Za poduk in kratek čas. Iz Gradca do Sarajeva. (Dogodki iz življonja vojaškega duhovnika v bosenski vojski 1. 1878.) XVIII. Besedoval bi ae bil rad dalje z vnetim tureinom, ko bi ne bil dotekel čas, v kterem je trebalo na odbod mialiti. Prav za prav nas je pa od mize spravil neprijeten dogodek. Srebali snao ravno kavo, ko prisopiha blapec v sobo in bripavo v pietrganih stavkib naznanja nesre6o: uh! uh! vranca remenje potrgala, uh ! vrtno ograjo preskočila, uh! in jo v aumo pobliskala. Uh! beg! ub! Ubogega bega je ta glaa tako preplaiil, da je hotel koj akozi okno na vrt skočiti in jo za vrancema naplesti; ali župnik ga je umiril češ, da konja nimata nikam pobegniti. Med tem, ko so drugi doinači za konjema letali, ogledal sem si jaz majhno cerkvico. Ona je podolgovata in se t ničem ne Io6i od navadue hiše. Altar ima le edeu iu ae ta je več ko priproat, reven in siromaaen. Cerkva nima zvonika, ne zvona, ne orgelj, ne podob svetih, ne prižnice, niti lepih mešnih paramentov. Pri nas je najrevnejša kapelica lepaa in bolje priskrbljena s potrebnimi re6mi, nego ta župna cerkva, posve6ena Marijinemu vnebozetju. Postavljena je bila 1. 1859. v slogu (?) vaakdanjih boaanskih koč, na samotnem kraju sredi goste šume, da besui turčiui ne bi znali, kje da se opravlja sv. meša. Župljani, 2700 dua, so raztrošeni po 21 večjih in manjaih krajih. Najdalji imajo 5 ur boda do cerkve. Župnik 6. o. Antonij Musid, soroduik slavnoznanega župnika Musiča, poveljnika brabre beicegovačke krščanske čete, ki je mnogo pripomogla naaej vojski k zmagi nad mobamedan8kimi V8taši, župnik pravim, ljubi o6etovski svoje ovčice in one ljubijo njega. Pa vsaj jim je tudi V8e: učitelj, sodnik, svetovalec, tolažitelj, dobrotnik, prijatelj, zdravnik. Njegovo dobrotljivost sem tudi jaz obilo okusil. Pred odhodom mi je napolnil biaage (kese), ki so visele na vsakej strani sedla, a češpJjami, belim krubom, 2 flaškama ravno namolzenega mleka, subim volovskim jezikom, reči ki se v tem času nijso dovolj drago dale poplačati. Oui jezik sem hranil na dno nvoje" mavbe kot ,,železno zalogo" za najbnjae sile. Eaka slaat je bil košček tega jezička, ko |)0 cele dni nij bilo dobiti poatenega grižljaja. Še le v Sarajevu mi je zadnji nfala6ek,, zamašil prazni zelodec. Eo smo se domov vra6ali, bil je beg ves spremeujen. Motovilil se je vedno okoli mene ter je ae to in ono pozvedaval. Eo smo prijahali iz temne hoate na zeleno dolinico, jel je glaano popevati, da se je jek daleč na okrog razlegal. Svojega žrebca je dražil z obročnatim strmenoni (babra61ijo), da je v nebo skakal. Sedaj ga je pognal, da ae je od zemlje kadilo in podkore po kamenju iskre kresale, sedaj je zopet na ednem meetu ž njim plesal, da se mu je menda po glavi vrtelo. Eonjic je hudo rezgetal, take uiube in igrače je ž njim počenjal. Tega vranca menda misli narodni bosanski pe8nik, ko poje: ,,U noa zviždje, u nebesa skače, — Izpod noguh živa vatra sieva, — A na usta mavi plamen fista, — Vas bielijem pienom zapienio. Ne vem, zakaj je bil beg popoludne tako vesel, prijazen, gostobeseden, ko še zjutra na atavljena vpraaanja nij hotel do8tojno odgovarjati. Solnce je že zahajalo in Žepečke ko6e ao metale dolge akrivnostne, rogljaste tenje, ko smo zjašili svoje konje pri očetu Štjepanu. Toplo sem se zabvalil dragemu bratu Mateju Baljič u, ki mi je danea skazal toliko prijaznost, da me je spremljal gor in dol. Citatelj! zapomni si to ime. Ž njim ae bova marsikaj veselega doživela, 6e ne v Žep- 6ab, pa v Sarajevu. Izleta na Oaovo ne bom tako lebko zabil. Ž ujim se ini je ponudila lepa priložnost, opazovati boaanske običaje, aege in narade. Tur6in se mi je pokazal od senčne in solnčne strani. Zraven sem ae danea prvokrat, odkar sem zapustil Brod, po človeski ,,inaneri" obedoval. Prišedii v tabor oarečil sem tudi tovarše s priuesenitni re6mi, da so župnikovo velikodušnost in gostoljubnost tje gor v svitle zvezde kovali in še nad nje poveli6evali. A o 8ubem volovem jeziku aem molčal. (Dalje prib.) Smešničar 17. Mlad in mo6en človek poprosi ob vročem poletnem dnevi nekega gospoda za ndar božji". Gospod ga pokrega reko6: tako mlad človek, pa beia6i. Delat pojdi! Berač mu odvrne: oh, gospod, v takem vrocem vremenu ni nič z mojim rokodelstvom! Sedaj poatane gospod radoveden in vpraša: ,,no, kakauo rokodelstvo znaa?" ,,Sneg metati'', mu re6e bera6. J. Duh. Razne stvari. (NajprisrSnišo zahvalo) za velikodušno uatanovuino 10.000 gld. dekliškej, pod vodstvom šolskib sester stoje6ej, šoli Celjske okolici darovano izrekajo milostljivemu knezu in škofu. Celjski farani in šolske sestre. (Prečastitemu g. dr. Matiju RobiSu) častnemu kanoniku in dosluženemu vseučeliškemu profesorju v Gradcu je izrekel pre6. kn. šk. konzistorij v posebnem listu v imenu cele Lavautiuske škofije dolžno zabvalo za velikodušno podporo 1000 gold., za naše dijaško 8emen.86e darovano. (V spomin srebrnej poroM cesarjevej) je preč. g. dekan in kanonik Anton Zuža daroval 50 fl. dijaškemu seuieaišču. (Konferenca »v. Vincencija) v Mariboru prosi milodarov, bodi denar, bodi brana za uboge. PlaČnik je Bog! (PomiloŠSen) od cesarja je J. Gselmanu, morivec lastnega o6eta v Radvanju blizu Maribora. Zaprt bo svoje žive dni. (Egiptanska bolezen oŁes) prikazala se je pri nekej rodbini v Slov. Gradcu. (Porotniki) so v Celje pozvani na 19. maja. Med 36 je 14 Maribor6anov! _ (Roparja in tolovaja) v Šmariji, Franca Ja godiča iz Zibike, so piejeli in v Gelje odguali. (t Dva narodnjaka slovenska umrla) ata na Eianjskem, pisatelj c. g. Janez Parapat in g. P. Eozler v Ljubljani. [Obsojeni) m Janez Majcen na 8 meaencev v težko je6o, Franc Eajnib 18 meaencev težke je6e, Jakob Slavi6 1 mesenc v jeeo. (Dijaško semeniŠSe) obhaja spomin arebrne poroke Nju veli6anatev dne 24. popoldne ob 5. po sledeeem na6rtu: 1. Slovesne litanije z blagoslovoma; pred drugim blagoalovom nagovor do gojencev in nTe Deum". 2. V obednici: Prolog. 3. Hymna o srebrni poroki Nju veli6anstev, aamospev s spremljanjem glaaovira, od D. Fajgeljna. 4. Deklamacija: Rudolf von Habsburg. 5. J. Miklosicb; Hoch Oesterreicb, boch! zbor. 6. Deklamacija: Peeem o zvonu. 7. Zvonikavjeva, zbor. 8. nGirofle-Girofla", igra ua glasovir. 9. Igra na flauto iz opeie ,,Lucrezia Borgia". 10. Volkshymne od Haydna. (Spremem.be v Lavantinski Škofiji). C. g. J. Zadravec je postal župnik pri sv. Ožvatu ob Dravi; 6. g. Fr. Ozmec, župuik v Wurmbergu je budo zbolel. Prestavljeni so 66. gg. kaplani: J. Črnko k 8y. Mariji v Wurbergu; — V. Eolar v Frajham; M. Smid k Mariji Snežni na Velki. Eaplanija pri sv. Ropertu nad Laškim ostane zacasno izpraznjena.