij XI.: "Rekli smo: predvsem; pravimo: po vsem; pravimo: nad vsem, za vsako ceno. Edinost, edinost, edinost! Predvsem torej edinost: glejte opomin vašega že starega očeta”. Je torej konformizem, ki brez njega edinstva in enotnosti ni, znak slabega, zgrešenega katolištva? V kolikor imajo časovne, kulturne, gospodarske in politične zadeve versko-nravno obeležje, je katoliška edinost bistveno in nujno tudi edinost v teh zadevah, seveda le po njih versko-nravni plati. Absolutne svobode na avtonomnih področjih duha, ki bi bila nevezanost na sleherne, torej tudi superiorne religiozne in etične norme, katoličan priznati in spoštovani ne more. Da bi pa slovenski katoličan svobode na avtonomnih področjih duha, v kolikor sta
ta svoboda in avtonomnost relativni, vezani po področju verske dogme in nravnega reda in v kolikor ne prideta v nasprotje z versko dogmo in nravno normo, na splošno ne spoštoval, tega pa Predgovor ni dokazal. Quod gratis asseritur, gratis negatur - Kar se brez dokazov trdi, se brez dokazov zavrača« (str. 245).
Kritik je tudi opozoril, da iz Predgovora in sploh iz zbornika na več mestih izhaja, da je Mahnič Zarjanom odvraten. Temu se čudi, in to tem bolj, ker je bil Mahnič močna osebnost, sekularen duh, ki je vtisnil dobi znak svoje osebnosti (dr. Lončar). Mahnič je dosegel politično izvedbo ideje, ki zahteva odločujočo veljavo katoličanstva ne le v verskem, marveč tudi v vseh panogah posvetnega delovanja (»Jugoslavija«),
(Dalje)
TINE
Iz Modestovega doma v Celovcu
Prvi petek je bil, svečnica povrhu, v Modestovem domu pa so praznovali še sv. Janeza Boška, Ob šestih zvečer so veliko dvorano napolnili dijaki vseh treh dijaških domov, njihovi starši, redovnice ter prisostvovali maši, ki jo je tokrat vodil župnik Jurij Buch iz Št. Jakoba. Njemu ob strani so bili štirje salezijanci: njihov inšpektor Stanko Hočevar, ravnatelj doma Andolšek, g. Podbevšek in župnijski upravitelj v Št. Vidu v Podjuni Rozmarič, petje oz. igranje pa je vodil g. Kutin. Ker je g. Buch sam obiskoval slovensko gimnazijo v Celovcu in ker je bil tudi gojenec Mohorjevega doma, je znal mladim marsikaj lepega povedati in zanimivo ga je bilo poslušati.
Po maši je bil za vse udeležence pripravljen bife v jedilnici, nato pa se je dvorana Še enkrat napolnila z gledalci, saj je bila na sporedu veseloigra »Lažnivec«, ki so jo z uspehom (že tudi po drugih odrih) uprizorili mladi amaterji iz Dobrle vasi in poželi buren aplavz. Bil je res lep večer in vsi so bili zadovoljni.
★
Čestitke
Cinciji in Jadranu Podveršiču se je rodil prvorojenček
AROM
Srečnima staršema čestitata nono Anton in nona Marica ter teta Darja z družino. ★
Sožalje
Društvo krvodajalcev Sovodnje izreka družini Tomšič globoko sožalje ob izgubi soproga, očeta in deda JANKA.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Nadja Maganja: Ker je vaš članek nekoliko dolg, ga objavimo v prihodnji številki, kakor še druge prispevke zadnjega trenutka. iVse sotrudnike prosimo za razumevanje.
DAROVI
Za Katol. glas: Zdenka Vodopivec v spomin VVande Jerkič 100.000; N. N. 155.000; A. C. 30.000; N. N. 50.000; Julka Brajnik 15.000; Lojzka Gregorčič 50.000; druž. Zorn, Gorica 15.000; Alojz Gruntar v spomin na pak. dz družine Baloh 11.500 lir.
Za katol. tisk: A. C. 25.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: N. N. v zahvalo za uspelo operacijo . za križev pot 500.000; N. N. 100.000; N. N. 100.000; N. N. 50.000; Simon Komjanc 100.000; N. N. 57.000; N. N. 10.000; zlatoporočenca Škorjanc 150.000; N. N. 40.000; namesto cvetja pok. Pepci Tomažič vd. Skok svakinja Jelka in otroci 100.000; namesto cvetja pok. Pepci Tomažič Dragica Klanjšček 50.000 lir.
Za cerkev na Jazbinah: nona Prinčič 150.000; v spomin na pok. Danico družina Prinčič 50.000 lir.
Za društvo krvodajalcev Iz Sovodenj: v spomin na Janka Tomšiča Danijela in Maks Gergolet 50.000; druž. Ferfolja Evgen 100.000; družini Ferfolja in Gerin 100.000; Ivanka Zavadlav 20.000 lir.
Za cerkev v Sovodnjah: Vida Ferfolja 100.000; Marija in Arnaldo Ferfolja 100.000 lir.
Za ŠD »Sovodnje«: Zlata in Mirko Ferfolja 50.000 lir.
Za zbor Lojze Bratuž: Ana čuk namesto cvetja na grob ge. Pepce Skok 25.000 lir.
Namesto cvetja na grob Pepce Skok Romana Bensa: za katol. tisk 50.000, za misijonarja Ivana Štamta 50.000 v isti namen druž. A. Kosič za Katol. glas 50.000 lir.
Za cerkev v Števerjanu: žena Fani v spomin na Remigija 55.000 lir.
Za skavte 2. stega: druž. Tommasi 50.000 lir.
Za Sv. goro: N. N. Peč 55.000 lir.
PUSTNI PLES
Telovadnica pri Katoliškem domu Sobota, 17. februarja, ob 20.30
Igra ansambel TAIMS
Za cerkev sv. Ivana v Gorici: ob rojstvu vnuka Arona druž. Podveršič 50.000 dir.
Namesto cvetja na grob Janka Tomšiča: sestrična Zalka za cerkev v Sovodnjah 50.000; K. K. 50.000 za Katol. dom in 50.000 za cerkev v Gabrjah.
Za Vincencijevo konferenco v Gorici: Z. S. 50.000 'lir.
Za patra v goriških zaporih: Z. S. 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Janka Tomšiča:
druž. Pelicon za sovodenjsko cerkev 50.000 in za društvo krvodajalcev v Sovodnjah 50.000; Peter in Milka za cerkev v Sovodnjah 50.000 lir.
Zora Devetak za Slov. skupnost 25.000 in za Sv. goro 10.000 lir.
Za zbor M. Filej: J. Markuža se zahvaljuje za sodelovanje pri liturgija ter poklanja 200.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: druž. Polissa (Poljšak) ob krstu hčerke Nadie 100.000; pevci CPZ za popravilo orgel 52.000; prof. Krasulja Simoniti-Suhadolc 60.000; Angela Šuligoj v počastitev spomina vseh dragih pokojnih 30.000; Tončka Sosič 10.000; Pavla Hrovatin 50.000; Ermi-nija Daneu 10.000; Pavla Novak-Milič za ogrevanje, za obnovitev in za cerkveni pevski zbor 100.000; Slava Milniček-Škabar za kat. tisk, za Marijanišče, za cerkveni pev. zbor in za »ofer« 50.000; zlatoporo-čenca Francko in Angela Škerlavaj 1.000.000 lir.
Za cerkveni zbor na Opčinah: Angela Šuligoj 30.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Ferlugah: Mila Ferluga 5.000 Idr.
Za cerkev v Nabrežini: Vera in Zdravko v spomin na drago mamo Ano Caharija 60.000; ob krstu Ester Paoli 50.000; Millo 70.000; G.- J. 20.000; Renner 70.000; Terčon 10.000; Volpi 30.000; Ušaj 30.000; Rosati 10.000; Milanič 50.000; Volpi 30.000; Fran-kovič 10.000; Caharija 50.000; nabirka za Marijin oltar 510.000; ob blagoslovu hiš in družin na postaji in v centru 5.800.000 lir.
Marija Oberti: v spomin svojih dragih po 100.000 lir za misijone, za lačne po svetu in za Marijin dom v Rojanu.
Za misijone: Marija Boschin ob 20-detnid smrti mame Justine 20.000; Dora Giovan-nini 20.000; sestri Jejčič 100.000 dir (za gobavce).
Za Marijin dom v Rojanu: J. F. 200.000; Anica Slokar v spomin moža Milana 50.000; Dragica Volterrani 100.000; ‘Marija Kenda 100.000; Lina Borges namesto svet j a na grob Renata Gentdlija 10.000 lir.
Za Katoliški glas: Marijin dom v Rojanu za objavljanje darov 100.000 dir.
Za Marijin dom v ul. Risorta: K. K.
50.000 dir.
Za barvna okna v Bazovici: Marija Petračeva 15.000; Stellia Tech-Nejedly 50.000; Vardjanovi za oikno sv. Cirila in Metoda 30.000; Lucijan Grgič 22.000; Midan Milkovič 10.000; Milka Kalc 5.000; botra Marija Bemetič ob krstu Rebeke 40.000; Silvija Caharija vd. Knižmančič v spomin Zo-rota Grgič 10.000; pogrebci ob pogrebu Zorota Grgič 70.000; Gizela Gombačeva 30.000; Nina Stoparjeva 100.000; Vida, Ančka, Marijo, Marija in Zdenka namesto cvetja Zorotu Grgič 20.000; ob krstu Andreja Miani 40.000; ob drugi obletnici dragega Davida Kalca: nono in nona Mahnič 50.000, Boža im stric Silvo Mahnič 50.000, teta Tončka in Marija 20.000, Zavarovalnica »La Cattolica« 300.000; vnuki Franc, Emil, Sašika, Cojko, Maks in Rajmund v spomin strica Zorota Grgič 50.000; dr. Pavel Zlobec 20.000; družina pok. Zorota Grgiič
100.000 dir.
Za Pastirčka: Mirjam Obljubek namesto cvetja na grob Pepce Skok-Tomažič 50.000 lir.
Za popravila cerkve v Ricmanjih: v spomin pok. moža Aleksandra 50.000; Mery Cheber, Ricmanje v spomin pok. Aleksandra Kuret 20.000; Dorina Komar, Ricmanje 50.000; Boža Dobrila, Log 25.000; Valerija Grdzonič, Krmenka 10.000; Cvetka Kuret, Ricmanje v spomin -pok. Barbare Kuret 20.000; Vera Turk, Trst v spomin pok. Pjerine Blažina 20.000; dr. Marko Udovič, Trst 100.000; v spomin pok. deda Josipa Železnika 100.000 dir.
Za Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu: Olga Valetič 50.000; Viktorija Bobek - Sossd 150.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda pri Domju: Ljudmila Kralj, Lonjer v spomin pok. sestre Marije 20.000; N. N., Trst 20.000; Marta Požar, Trst 20.000 lir.
Za slov. misijonarje: Desanka in Dandca v spomin tete Deliče 40.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: druž. Cvelbar v spomin na obe mami Cecilijo in Drago za gobavce 50.000; Tončka Sosič za misijon in gobavce 40.000; Marija dn Franc Malalan 80.000; Lenči Repinc 100.000; Krii-stina Grgič za gobavce 20.000; Anica Ferluga 10.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
vlrsiA
SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO MIRKO F TJ .RT . GORICA
Poklon LJUBKI ŠORLIJEVI ob življenjskem jubileju
KATOLIŠKI DOM sobota, 17. februarja, ob 20.00
OBVESTILA
Katoliška knjigarna v Gorici je od 2.
februarja znava odprta. Tudi pod novo upravo bo ostala to, kar je bila doslej: papirnica, knjigama, trgovina z nabožnimi predmeti.
ACM v Gorici vabi k mesečni maši za edinost. Sv. maša na čast sv. Cirilu in Metodu bo v ponedeljek, 12. t. m. ob 16. uri v Zavodu sv. Družine v Gorici. Na razpolago bo zbornik »V edinosti«.
Srečanje bolnikov. V nedeljo, 11. febr., na praznik lurške Matere božje, bo v cerkvi Srca Jezusovega v Gorici dan molitve in srečanja bolnikov. Začelo se bo ob 14.30 z rožnim vencem in priložnostjo za spoved. Ob 15. uri bo koncelebrirana maša, ki jo bo vodil nadškof Bommarco, ki bo po bolezni prvdč med svojimi verniki. So-mašujejo lahko vsi navzoči duhovniki.
Rusija v zgodovini. O tem bo govoril prof. San te Graciatti z rimske univerze v petek 9. februarja ob 18. uri v dvorani pokrajinskega sveta v Goriai, Corso Ita-lia, 55.
Slovenska skupnost - Sekcija Sovodnje ob Soči — vabi na svoj občni zbor v torek, 13. t.m. ob 20. uri v gostilni Devetak na Vrhu sv. Mihaela.
SKPD Jadro in »slovenska komisija pri Javnem kulturnem večnamenskem središču v Ronkah« vabita na Prešernovo proslavo, ki bo v rajonski dvorani v Sedcah v petek, 12. februarja, ob 19.30. Ob priložnosti bo tudi predavanje filma »Zamejci« v prisotnosti režiserja Andreja Mlakarja in avtorjev.
V Društvu slovenskih Izobražencev bo
ponedeljkom večer 12. februarja posvečen 100-letnici rojstva literarnega zgodovinarja dr. Franceta Koblarja. Govorila bosta dr. Stane Gabrovec in prof. Alojz Rebula. Začetek ob 20.30.
Spored od 11. do 17. februarja 1990
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. .10.00 Mladinski oder: »Metka in Janko«. 11.30 Filmi na ekranih. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 Satirični kabaret. 14.30 V studiu z vami.
Ponedeljek: 7.40 Pravljica. 8.10 Četrtkova srečanja. 9j10 Slov. lahka glasba. 10j10 S koncertnega in opernega repertoarja. 11.30 Slov. kamtavtorji. 12.40 Obalni kvintet iz Izole. 13.20 V žarišču. 13.25 Gospodarska problematika. 14.10 Igrajmo se skupaj! 15.10 O ekologiji. 16.00 Komorni orkester iz Budimpešte. 17.10 Tolstoj, Vojna in mir. 17.25 Mladi val.
Torek: 8.10 Najdaljša pot. 9.40 Dramatizirana glosa: »Godba na pihala«. Napisal J. Tavčar. 10.10 S koncertnega in opernega sporeda. 11.30 Ital. kantavtorji. 12.00 Biti človek. 12.40 Moški zbor F. Zgonik iz Branika. 14.10 Aktualnosti. 16.00 Komorni orkester iz Budimpešte.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 9.40 Beležka. 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 12.40 Mešani zbor Lipa iz Šempasa. 13.20 V žarišču. 14.10 Otroški kotiček: »Črno na belem«. 14.30 Na goriškem valu. 16.00 Slovenske sodobne vokalne skladbe.
Četrtek: 8.10 Slovenski Ikar. 9.10 Južnoameriška folklora. 9.40 »Oj, vojna moja, vojna kruta«. 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 11.30 Zvočne kulise. 12.00 Pomembni dogodki našega stoletja. 12.40 Moški zbor iz Postojne. 14.10 Dvignjena
zavesa. 15.10 Rezija '90. 15.40 Lahka glasba raznih narodov. 16.00 Dekliški zbor iz Erevana v Armeniji. 17.10 Tolstoj, Vojna in mir. 17.25 Mladi val.
Petek: 8.10 Aladinova svetilka. 9.10 Re-vival. 9.40 Beležka. 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja. 12.20 Priljubljene melodije. 12.40 Ženski učiteljski zbor iz Tolmina. 14.10 Otroški kotiček: »Narišimo pravljico!« 14.30 Od Milj do Devina. 15.10 Kulturni dogodki. 16.00 Mladi glasbeni izvajalci v Benetkah. 17j10 Tolstoj, Vojna in mir. 17.25 Mladi vad.
Sobota: 8j10 Kulturni dogodki. 9.10 Valčki in polke. 9.40 »Sreča je kakor sonce...« 10.10 Slovenski madrigalisti. 11.30 Črnske duhovne pesmi. 12.00 Življenje onkraj življenja. 12.40 Mešani zbor Ivan Rijavec iz Idrije. 14.10 Oddaja iz Benečije, Rezije in Kanalske doline. 16.00 Sobotno popoldne. 18.00 VI. Bartol: »Alamut«. Roman. Konec.
KATOLIŠKI GLAS tednik - uredništvo in uprava: Riva Piaz-zutta, 18 - 34170 Gorica - Tel. 0481/533177 -telefax 533177 - poštni tek. račun: 11234499 poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo (Societk Tipografica Cattolica srl - Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318) Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina: Italija	45.000
inozemstvo	70.000
zračna pošta	95.000
Oglasi: za	vsak	mm višine v širini	enega
stolpca: trgovski	oglasi in osmrtnice 500
Idr, k temu dodati 19 % IVA
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Janka Tomšiča
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in vaščanom. Posebna zahvala gre g. zdravniku Marjanu Cijanu, ipevskemu zboru ter duhovniku Marjanu Markežiču za opravljeni pogrebni obred. Hvala za darovano cvetje in prispevke, hvala za vsak stisk roke in izrečene besede tolažbe, ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoča žena Milena in sin Ladi z družino
Sovodnje, 8. februarja 1990
ZAHVALA
Zahvaljujemo se gospodu župniku Marjanu Žjvicu za pogrebne obrede pokojnega
Franca Žagarja
Žalujoča žena Milka in hčerka Nadja
Draga, 8. februarja 1990
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in none
Jožefe Tomažič vd. Skok
se iskreno zahvaljujemo g. župniku Vojku Makucu, g. Jošku Kraglju, g. Mauru Bel-lettiju, g. Karlu Bolčini, p. Brunu za pogrebni obred in za iskrene tolažilne besede, moškemu pevskemu zboru iz Stmavra, njegovemu dirigentu prof. Gabrijelu Devetaku in vsem, 'ki so jo pospremili na zadnji poti ter sočustvovali z nami. Posebna zahvala teti Jelki in tistim vaščanom, Id so njej in nam pomagali v času njene hude bolezni.
Hčeri Marija in Ana, zeta Albin ln Antonio, vnuki Lucija, Chiara in Matteo
Pevma, Trst, 31. januarja 1990
presti mm
Do trideset milijonov lir, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let
i V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s SAI
(0481) 387333
NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo
Banca
Agricoia
Kmečka
banka
Gorica
BiH«