Štev. 53 Ne<3e3ja, 3i. decembra 1933 ■— ■ — -------------- --------—------------ -------- H. Ch. Andersen: Kar oče stori, je vselej dobro Zdaj vam mislim povedati zgodbo, ki sem je slišal, ko sern bil še majhen, in kadar sem se pozneje spomnil nanjo, zmeraj lepša se mi je zdela Z zgodbami je prav tako kakor z mnogimi ljudmi. S starostjo postajajo lepši in lepši In to je zelo razveseljivo. Saj si bi! že kdaj na deželi in si videl pravo, staro kmečko hišo s slamnato streho: mah in trava raseta po njej. na so postrani, okna nizka in le eno se da odpreti Lončena peč leze iz stene kakor majhen in debel trebuh in bezgov grm se sklanja čez plot; zraven njega v luži plava raca z mladimi račkami, tik pod staro vrbo. Da. in potem vidimo tam še psa na verigi, ki vsakogar !n vse oblaja. Prav taka kmečka hiša je stala zunaj na deželi in v njej sta stanovala dva starčka, kmet in njegova žena Čeprav sta imela ie malo. sta imela vendar še nekaj odveč, namreč koma. ki se je navadno pasel zraven poljske poti ob jarku. Oče je jezdil časih na njem v mesto, sosedie so si ga časih izposojali in izkazovali kmetu zato druge usluge; toda zdelo se mu je, da utegne biti bobe. če konja proda, ali pa ga zamenja za kaj takega, kar mu bo vrglo več dobička Toda kaj naj bo to? »Boš že sam najbolje vedel, oče.« je dejala žena. »V mestu je semenj. Odjezdi tja, prodaj konja; ali pa ga dubro zamenjaj. Kar ti storiš, je vselej dobro. Le odjezdi na semenj!« Potem mu je oviia ruto okoli vratu, saj se je na to le ona bolje razumeia; dve pentlji mu je napravila, da je bil videti prav podjeten, z dianjo mu re obrisala prah s klobuka, poljubila ga je na topia usta in potem je odjezdi, na konju, ki bi ga moral prodati ali pa zamenjati. Da, oče se je na svoj posel razumel! Solnce je žgalo in niti oblačka ni bilo na nebu Pot je bila prašna, kajti brez števila sejmarjev, peš, z vozovi ali pa na konjih je hitelo v mesto Bila je pripekajoča vročina in na vsej poti ni bilo senčice. Med kmeti je bil tudi eden. ki je gnal kravo, tako lepo kravo, kakor le more biti krava »Ta mora dajati dobro mleko!« si je mislil oče. »Morda bi jo lahko zamenjal?« »Slišiš, ti. s kravo!« je rekel kmetu. »Ali se ne bi dalo s teboj govoriti? Pogiej, konj stane seveda več kakor krava. Toda to nič ne de! Krava jo bolj uporabna. Ali bi menjala?« »Prav rad!« je rekel kmet s kravo in potem sta res zamenjala. Kupčija ie bila sklenjena in zdaj bi se bil lahko obrnil, ker je že dosegel namen svoje poti; toda ker se je odločil, da pojde na semenj, je hotel pač priti tja, da bi si ga ogledal. In tako je gnal kravo dalje. Krepko je šel m krava je krepko šla in kmalu sta prehitela moža, ki je gnal ovco. Bila je iepa ovca, dobro rejena in z lepo volno. »Tole bi rad imel!« si je mislil. »Ob našem jarku ji ne bo nikoli manjkalo trave, pozimi jo bom lahko imel v hiši. Prav za prav je bolje imeti ovco kakor pa kravo... No, možek ki je ime! ovco je bil takoj za menjavo in oče ie odšel dalje z ovco. Med potjo pa ie srečal moža, ki je nesel veliko gos pod pazduho. & »Slišiš, tale tvoja gos le pa velika!«, ga je oče nagovoril. »Koliko masti ima in kakšno perje! Ta bi se prav dobro počutila v naši mlaki! ln mati bi imela vsaj koga, da bi mu dajala ostanke! Dostikrat je rekla: »Če bi imela gos!« — zdaj jo lahko dobi, — in, dobi naj jo! Ali hočeš zamenjati? Dal ti bom zanjo ovco in še hvaležen ti bom!« .Možak je bil seveda takoj za menjavo; oče je dobil gos. IV s Zdaj je bi! že blizu mesta. Gneča na cesti je postajala čedalje hujša; kar fnrgolelo je ljudi iti živali. In tedaj je oče zagledal ob cesti lepo kokoš, da lepše še ni videl. Pa si je mislil: »Tole bi pa rad imel. Za kokoš je kmalu dovolj hrane in še sama zna zase skrbeti! Mislim, da bo dobra kupčija, če jo dobim za gos.« »Ali to zamenjaš?« je vprašal njenega lastnika. »Ce K) zamenjam?« ]e ta odvrnil »To ne bi bilo slabo!« In potem sta zamenjala. Oče je dobi! kokoš. Tako je na poti v mesto dosti kupčeva!. Vroče is bilo in utrujen je postal. Silce žganja ki ko* kruh« bt m mo prav prileglo! Ko je šel tedaj mimo krčme, je zagledal krčmarja, ki ie prihajal iz nje in nesel na rami polno vrečo. »Kaj pa imaš?« ga je vprašal oče. »Gnila jabolka,« je dejal mož, »polno vrečo za prešiče.« »Strašno dosti jfh je! Naši materi M jih rad pokazal. Lansko jesen je dozorelo samo eno na starem drevesu ob kašči. Hotela sta ga spraviti in sta ga dala na skrinjo, kjer je ostalo, dokler ni zgnilo.« »Kaj mi pa daste zanje?« je vprašaj možak. »Kokoš vam dam v zameno!« In dal je kokoš ter dobil zanjo jabolka. Potem je krenil v krčmo. Svojo vrečo je naslonil k peči. Da je bila dobro zakurjena, še pomislil ni. Dosti tujcev je sedelo v Izbi. BiH so mešetarji in mesarji, pa tudi dva Angleža, ki sta bila tako bogata, da so jima žepi od samega zlata skoraj popokali. Kako sta ga mogla drugače zapraviti kakor s stavami? In to sta tudi delala. »Ssss! Ssss!« Kaj pometi! to čudno šumenje v lončeni peči. Jabolka so se začela peči. »Kaj pa je to?« Izvedela sta vso zgodbo o konju, M je bil zamenjan za kravo in potem še dalje do gnilih jabolk. »No. le počakaj, doma JTh boš pa od mame dobil!« sta rekla Angleža. »Da, poljube, pa nič drugega!« je odvrnil oče. »Naša mati pravi: ,Kar oče stori, je vselej dobro!'« 1V4 n »Ali stavimo?« sta ga vprašala. »Funt zlata!« ' »Dobro!« Je potrdil oče. »Pa da.imo. Vi za funt zlata, jaz pa za funt gnilih jabolk.« Krčmarjev voz je obstal pred hl»o. Angleža sta sedla vanj in vzela s seboj tudi očeta z gnilimi jabolki. Potem so prišli vsi trije tia očetov dom. »Dober večer, mati!« »Dober večer, oče!« »Konja sem zamenja!.« »Saj sem vedela, da se razumeš na kupčijo!« je rekla žena in presenečeno gledala zdaj oba Angleža, zdaj vrečo. »Za kravo sem ga zamenjal.« »Hvala Bogu, zdaj bova imela vsaj mleka dovolj, pa sira in surovega masla. To je bila dobra menjava!« »Da, toda kravo sem potem zamenjal za ovco.« »To je seveda še bolje,« je rekla žena. »Ti zmerai r metno delaš. Za ovco bova imela vsaj dovolj trave. Pa mleko nama bo dajala in sir. Pozimi bova imela tople nogavice. Tega ti krava ne bi dala! Res si pameten! »Toda ovco sem potem zamenjal za gos!« »Kaj, oče, Martinovo gos bova letos Imeia? Ti pa res povsod gledaš, da bi mi napravil veselje! To je bila pa res dobra misel! Pri jarku jo bom iabko pitala, da bo za Martina še debelejša.« »Toda gos sem zamenjal za kokoš!« »Za kokoš? Imenitna menjava!« je vzkliknila žena. »Kokoš nese jajca in jih vali Dobila bova piske in kmalu I bo vse dvorišče polno perutnine! To sem si davno želela « »Da. tuda kokoš sem zamenjal za vrečo gnilih jabolk.« »Zdaj te pa moram poljubiti!« je vzkliknila žena. »Nekaj ti moram namreč povedati. Ko te ni bilo, sem ti hotela pripraviti dobro kosilo: jajčno pogačo z drobnjakom. Jajca sem imela, toda drobnjaka ne. Zato sem šla k učiteljevim. Vedela sem. da imajo pri njih dovolj drobnjaka. Toda gospa je neznansko skopa. Prosila sem jo, naj mi ga malo posodi. .Posodim?' se je za-drla. ,Nič ne rase na našem vrtu. še gnila jabolka ne. Se teh ti ne moreni posoditi!' Zdaj jih ji pa jaz lahko ne-setn deset, tie, polno vrečo! To se bom smejala, oče! In poljubila ga je sredi ust. »To je pa res lepo!« sta rekla Angleža. »Zmeraj navzdol in zmeraj veselo! To je pa res svojega denarja vredno!« Potem sta dala na mizo korec cekinov in šia. Da, zmeraj je dobro, če žena uvidi, da je vselej prav, kar mož stori. Danilo Gorinšek: Ob novem leta Staremu je letu kraj, novo je začelo zdaj — dobro srečo Bog ti daj! Veruj, človek: še bo rož, solnca bo še zvrhan koš, še radosten rajal boš!'.. ... malodušje gre v obup, črnogledstvo hud je strup, pij le vere iz polnih kup! Staremu je letu kraj, novo je začelo zdaj — dobro srečo Bog ti daj! .olsicili gmh®v ta <2 orožje viti >aiu pa jt počiva v poslednji. zapečateni m 'no dragocenosti in vsakdanjih potrebščin. Pod zern-iljo so mu napravili pravcato stanovanje z več sobami še stole so mu pustili, pa tudi vrče m loke za streljanje s puščicamn. če bi hote. iti rajni na !ov Samo ob sebi je umevno, da so bili tned vsem* grobovi najrazkošneje ■opremljeni vladarski, sa' ie mora.! po njihovi veri dobiti vladar po smrti na drugem svetu vse razkošje Pred nekaj leti se je pridnim raziskovalcem spet posrečilo odkriti tak star grob. Seveda je bilo to združeno z velikimi težavami in nevarnostmi V .»Dolini kraljev« pri Tebah nekdanjem glavnem mestu države, so namreč dobili v skalah skriven vhod v grobnico kralja Tut-ank-hamona. ki je umr1 še zelo mlad. Toda treba je bilo premagati dosti ovir. preden so prišli do njegovega trupla. Najprej so prišli do soban. kjer ie bilo spravljeno njegovo S.avko štine: Volčji strah Lun ca ^ se smehlja — v svitu b edem prek neba, vsa namišljena vesia... Lunica se smehlja — kar je pravkar videla, ji ne gre z glavž, ne in nel Lunica je vide'a krvoločnega volka, ki beži — sence svoje se boji... Mala tatica Japonska pravljica Nekoč je bilo v lepem mestu Tokiju dosti prikupnih deklet, toda nobena izmed njih m bila lepša od tmade Aki. Imela je črne oči, usta kakor češnje in črne lase. Aki ie bila takrat v petnajstem letu 2a; pa njen enačaj ni bil prav nič podoben nieni lepi vnanjosti. Še celo strašne napake je 'umela Bahala se je, zmeraj je imela svoje muhe in bila je — tatica. Da, največje veselje mlade Aki je bilo če je lahko kue odnesia kaj takega, kar je bilo tuja last. Bila pa >e tako spretna in predrzna, da je niso mogli nikoli zalotiti. Neko jutro je šla Aki v mesto s košaro rib. Kmalu je prišla do razkošne palače, kjer je prebival minister Sanjo. Brez obotavljanja je šla Aki čez dvorišče tega lepega poslopja kakor bi bila doma. in krenila naravnost v kuhinjo. Tam pa so prav tedaj pripravljali kosilo. Ko je prišla tja, je dejala s svojim prijetnim glasom: »Jaiz sem hčerka gospoda Takejoši-ja, ki ima trgovino svile.« To ie bilo seveda izmišljeno. »Vaš gospodar, minister Sanjo,« }e mirno nadaljevala Aki, »je izkaza! mojemu očetu neko uslugo. Zato mu pošilja to koSaro rib.« ■ ■ ■____ _____ , Kuharica je šla hitro povedal gospodarju dobro novico in mu pokazaia rrbe. Minister Sanjo pa se .ie začudil: »Ne poznam tega trgovca lakejoši-ja,« je rekel. »Dekle se mora motiti. Vrnite ji ribe!« Ko je kuharica povedala ministrov odgovor, je Aki napravila začuden obraz. Potem pa je rekla s kar najbolj pnrodnim glasom: »Morda sem slabo razumela očetovo sporočilo. Takoj ga pojdem vprašat. Ali mi dovolite, da pustim košaro kar tukaj?« »Zakaj pa ne?« je rekla kuharica. In Aki je odskakljala kakor tičica čez veje na ulico. Seveda pa ni šla domov, kakor je rekla. Ustavila se je pred trgovino prvega ara rja in rekla gospodarju, ki jo je sam sprejel: »Gospa Sanjo, žena našega ministra, bi si rada izbrala 'epo zlato uro ^er pa je danes zeio utrujena, ne more priti k vam. Prosi vas. da bi ji poslali pomočnika z nekaj ziatimi urami. Izmed njih si bo eno izbrala. »Kaj bo hodil pomočnik!« je veselo vzkliknil urar. »Sam Dojdetn!« »To je pa še bolje.« pravi Aki. i Urar je hitro izbral tucat najlepših zlatih ur. Zložil jih je v lepo skrinjico, ki je bila s svilo obložena m hitro šel za mlado gospodično, ki mu je prinesla naročilo. Kmalu sta bila oba na ministrovem dvorišču. Tedaj je Aki rekla urarju brezskrbno: i »Ker je moja gospodarica v postelji, je ne morete videti. Ce vam je prav, ji bom jaz nesla ure. V nekai minutah se vrnem. Počakajte me!« Urar ni imel vzroka, da bi bil neza-. upen Izročil je Aki ure. Ona pa je šla po hodniku in hitro skrila ure v rokav. Krenila je naravnost v kuhinjo. »Prav ste imeli,« je rekla kuharici. »Slabo sem razumela očetov ukaz in zmotila sem se. Nekam drugam bi bila morala nesti ribe. Vzela je svojo košaro z ribami in se vljudno opravičila, da je ljudi nadlegovala, Na dvorišču je dobila urarja. ki jo je čakal in mu rekla s Drijaznim glasom: »Gospa gleda vaše ure. Cez nekaj minut vas bo dala poklicati. Zdajle pa moram hitro nesti tele rihe neki go®pe-jini prijateljici. In naglo je šla. Urar, ki je bil prepričan, da je vse v redu, je čakal deset minut, ietrt ur«. pol ure. Potem pa je posta! nestrpen. Stopil ie v kuhinjo in vprašal: »No, ali je gospa že izbrala?« »Kaj?« >e vprašala kuharica in se začudila. »I, zlato uro, vendar.« »Kakšno zlato uro?« je nestrpno rekla kuharica. »Eno izmed tistih ur, ki sem jih izročil miademu dekletu,« je povedal ur ar, ki mu je začelo postajati tesno okoli sirca. »Kakšnemu mlademu dekletu?« »I, tistemu, ki je pravkar odšlo s košaro rib.« je odgovoril urar. Cud.il se je, da nihče nič ne ve ... »Saj je iz vaše hiše?« je potem dodal. »Iz naše hiše? Kje pa! Nikoli ni bila pri nas v službi. To dekle je prineslo sem košaro rib, pa se je zmotilo v naslovu. Prišlo je nazaj ponjo in šlo z ujemi...« »In moje ure?« je zakričal urar ves besen. »Vaše ure!« je ponovila kuharica in skomignila z rameni. »No, kar za njo skočite in vprašajte njo samo!« »Potem je tatica!« >e rekel urar. »Utegne biti,« je ravnodušno potrdila kuharica. »Še celo zelo verjetno je. Toda mene to ne briga, k&r imam drugega dela iin drugih skrbi čez glavo. Zdaj je ura za kos'lo. Še čudno, da se mi pri tej komediji z ribami, urami In košaro ni kaj prismodiiio!« Med tem se je Akl vsa srečna vrnila po ovinkih domov. Zaprla se je v svojo sobo. Hitro je vzela v roke eno izmed ur, da bi se prepričala, ali dobro gre. Lepo je šla in Aki se je zdajci zgrozila. Ura ji je pravila kakor bi bila živa: »Aki, tatica!« »Aki, tatica!« »Aki, tatica!« Vseh dvanajst ur je tako tikalo: Aki je bila vsa trda od strahu. Hitro je pograbila ure in jih nesla k urarju. Vsa v solzah mu je priznala svoj greh in prisegla, da ne bo nikoli več kaj takega storila. Urar pa je bil dober človek. Ko .ie videl, da prihaja Akino kesanje res iz dna srca. ji je obljubil, da je ne bo naznanil. Se to ji je obljubil, da ne bo o tem dogodku črhniil niti besedice. Aki je svojo prisego držala. Nikoli ni več kradla. Ni marala več, da bi ure po Tokiju kričala za njo: »Aki, tatica!« »Aki, tatica!« ►Aki, tatica!« Dušan Vargazon: Lisica, volk in jež V mestu ni dela, pa so morali fantje nazaj tia vas. Na vasi ni denarja. Kmetice nosijo putke v mesto na trg. Le nekaj so jih pustile v hlevcu, ki nesejo jajca. A tantje pazijo, da ne more lisica ponoči do njih. Tretji dan bega po goščavi in preganja bolečino svojega želodca. Pa pri-bosi mršav volk in kleca pred vejami, ki štrie na pot njegovega gladu. — Joj!, — skoči lisica. — Ne bom ti storil zla!, — navdihuje volk usmiljenje. — Poginil bom. — — Vem rešitev! — hiti lisica in že prede zvito nakano. — A obljubi, da boš potem ti rešil mene. Daj mi polovico plena! — — Kako?! Saj nimam ničesar in opešal sem, da se več ne poznam. — Imel boš, a daj besedo, da bcun imela tudi jaz! — — Gotovo, lisica, obljubljam ti! — i — Zberi moči volk, saj si junak: tod ob smrekah prideš do vasi. Pri sivi hiši imajo najlepše putke. Ko se bo dvignil dim za večerjo, se potaji za dvoriščem: videl jih boš. ko bodo šle v hlevec. Pod vratcami je jama, v temi jo izgrebeš globlje in verjemi: v tistem perju boš spet našel sebe. Sama bi se nasitila, toda naj bo zate to veselje. A ne pozabi: kolikor bo šlo v tvoj želodec, toliko prinesi tudi meni! Volk hiti v temino smrek, a lisica se smeje za njim: — Hi-hi, volk! Putke boš preštel in jih polovico prinesel meni? A če te pobijejo? O, tudi fantje bodo dejali: na polovico, ko te zagledajo! Morda pa se jim izmuzneš brez putk, hi-hi, a palice boš nosil sam! Zjutraj sreča ježa. — Si videl volka? — — Ali hodi tod? — — Menda je bil sinoči na vasi. Smili se mi nedolžna kri. — — Kakšna je nedolžna kri? — — Videl boš. toda poglej; prosim, aH ne prihaja tam volk? — Jež dvigne glavo, a lisica: lop! — Lisica tuli in skače, da bi vrgla igle-njak iz gobca. Jež čuti, padel je na zemljo. Oprezno se izmota v dan. Lisica sedi na štoru, po iztegn^nem jeziku polže velike rdeče kaplje in padajo na zemljo. — Ali je to nedolžna kri? — vpraša jež in se zavali za listjem. Volk ae čuti solnca mladega dne. Cre)e)o ga palic« a a hrbta, t prednjima nogama plete hujši glad, * zadnji — kakor bi vlekel vrečo iz mlina. Zagleda lisico in kaplje krvi pred njo. — Tu je prijela žival in jo požrla, — se mu zgreni misel. — Že zdaj se obli-zuje. A mene pošilja na vas, da me pobijejo. — Volk je začutil sebe. — Ne bova si delila putk, lisica! Pomagaj mi nosita palice! — Skočil je močan, jo raztrgal In »e na- Danilo Corinšek: Naša pnta Naša puta je nadut* in kaj nagle jeze, če le malo se zameriS, — koj v drug kurnik zleze. Oni dan je deževalo — kaj bi puti nosil! — nanjo sem prav res pozabil, da bi zrn ji trosil. Drug dan dal sem JI konras — ko se vse je zlilo, — aH — lej jo puto jezno: — jajec nič ni bilo... Rastline iščejo dobro hrano Tudi rastline kažejo zmisel za dobro hrano in znajo prav dobro narekovati, katere kemične sestavine v zemlji najbolj pospešujejo njihovo rast Zato se pri tleh vselej ukrive v tisto stran tal, ki najbolj ustreza njihovi rasti. Tudi večino korenin usmerijo zmeraj tia. Dragi Jutrovčki! Ker nam >e zadnjoč primanjkovalo prostora, nadaljujemo danes objavo imen tistih, ki so poslali prav dobre spise za zadnji natečaj. Anica Vreš, učenka IV. razr. v Velikih Laščah, Komik Viktor, Juvan Milka, Mohar Marija, ram Lavrč, Marija Pirnat, učenke in učenci slovenskega razreda v Mozlju ,srez Kočevje, Dušan Zeljezinov uč. 1. razreda v Ljubljani, Jelovšek Bogomil, uč. 1. razr. višje nar. šole v Celju, Kornelij Teran, dijak 1. gimn. v Višnji gori, Medoš Tončka, učenka IV. razreda v Dubiičah, Stanko Deu, dijak gimnazije v Mariboru, Mirko Novak, dijak gimnazije v Kranju, v Celju, Marjanca Strekelj, uč. IV. razr. Golob Ferdo, uč. U. razr. mešč. šole v Orni pri Prevaljah, Paljuh Zvonko, uč. III. razr. v Stražišču pri Kranju, Zidar Marjan, dijak real. gimnazije v Ljubljani, Verbič Mirko, uč. V. raz-r. oso. š. na Viču pri LjubLjani, Marjan Medica, uč. IV. razr. v Mostah pri Ljubljani, Branko Malavrh, uč. gimnazije na Vrhniki, Majdič Zdenka, učenka II. razr. mešč. š. v Mariboru, Lenasl Hinko, uč. 1. razr v Dovju pri Mojstrani, Sfikgoj Majda, uč. mešč. š. v Celju, Grablovec Stanko uč. I. razr. reaine gimnazije v Ljubljani. Lea Hirtenbor-ger, uč. II. razr. mešč. šole v Beogradu Zvonka Mirovič učenka gimnazije v Zagrebu in Janko Mlinarič, dijak gimnazije v Mariboru . Nov natečaj razpišemo v prihodnji številki »Mladega Jutra«, ki izide dne 7. januarja 1934. Opozorite na novi natečaj svoje prijatelje in prijateljice, znanke in znance! Čim večji bo krog Jutrovčkov, tem več in tem lepše na-] grade bo razpisal stric Matic! Obilo sreče in uspehov v novem letu Vam želi uredništvo »Mladega Jutra« Listnica uredništva Vse uganke s križanko, rebusom ta 1 posetnico vred je pravilno rešil Tancer , Franc, uč. I. razr. drž. realne gimnazije v Mariboru. A. P. v LJiiblianJ: SteviMco objavt-j mo o prvi priliki. Za sprelhe roke Mačje stopnice Dolg papirnat trak zvijemo, kakor haže slika 1, čez okrogel svinčnik. Ko je to izvršeno, napravimo v zvit papir dva navpična ureza ta si zvežemo 2 vodoravnim urezom (slika z a — b). V cbeh primerih moramo papir vrezati do / drugi počasi potegniti na obeli kancih l,slika 4 e—d), medtem pa druga oso-ba drži trdo upognjena konca (slika 4 e—f). Iznenadenje ne izostane, ko dobimo končno izdelek (slika 5). Priporočamo uporabo močnega pisalnega papirja, da se ne strga, preden ne potegnemo celotnega izdelka iz zvitka. Zanimivosti Nekatere ptice imajo stokrat boljftl vid kakor ljudje. Črva vidijo iz višine 100 metrov. Človeško srce napravi na leto 36 milijonov utripov. Nekatere egiptske mumije so zavite v 600 metrov dolge povoje. Kokoši so za strihnin, ki je eden najhujših strupov, docela neobčutljive. Neki petrograjski vrtnar je vzgojil vrtnico, ki je bila črne barve. Najslavnejši svetovni dramatik Shakespeare je bdi sin kmečkih staršev. irrmčnika. Nato potegnemo svinčnik iz papirja in napravimo sliko 3, da ukrivimo oba konca navzdol. Zgornji ttot papirnatega žleba razrežemo na dva dola (slika 4). S tem so vse priprave izvršene. Nato mora kdo Sedemnajst konj Rešitev: Kmet je skočil s svojega konja in postavil svojega lastnega konja k sedemnajstim, ki jih je oče treh dedičev zapustil. Tako jih je bilo skupaj osemnajst. Zdaj je oddelil najstarejšemu sinu polovico vseh konj, torej devet. Drugi je dobil tretjino vseh konj, torej šest. Najmlajši sin je dobil devetino vseh konj, torej dva. Potem je kmet spet zasedel svojega konja z zavestjo, da je trem lju-! dem pomagal iz nerodne zadrege. Rešitev Kako napravimo iz »tega« v trenutku dve enaki polovici? Prav lahko! Kar takole: te — Rešitev križanke »Omara« Vodoravno: 1. sen; 4. srp; 7. som; 10. kdo?; 11. par; 12. oko; 13. lim; 14. Ada; 15. Lož; 16. ena; 17. kis; 18. iva; 19. podnajemnik. Navpično: 1. sklep; 2. edino; 3. nomad; 4. spaka; 5. radij; 6. prase; 7. Solin; 8. okovi; 9. možak. Rešitev rebusa Gora ni nora, tisti je nor ki gre gor! Pešltev zlogovnlce • prstan