^ 'Rvinurt^ka^ BORBA „Ekonamski in geografski einHetji, eolia liudstva in interesi svetovnega miru terjajo, da postane Trst del Jugoslavije**, je izjavil Alessandro Destradi na konferenci sindikalne zveze pariške pokrajine v Parizu, y, Leto II. — Štev. 22. Ajdovščina, sobota S. junija Nakazan je fond za obnwo V vsej coni B so se začeli uresni sevati načrti, podani za Titovo tek-fflovanje. Z razliko dosedanjega tekmovanja je treba danes upoštevati 0 _ za obnovo, ki naj samo še po-®peši storitve našega ljudstva, poro-)6ne iz prostovoljnega dela. Vendar Pa moramo ob tem trenutku spregovoriti o fondu za obnovo predvsem zaradi tega, da bo slednji pravilno “Porabljen pri obnovitvenih delih. Celoten fond za obnovo vseh sek-orjev obnovitvenega dela (pri tem le treba poudariti, da ne vključuje samo kmečkih stanovanjskih poslopij ® gospodarskih poslopij, ampak tudi obnovo javnih zgradb, cest, industri-^ itd.), znaša 48 milijonov lir. fa fond je razdeljen takole: 26 jmHjonov lir za obnovo kmečkih hiš ® gospodarstev in je treba takoj Poudariti, kot je že objavil okrožni akmovalni komitet Vzhodnopnimor-®7®ža okrožja, da mora ta denar slu-f/' predvsem za nabavo materiala, } se Ša ne da pripraviti s prostovolj-an: Pamet preprostega človeka slavV0, temu' da hi tisti' ki & blay°-otroka morivca' birmal nedolžnega * h°Z,ej. Prane, delavec na žagi v iz Podrage je na- doma iz roarage )e na-in « .duše pismo: Fašist je fašist »u se oklo če kakor se hoče. In stan Sl da Margotti ni bil po- Umnab ^or*Co kot duhovnik in škof, kot fašist in mi smo se proti žrlvnn • borili in v tej borbi smo ljudi allA146 U80i naiih najboljših otrobi i 1 nai sedaj sklonijo naši ‘ k* trpeli lakoto, katere so morale matere skrivaj učiti slovenskega jezika, svoje ponosne glavice pod roko fašističnega oblastnika. To bi pomenilo oskruniti kri naših žrtev in te krvi sinovi in hčere svobodne Primorske ne bomo nikdar dopustili oskruniti. Moja dva sinova, kakor vsi otroci poštenih Primorcev bodo sprejeli zakrament sv. birme od poštenega škofa, čim bo to tudi na Primorskem mogoče. V Šmarjah imajo precej otrok, ki bi letos sprejeli lahko zakrament sv. birme, toda ljudje tam pravijo, da ne morejo dopustili, da bi stopil na naša tla Margotti in trdijo, da bi vsak kos zemlje, kamor bi stopil ta fašist, bil oskrunjen, ker je Margotti blagoslavljal tiste, ki so morili naše partizane, naše aktiviste in obešali naše talce. Cink Alojzij iz Brij št. 65 ima dva sina, pa je ponosno izjavil, da njegovih otrok ne bo birmal Margotti, ker ima preveč živo v spominu vse trpljenje naših ljudi in ker dobro ve, da je mučiteljem primorskega ljudstva dal blagoslov fašist Margotti. Batič Anton iz Šempasa 223, ki ima tri otroke stare od 13 do 16 let in katere bo dal po osvoboditvi Julijske krajine birmat, je izjavil: Kako le morejo biti fašisti talco predrzni in bi se radi iz nas norčevali s tem, da bi izrabljali našo vernost. Včasih Margotti ni pomislil, da je blagoslovil fašistične drhali, ki so klale celo nerojene in nekrščene otroke. Danes pa je Margotti tako zaskrbljen za birmo naših otrok. Mi vemo samo to, da volk je volk in še nikdar nismo slišali, da volk ni bil krvoločen. Prav tako sta izjavila Špacapan Marija, vdova iz Sv. Mihaela in Pestel Anton iz Podrage 26, da njunih otrok ne bodo pustili birmati Margotti ju, ker bi to pomenilo se znova klanjati tistemu fašistu, ki je včasih našim ljudem želel samo slabo. Lahko bi kar naprej naštevali imena vseh tistih, ki ogorčeno izjavljajo, da ne dovolijo, da bi Margotli-jeva roka delila njihovim, otrokom zakramente, ker je ta roka včasih blagoslavljala morilce slovenskega naroda. Iz vseh pisem in izjav diha samo eno, da je nase ljudstvo napovedalo neizprosen boj fašizmu in naj se ta pojavlja pod kakršno koli obliko, ali krinko. vanjih in hišah ni prizaneslo niti Gorici, niti Tržiču, niti Trstu, še več, dovolili so si celo preiskavo v bolnici odreda Jugoslovanske armade. V Gorici so pri trgovcu Črmelju preiskali prav vsa skladišča, drvarnice in podstrešja, našli so nekaj starih fašističnih čelad, ki jih je uporabljal na vrtu za rože, nekaj metrov žice in raketo, ki jo je izdelal sin, da bi služila pri kaki proslavi. Policija je vse to zaplenila in Črmelja odpeljala v zapor. Potem so napravili preiskavo še na severnem kvartu SIAU. V Tržiču so napravili na sedežu odbora SIAU v zadnjem času že sedmo preiskavo. K temu podvigu so se pripeljali na 8 kamionih. 1. junija so blokirali tovarno »Solway«, preiskali so zadnji kotiček v tovarni in izvršili telesno preiskavo delavoev. Obenem pa so preiskali delavnice tržaških ladjedelnic. Končno pa so še blokirali ceste, pregledovali dokumente in vršili osebne preiskave, V Trstu so napravili preiskavo na sedežu Enotnih sindikatov ter pretaknili prav vse stvari. V ulici Bran- desija pri Sv. Ivanu so napravili preiskavo pri nekem protifašistu po-licisxi, ki so se pripeljali na 4 kamionih, 2 jeepih in dveh motorjih. Napravili so preiskavo tudi v prostorih kulturnega krožka 'Škamperle, v kulturnem krožku Tomažič ter v gostilni Šuban. Pri teh preiskava^ so se posluževali tudi najmodernejših priprav za iskanje kovinskih predmetov in so našli v gostilni Šuban nekje staro konzervno škatlo. Sedaj postaja prav vsakemu jas, no, da v coni A udarjata na dan italijanski imperializem ter fašizem in da so vsi ukrepi, ki so ovirali udeležbo ljudstva pri oblastnem in celo političnem življenju, bili v službi tega fašizma. Tudi predlagane krivične črte imajo torej en sam namen: prepustiti kos jugoslovanske zemlje italijanskim imperialistom. Toda v Julijski Krajini živi ljudstvo, ki se je borilo za svojo svobodo in ne bo nikdar dovolilo, da bi se v eni sami vasi na naših tleh ponovilo trpljenje, kakršnega napovedujejo taka kruta dejstva. Neofašisti v boju proti ljudstvu V Trstu vrše blokade, napad na PN00 in v istem času bi radi pobirali »prostovoljne« prispevke za reakcionarno časopisje, ki hvali fašiste ih blati ljudsko oblast Poleg hišnih preiskav vrše civilni in vojaški policisti v coni A blokade. Tako je Trst povsem blokiran, kakor Z nami so, Srdno so z nami Vsi narodi Jugoslavije neprestano spremljaijo našo borbo za priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji. Dnevno se vrše zborovanja po vseh krajih Jugoslavije. S teh zborovanj pošilja jugoslovansko ljudstvo brzojavke sve-. tu ministrov za zunanje zadeve v Pariz, v katerih najostreje obsoja predloge krivičnih razmejitvenih, črt. V teh resolucijah jugoslovanski narodi jasno izražajo svoje ogorčenje nad tem, da bi kdor koli še barantal z našo težko preizkušeno primorsko zemljo. Delavci in nameščenci iz pristanišča Ploče pa so dobesedno takole napisali: Naše težnje so tak- šne, kakor so težnje prebivalstva Julijske Krajine in Trsta, ki želi priključitev k Jugoslaviji. Zahtevamo, naj se temu delu našega naroda snamejo okovi, ki jih je nosil 26 let pod fašističnim jarmom. To jasno kaže, da Primorska ni v borbi sama, da so z njo in trdno z njo vsi jugoslovanski narodi, ki z ogorčenjem gledajo na poskuse nekaterih, da bi s krivicami ponižali mlado Jugoslavijo. Prav tako so žnjo narodi Sovjetske zveze, katerih predstavnik, Molotov, je edini predlagal pošteno rešitev razmejitve med Jugoslavijo in Italijo. Slovenski umetniki protestiralo proti krivičnim predlogom za razmejitev med Jugoslavijo in Italijo Slovenski upodabljajoči umetniki, združeni v »Društvu upodabljajočih umetnikov« v Ljubljani« — so z velikim ogorčenjem sprejeli vest o krivičnih predlogih ameriških, angleških in francoskih strokovnjakov v pogledu razmejitve med Jugoslavijo in Italijo in so zate poslali Svetu zunanjih ministrov v Pariz protestno pismo, v katerem sporočajo: »Slovenski upodabljajoči umetniki najogorčeneje protestiramo proti krivičnim, sramotilnim in poniževalnim razmejitvenim predlogom britanske, ameriške in francoske komisije. Te, imperialističnim apetitom Italije prirejene črte, režejo v živo izmučeno telo primorskega ljudstva, ki trpi že stoletja vladanje nasilnih tujcev. Primorsko ljudstvo je v tej strašni vojni ogromno žrtvovalo na strani zaveznikov za boljšo bodočnost, vsega svobodoljubnega človeštva in še prav posebej za lastno osvoboditev izpod italijanskega krvavega jarma. Tisoči in tisoči mrtvih in mučenih pričajo o njihovi junaški borbi za svobodo; svobodo, ki jo danes s krivičnimi predlogi oporekate in izročate fašističnim nasilnežem, požigalcem in morilcem. Ne moremo in nočemo verjeti, da hočete svojega požrtvovalnega zaveznika nagraditi z izdajo. Prepričani smo, da bo zmagal duh pravice in poštenja in da bo Primorska s Trstom, Istro in Gorico dokončno spojena z Jugoslavijo, s čemer bo popravljena stara krivica in zagotovljen trajen mir.« Istočasno so slovenski upodabljajoči umetniki poslali zahvalno pismo podpredsedniku Zvezne vlade Edvar du Kardelju, kateremu se zahvaljujejo za modro, odločno in neomajno stališče pri reševanju vprašanja priključitve Julijske Krajine, s Trstom k FLRJ. Pismo zaključujejo z besedami: »V tej borbi za osnovne pravice našega človeka smo pripravljeni na vsako žrtev, ki bi jo zahtevalo pravilno in dosledno reševanje naše nadvse drage Primorske.« v prvih dneh Ljubljana, preden so fašisti postavili žične ovire. Na vseh prehodih stoje skupine oboroženih policistov, vrše preglede avtomobilov, voz in osebne preiskave. .V istem času pa si neofašisti dovolijo teroristično napadanje po Trstu. Tolpa neofašistov je zadnjega maja oblegala zgradbo PNOO za Slovensko Primorje in Trst in okrog 22. ure pričela metati kamenje v okna zgradbe. Kamenje so teroristi pobirali s kupa, ki že dalj časa stoji pred zgradbo, dasi ni na cesti nobenih del. Poslopja so napadli vpričo dveh civilnih policistov na jeepih. V teku samega razbijanja so se pripeljali sem na kamionu še štirje civilni policisti. Terorističen napad so opazovali tudi zavezniški oficirji in vojaki. Poleg tega je bilo kričanje in razbijanje slišati že daleč na okrog. Po polurnem besnenju so teroristi organizirano odšli, prepevajoč: va fuori ch’e l’ora in Nella patria de Rosetti no se parla che talian. Pri vsem tem razbijaškem delu jih ni nihče motil, nihče ustavljal. Pošteni ljudje se samo vprašajo ob teh nedosegljivih nasiljih, koliko časa bo ZVU še dopuščala izpade proti ljudstvu in njegovim ustanovam. V istem času pa ti profašisti potom »Slovenskega Primorca«, izrazitega reakcionarnega časopisa, pozivajo ljudi, da darujejo za reakcionarni tisk. Ogorčenje ljudstva prihaja ob takih nesramnostih do viška. V istem času, ko gazijo reakcionarji osnovne pravice našega ljudstva, si drzne »Slovenski Primorec«, ki je izrazit zagovornik profašis ličnih klik, ki je zagovornik fašista Margottija, izdajalca Erlicha, ki blati Jugoslavijo, Sovjetsko zvezo, ki blati enotnost našega ljudstva v Osvobodilni fronti, naj naše ljudstvo zbira za reakcio-narno časopisje. To je najpredrznejši zasmeh, ki si ga dovolijo samo tisti, ki v svoji protiljudski borbi ne poznajo več časti in ponosa, ampak za svoje razdiralno delo predvsem izrabljajo verska čustva ljudstva. Ob teh dejstvih se volja naših ljudi sama utrjuje in odpor proti krivicam jekleni in ljudstvo pozna eno samo in edino pot, boj za priključitev Julijske Krajine k Jugoslaviji »Barantanje in dejstva« »Mi bi odstopili od svoje črte, ki je bila ugodnejša za Italijane, Američani bi odstopili od svoje črte, ki je bila ugodnejša za Italijane kakor naša,« je izjavil Bevin, da bi prikazal velikodušnost krivičnih predlogov. Ml pa nismo vzeli za merHo ugodnejše ali neugodnejše, ampak naše pravice po naši zeml]l, zato tudi ne odstopamo niti za korak. Ničesar nočemo, kar nam ne pripada, ne dovolimo pa, da bi o tem barantali, kar je tudi g. Bevlnu jasno, da je naše, to je o Julijski Krajini, o Trstu in Gorici Trst ima za seboj najtežje dneve boja za svoj obstanek. Za časa italijanskega gospodstva je bil politčno in v veliki meri tudi gospodarsko odrezan od svoje» ga zaledja ter tako obsojen na počasno nazadovanje, kar je dokazano po statističnih podatkih. Ker so se pojavili nesmiselni glasovi za ponovno priključitev Trata Italiji, čeprav govore proti temu vsi zemljepisni, narodnostni In posebno gospodarski razlogi, je vredno, da nekoliko globlje razmotrimo vpračanje, kje leži,zaledje Trsta. Mi trdimo, da Trst ni imel in ne more imeti zaledja v Italiji Ob ugotovitvi, da je sleherno pristanišče namenjeno svojemu naravnemu zaledju in mu mora tudi pripadati politično, je potrebno, da doženemo, kje so meje tržaSkega zaledja z ozirom na gospodarske interese. Zlasti nam nudi uspešno podlago za to železniški promet, ki predstavlja daieko največji odstotek vsega tržaškega suhozemskega prometa in je važno merilo tudi za pomorski promet. Vsako pristanišče ima z ozirom na svoje zaledje svoje normalne prevozne tarife, ki so ugotovljene na podlagi stvarne In virtuelne oddaljenosti raznih važnih prometnih postojank, Zaledje sega tako daleč, dokler ne postane prevoz h kakemu sosednemu pristanišču cenejši. V tržaškem primeru prihajajo v poštev n. pr. naslednja konkurenčna pristanišča: Benetke, Hamburg, Odtaja, Solun itd. Pri izjemnih tarifnih popustih se seveda zaledje da do neke meje še razširiti v toliko, kolikor to dopuščajo gospodarske prilike dotičnega prevoznega podjetja. Izmed italijanskih luk, ki prihajajo resno v poštev kot konkurentinje Trstu, ležijo Benetke najbliže. Pri vprašanju, kje se stikata področji obeh največjih tekmecev na Jadranu, bomo našli nastopne glavne postaje, ki so po stvarni in virtuelnl oddaljenosti od Trsta ozir. Benetk merodajne za ugotovitev razmej-ntee med zaledji obeh pristanišč. Naslednja razpredelnica nam bo podala jasno sliko o položaju ob zgornjem Jadranu in obenem prožila tudi Že dokaz, da Trst resnično nima v Italiji^ zaledja ta torej ne more ta ne sme pripasti državi, kj njegovemu pristanišču ne more nuditi ničesar bistvenega a) proga Trst—čeroinjan—Beneike: Tržič 28 39 129 145 červlnian 45 59 112 125 Portogruaro 88 107 69 78 b) proga Trst—Videm—Beljak— Bruck: Gorica 50 07 159 180 Videm 82 106 125 V 140 Humin 111 142 141 140 Trbiž 176 142 141 172 Trbiž 170 280 206 206 Beljak 206 278 280 308 at. Vid 215 801 287 385 Bruck 348 485 443 570 c) proga Beljak- T rst—Gorica—Jesenice— —Celovec—Bruck: Gorica 50 07 159 180 Jesenico 143 193 252 306 Beljak 183 244 236 308 Celovec 196 279 275 357 Bruck 348 485 443 570 Prt vseh zvezah »o vzete povsod naj- krajše razdalje. Iz razpredelnice je razvidno, da Je Cervinjati mnogo bliže Trstu, Portogrua-ro pa spada v beneško področje in mora ležati razmejnica med obema navedenima postajama. Pri enakem postopku najdemo, da spada še Videm v interesno področje Trata in vsa proga dalje do/ Brucka. Tarifno je torej skoraj polovica videmske pokrajine bliže Trstu kakor Benetkam; samo politična in • tem tudi carinaka meja je v stanju, da »premeni tako stanje. Za časa Avstro-Ograke je bila ta meja približno 4 km zapadno od Cervinjana; ako bi jo prestavili na Sočo — kakor to predlaga Jugoslavija — bi se tržaško zaledje malenkostno zmanjšalo v prid Benetkam, toda ako pripade Trst Jugoslaviji, pridobi tako ogromno zaledje nn vzhodu Soče, da izguba Furlanijo sploh ne pride v poster. To bomo videli prav kmalu. Iz prednjega se da napraviti zaključek, da se tržaško zaledje razprostira na zapad ne glede na kakršne koli meje samo do črte, ki poteka nekaj kilometrov zapadno od červlnjana, Vidma in Kumina. ostane nato znotraj Italijanskega ozemlja ta se zopet pojavi pri S. Candido na ToblnSkem polju v Tlrolih. Vse pokrajine Italije zapadno od navedene črte so bliže Benetkam kakor Trstu, iz česar sledi, da Trst ne premore v Italiji ve* zaledja kakor polovico videmske pokrajino, ki vsn meri samo 6588 km’. Kakšen pa je potek narodnostne raz- mejnice med Slovenci in Furlani z ozirom na zaledno razmejnlco napram Italiji? Naglasiti moramo, da teče skoraj vzporedno v južnem delu, nakar se pri Huminu strneta obe črti ta se pri Stu-denl zopet ločita. Ta narodnostna meja se ni premaknila skoraj 1300 let nikamor, kar velja kot posredni dokaz, da se furlansko ljudstvo nikdar ni posluževalo tržaškega pristanišča v večji meri, sicer bi sililo v njegovo bližino. Narodnostna črta poteka nekako od Tržiča na Krmin in od tam preko Čedada na Humin ter dalje na Studeno in preko Rosskofla na Šmohor na Koroškem. Poglavitne razdalje med obema črtama so torej: Tržič — meja pred 1. 1918 ... 22 km Krmin — Videm.................22 km Čedad — Videm.................10 km Tarčent — žel. postaja .... 4 km Humin — narodnostna meja . . 3 km Studena — narodnostna meja . —km ,.Na Rosskoflu se črti ločita; zalednlca poteka dalje po politični meji med Italijo ta Koroško, narodnostna meja gre naravnost na sever, zapadno od Šmohorja. Iz tega sledi, da leži narodnostna meja samo na jugu v svojem poteku za nekaj kilometrov bolj vzhodno, kakor zapadna meja tržaškega gospodarskega zaledja. 8 tem je podan dokaz, da je zahteva Jugoslavije po razmejitvi z Italijo na Soči povsem utemeljena in pravična, ker ne dela Italiji nobene krivice niti po narodnostni, niti gospodarski strani. * Ostalo tržaško zaledje se razprostira na vzhod in ga delimo smiselno v najožje, širše in Široko. Najožje je celotna Julijska Krajina, torej dolina Soče s pritoki, notranji Kras in Istra. Ta pokrajina je do leta 1918 pripadala Avstro-Ogrski in je bila na podlagi londonskega pakla priznana Italiji. Odtod dobiva Trst svojo široko prehrano ta je zaradi tega naj-ožje navezan na vso Julijsko Krajino. Vsaka razdelitev Julijske Krajine nn italijanski In jugoslovanski del bi napravila škodo v prvi vrsti Trstu. Važno je za Trst zlasti širše zaledje, ki obsega severopnzadno in osrednjo Jugoslavijo, t. j. Slovenijo, severno Hr-vatako in Bosno, Vojvodino ta Beograd z okolico ter tudi še južni del Avstrije in zapadno polovico Ogrske. Vse naštete pokrajine in dežele imajo do Trsta najbliže in so mu dajale vedno največ prometa. Ako pripade Trst Jugoslaviji, bo imel kot del te države na vsak način zagotovljen ivo j promet in s tem svoj obstanek. — Stroko zaledje pa tvorijo Trstu severna Avstrija, Češkoslovaška, preostala Ogrska, Transilvanija. Pri karpatska Ukrajina ta dol južne Bavarske. Tako lahko smatramo, da je Trst najvažnejša luka za vse Podonavje in velik del Balkana. Ako napravimo končno še primerjavo med zaledjem, ki ga ima v Italiji ta vzhodno od Soče, se pokaže v vsem obsegu velikanski dobiček, ki ga bo imel Trst, Če bodo meje pravično začrtane in ne tako, kakor so predložene po nekaterih zavezniških delegatih. Evo primerjave: ozemlje v Italiji, ki gravitira naravno napram Trstu, obsega polovico videmske pokrajine, t. J. okoli 8500 kvadratnih kilometrov s približno 400 tisoč prebivalci; površina ostalega najožjega, širšega in širokega zaledja pa znaša nad pol milijona km1 z več kakor 50 milijoni prebivalstva. * ' — Vprašamo: s kakšno pravico zahteva Italija zopet tržaško pristanišče z naj-Ožjim zaledjem za sebe? Kakšni so bili motivi, ki so napotili nekatere zavezniške strokovnjake za gospodarska vprašanja, da »o predložili svetu zunanjih ministrov — navzlic vsem, tudi njim dobro znanim argumentom — ponovno od-krhnjenje Trsta od ostale Julijske Krajine in od njegovega širšega in širokega zaledja? S tem bi se Jugoslaviji napravila nič manjša krivica, kakor ji je bila storjena z londonskim paktom pred 21 leti. Taka namera je očitno nasprotna načelom atlantske listine ta ne »me obveljati, sicer računi okrog Trsta tudi pn zaključku druge svetovne vojne zopet nn bodo zaključeni med Jugoslavijo in Italijo. Zarodi tega je v interesu miru in dobrogn sožitja med italijanskim In jugoslovanskimi narodi, da saretnlkl vpoštevajo stvarne In dejanske prilike v Trstu in Julijski Krajini in prisnajo ono mejo, kakor jo je predložila Jugoslavija in se je zn njo zavzela že Sovjetska zveza, zaenkrat kot edina izmed štirih zavezniških velesil. Krivična razsodim londonskega pakta se nikakor ne sme ponoviti! Veri] Sonjgar. V KllovCali bodo slovesno odkrili spominsko ploščo 9. junija bodo v Kilovčah avedano odkrili spominsko ploščo prvim talcem* iz okraja Ilirska Bistrica, ki eo padli kot žrtve fašističnega terorja 4. junija 1943. leta. S tem hoče ljudstvo jjočastiti spomin tistih, ki so se tako nesebično žrtvovali za našo svobodo, In obenem bo to ponovna obsodba fašističnega nasilja nad našim ljudstvom In izraz vsega prebivalstva po zahtevi združitve Julijske Krajine k Titovi Jugoslaviji. Mi, delavci imamo pravico, da govorimo o pripadnosti Trsta, ker smo morali 25 let fašistične zasedbe stradati, trpeti nezaposlenost In zapuSčati domovino, da bi zaslužili kruh zase in za svoje družine Pred dnevi je bila konfeienca sindikalne zveze pariške pokrajine, ki se je je udeležilo nad 1.500 delegatov, V imenu Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Julijske Krajine je zborovalce pozdravil Alessandro Destradi, ki je med drugim dejal: »Tovariši delavci! Prinašam vam bratski pozdrav Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Julijske Krajine. V imenu 32.000 organiziranih delavcev v Trstu, ki so po večini Italijani in v imenu junaškega tržaškega proletariata, bi rad spregovoril v vaši razpravi o naših pravičnih zahtevah. Sodimo, da je odločilni razlog ljudska volja. Ogromna večina tržaških Italijanov in vsi zavedni delavci hočejo združitev z Jugoslavijo. Delavci se čudijo, da se pri razpravljanju o tem vprašanju ne upošteva volja ljudstva. Ta volja je posledica ekonomskih in geografskih pogojev, je rezultat izkušenj, ki sl jih je ljudstvo pridobilo med ostro borbo za osvoboditev. Kakor je splošno znano, Trst služi svojemu zaledju, zlasti jugoslovanskim deželam. In v resnici je Trst, dokler je bil povezan s svojim zaledjem, napredoval ter se razvijal kot trgovsko in industrijsko središče. Sedaj so ustvarjene vse možnosti, da se nadalje razvija, zakaj sedanja Jugoslavija je napredna država. Nasprotno je pa Trst padal iz krize v krizo, ko je bil odtrgan od svojega zaledja. Mi, delavci, imamo pravico, da o tem govorimo, ker smo morali 25 let f ašistične zasedbe stradati, trpeti brezposelnost in zapuščati domovino, da zaslužimo kruh zase in za svoje družine. Kdor dela proti geografskim ta ekonomskim činiteljem, ne bo povzročil samo gospodarskega propadanja Trsta, temveč tudi želi, da bi napravil iz njega oporišče za nove vojne provokacije. V resnici je bilo dejstvo, da je Italija imela Trst, eden glavnih razlogov fašističnega napada. Trst ni bil za italijanski fašizem smoter, ampak izhodišče za premišljeni napad na Srednjo Evropo in Balkan, S svojega zasedanja okrajne skupščine postojnskega okraja Vam in vsem članom delegacije pošiljamo najiskrenejše pozdrave. Zelo nas je razveselilo Vaše pravilno zastopanje teženj ljudstva Julijske Krajine. Z zaupanjem zasledujemo Vaše delo, Vaše napore, da se bo vprašanje meja med Jugoslavijo in Italijo pravično rešilo. Naše množice ne bodo in ne bodo mogle pristati na cepitev Julijske Krajine. — Danes ne prosimo več milosti, ampak kot sozmagovalci nad nemškim nacizmom in italijanskim fašizmom zahtevamo, da se upošteva Atlantska listina, to je samodločba narodov, zahtevamo, da se priključi celotna Julijska Krajina s Trstom k matični Mi, Italijani, prav dobro vemo, da za nas Trst ne pomeni povsem nki če bi bil odrezan od svojega zaledja, geografski in ekonomični činitelji ter volja ljudstva pa dokazujejo, da Trst mora pripasti Jugoslaviji. Tovariši, treba je naglasiti, da internacionali' zacija Trsta prav tako ne rešuje tega vprašanja. Kdor daje Trst Italiji, nU' di italijanskemu imperializmu priliko' da obnovi svoja napadalna prizad«' vanja. Zato pomeni želja, naj bi D“ Trst internacionaliziran, da bi nudih iste možnosti svetovnemu imperia' lizmu. Ekonomski in geografski činitelji, volja ljudstva in interesi svetovnega miru terjajo, naj bi bil Trst del lu^' ske Krajine, v korist včerajšnje s°' vražnice Italije, in da ljudstvo Julijsk® Krajine ne bo toliko časa miroval0' dokler ne bo vprašanje meja pravih*0 rešeno. Naše ljudstvo se Vam in vse® članom delegacije toplo zahvaljuj®1 zahvaljuje Vašemu delu in naporu, da bodo naša hotenja enkrat za vsel®) uresničena. Postojna, 30. maja 1946. Okraj, skupščina postojnskega okra!8 Vodji delegacije Julijske Krajine in Trsta tov. Francetu Bevku, OD TEDNA DO TEDNA Kadar govorimo o političnem pregledu v svetu v zadnjem času, vidimo, da je prav vprašanju pripadnosti Julijske krajine postalo jasno, da nekateri teže v svetu za tem, da bi ta kos naše zemlje odtrgali naši domovini Jugoslaviji. To ima tudi živega odraza v sami julijski krajini. Brez nadaljnjega lahko trdimo, da ima vse fašistično rovarjenje po coni A en sam namen: ustrahovati tamošnje ljudstvo v toliki meri, da bi popustilo v svoji borbi za priključitev k Jugoslaviji. Toda čim hujši je teror italijanskih imperialistov, ueofašistov In izrazitih fašistov In njihovega skupnega organa civilne policije, tem bolj strnjen je odpor ljudstva, ki ima priliko že v sami coni B videti, kaj se pravi, če ima ljudstvo ljudsko oblast v rokah in če v deželi ni prostora za fašiste. Prav uspehi dela ljudske oblasti in požrtvovalnega dela ljudskih množic vzpodbujajo celotno Julijsko krajino k temu, da vztraja v borbi proti krivicam fašističnih nnsilstev in dn vztraja pri osnovni zahtevi borbe za priključitev celotne Julijske krajine s Trstom in Gorico k Jugoslaviji. Mcšetarsko postavljanje razmejitvenih črt s strani zapndnlh zaveznikov ie dobilo jasnega odgovora v sami Julijski krajini, ki je danes spoznala, da je njen pravi in najpoštenejši zaveznik Sovjetska zveza, vendar pa to ljudstvo ni pozabilo, da tudi v tako zvanlh znpadnih državah demokratične množice z ogorčenjem obsojajo razkosanje Julijske krajine, in s simpatijami spremljajo borilo našega ljudstva za priključitev k Jugoslaviji. Po govorih Byrnesa, Bidnulta »plačanci« republikanske stranke sv0' bode. Duclos je zaključil svoje P*881, z ugotovitvijo, da takšni postopki o®**" no dokazujejo pomanjkanje nepristr8' nosti pri opravljanju dolžnosti n**81' strn z.n notranje zadeve. Tudi pčvi rezultati volitev v Ital*! kažejo, da republikanska misel ž*? globoko v zavesti množic in se že oli' raža v rezultatih. V Zedinjenih državah je vzbudi*0 veliko komentiranja sprejetje zak°8' skega načrta o reguliranju delavs**8 plač v ameriškem senatu. V zveri 8 pripravami nn to je tudi izdelal Tr8' man zakonski predlog o stavkah, s k8' terim bi bile delavstvu odvzete osn°v' ne svoboščine. Nad 35.000 oseb j® / New-Forkn na posebnem mitinga o8' Sodilo ta Trumanov zakonski predj0» In zahtevalo, da Truman svoj predi0? umakne. Odporu ta predlog ni nfl8^ samo med najširšimi množicami d®' lovstva, ampak tudi vodilnih politlkj**’ kot je senator Pipper, Morgenthnu l*8j V senatu je bil sprejet znkonsK osnutek, ki pa je vsekakor bolj sU' rov kot pa zakoni o ureditvi delu?' sklh sporov, ki so obstajali med voj' no. Sprejeti zakonski načrt predvid®: vn, da morajo biti delavski spori, 8 ovirajo ali bi lahko ovirali delo v»*' nih podjetij, takoj regulirani s po8®6' dovnnjcm. Mnogo senatorjev je protesti®8’0 proti temu delu zakonskega projek’8’ ker ga je mogoče na najrazličiici8? ie tolmačiti. Sprejeti zakon8® ukrep je le malo milejši od Truin8' načine rejeti ----,, le malo milejši od novega predloga in omogoča nretacU? vsakega stavkajočega, [d «e bi ho*®1 pričeti z delom, in daje delodajal®8 možnost, da na svojo roko rešuj8 povratek stavkajočih nn delo in 88 na vse možne načine krši pravice d®' lavcev, ki so bile izbojevane z ve6” letno borbo. Med vsemi političnimi dogodki P8 je vzbudilo največ razpravljanja, , svetu komentiranje zunanjega nii8*' stra Sovjetske zveze Molotova o ®®' /.tritatili pariške konference. IzjavC Molotova so bile pred ves svet P°' stavljene tako jasno, da k tein dej' stvom ne dodajajo niti tisti krogi, k* imajo sicer navado valiti na Sovje*' sko zvezo odgovornost zn vse ni®8' narodne težave, ničesar. Tako se j**8' no kaže, da je odkrita beseda zastopnika sovjetske politike v tej točki razorožila tendenčno protiljudsko rnzp°' ložene kroge v svetu in jasno osvetlila resnično stanje v svetu. Posnemajmo najboljše med nami „ V okraju Ilirska Bistrica gradijo ze 65 poslopij v okviru trimesečnega Iitovega tekmovanja. Vas Veliko Brdo obnavlja že osmo poslopje. Kredita so prigli iskat samo toliko, da so lahko hrano kupili. Vas Koritnice na Pivki pri Knežaku obnavlja ze sedmo stavbo brez vsakega kredita, zmed 65 poslopij, ki so v delu, se ph 43 obnavlja v obnovitvenih zadrugah. Kdo so udarniki? Tov. Kovač Pavel in Lepiikar Anion, delavca v tovarni vezanih plošč v St. Petru na Krasu, sta v času od 1- januarja 1940 do 25. maja 1946 prihranila na lepilu (kazajn) 780.000 Kr. Za časa fašistične Italije, kakor za časa nemške okupacije ko so bili v tovarni zaposleni nemški inženirji 80 je porabilo na 1 kvadratni meter vezane plošče 110 g lepila. Sedaj se 2a Potrebuje samo 90 g in to pri zboljšani kvaliteti produkta. Tovariš Kovač Pavel, ki dela pri stiskalnici m ima že večletno prakso, takoj opazi, 'o se začne lepilo gostiti, na to ukaže pomagaču, da da od spodaj jelovi-nasto vezano ploščo, ker bolj pije lepilo in se na ta način vse lepilo temeljito porabi, medtem ko je poprej šlo dnevno po sedanji vrednosti za 5000 lir lepila v škodo oziroma je bilo vrženo stran. Ko je lepilo zgoščeno, pa da spodaj vezano ploščo iz trdega bukovega lesa in pušča prav toliko lepila, kolikor ga je potrebno za pravilno izdelovanje prod ukta. Prej so bili listi celi. Skozi sušilnice pa so postali valoviti. Sedaj nareže komade 40 cm široke, jih pusti skozi stroj, kjer jih zlika in tako ta les porabi za tretjino manj lima. Na 100 kvadratnih metrov je 2 kg razlike. Stiska se pavšalno 1200 kvadratnih metrov dnevno. To znese 24 kilogra-lov lepila (kazajna) prihranjenega. Lepilo (kazajn) stane 250 lir. Ce upoštevamo še to, da tega lepila nimamo ne pri nas ne v Jugoslaviji in da ga je treba uvažati, potem lahko preudarimo kakšnega velikega pomena je delo omenjenih dveh tovarišev, ki sta v tem času toliko prihranila na lepilu. V coni B se vključujejo vsi v Titovo tekmovanje .^ne 30. maja je bila v Ilirski Bi-strici konferenca prosvetnih delav-cev- Na tej konferenci so naši prometni delavci razpravljali o tem, ako bodo sodelovali pri udarniškem elu, prj izboljšavah prosvetnega de-aJ.okraju. Sklenili so, da morajo na5i inteligenti stati vedno ob strani naš®mu delavcu in kmetu pri izpol-n)®vanju obvez za obnovitev naše 0*i® domovine. Med drugimi je bil sprejet tudi sklep, da bo v okviru tromesečnega tekmovanja vsako prosvetno društvo v okraju priredilo vsaj eno prvovrstno prireditev, od katere bo šel ves nabrani denar v fond za obnovo. Prosvetni delavci se zavedajo, da je danes prvo in najvažnejše vprašanje obnova naših hiš, cest in tovarn, ker bo to porok tudi za mogočen razvoj prosvetnega dela. idrijski okraj se JE OBVEZAL TITU .. V času Titovega tekmovanja bo ludstvo Idrijskega okraja napravilo s edeče rtvarei: Predvsem bodo 2®anjšali obratne s troške, zvišali ®‘°rilnost in izboljševali kvaliteto. 0 poslopij, ki so v delu, bodo do-^ali. Znova bodo zgradili 18 po-sJ°Pij in postavili ter obnovili 42 str«nih stolov. Nadalje bodo zgradili žični most Preko Idrijce, žtelinj, Jagerščice. Za sPlošno obnovo bodo pripravili 80 mo esa in 800 mo peska. Delavnici ce-nietnih strešnikov bosta dvignili 7)0 produkcijo in sicer idrijska za s ° odstotkov, cerkljanska pa za 30 odstotkov. V zvezi s prostovoljno Popravo peska se bodo cene cemcnt-niIn strešnikom pocenile za 20 od-5 otkov v korist pogorelcem. V idrij-I m okraju se bodo formirale de-ovne ekipe, ki bodo odšle obnavljat J4® Vojsko. Žene bodo mladinskim elovnim četam pomagale pri delu v ohinji, snaženju, čiščenju itd. Izve- 1 bodo nabiralno akcijo za ekipno uhinjo, ki bo postavljena na Voj- skem. Dohodki vseh delavnic, brez nujnih efektivnih stroškov gredo v fond za obnovo. Vsi delavci in nameščenci bodo napravili v tromeseč-rtem tekmovanju 9 dni prostovoljnega dela. Člani političnih organizacij bodo priredili 70 množičnih sestankov za vzgojo ljudstva ter napravili 200 ur izven uradnih ur pri delu gospodarske statistike okraja. Povsod bodo vzpostavljene delovne norme. Za temeljito izkoriščanje sadnega pridelka se bodo zgradile štiri sušilnice za sadje in v celoti izkoristili vsi sadni odpadki za žganjekuho. Očistili bodo pašnik na Poreznu, nadalje bodo organizirali en teden za obnovo, prosveta in šolstvo bosta izvedla prireditev v fond za obnovo, v okviru zadruge se bo obnovil mlin s tem, da se bo storilnost mletja dvignila za 20 odstotkov. Okraj Idrija - Cerkno napoveduje tekmovanje ajdovskemu okraju. Kot osnovno nalogo so si dali Idrijčani pozidavo vasi Vojsko, ki je bila v času narodno-osvobodilne borbe tako prizadeta. DELOVNA NEDELJA NAMEŠČENCEV POVERJENIŠTVA V nedeljo, 2. t. m. so šli nanje-ščenci Pokrajinskega Poverjeništva na prvo prostovoljno delo v času Titovega tekmovanja. Tokrat so ili pomagat ljudem na Predmejo, ki so se obvezali, da bodo postavili apnenico in tako pripravili za težko prizadete zagorske vasi apno. V Trnovskem gozdu so se spet srečali domačini iz požgane Predmeje in člani Poverjeništva in skupno krenili na delo. Sredi gozda so domačini pripravili velike kope, na katere so potem skupno znašli kamenje in vlačili les iz j,ozda. Z vseh strani so nosili vkup dračje, ki ga je dovolila gozdna uprava uporabiti brezplačno za kurjenje apnenice. Pri tem delu je bilo toliko delavoljnosti, toliko prisrčnosti, da so gorjani upravičeno ponovno spoznali, da niso zapuščeni, da ni» obnova njihovih požganih domov samo njihova skrb, ampak vsega ljudstva Julijske Krajine. Izostal pa tudi ni uspeh tega dela. Pripravili so toliko lesa, da bo zadostovalo za kurjenje apnenice, ki bo dala 12 vagonov apna. Ob teh dejstvih so spoznali prebivalci Predmeje, kakšnega velikega pomena so prav udarniške nedelje in da so vsi tisti, ki govore proti udarniškim nedeljam, proti temu, da bi se obnovili požgani in porušeni domovi. Predmejčani namreč dobro vedo, da delovno ljudstvo, pa naj bodo to kmetje, delavci ali delovna inteligenca, med tednom delajo, in sicer delajo po svojih službah, na svoji zemlji ali v podjetjih in da pomeni prostovoljno delo v nedeljah samo veliko razumevanje do tistih, ki so v času narodno-osvobodilne borbe žrtvovali svoje domove. Po končanem delu so domačini skušali izraziti svojo hvaležnost in ob tej priliki si videl, kako je dejansko naše ljudstvo tesno povezano med seboj. Predmejčani so izrazili željo, da Še pridejo k njim pomagat in da bodo skupno dali vse sile, da čimprej obnove prav zadnjo hišo v Julijski Krajini. Po končanem delu so sklenili, da pošljejo pozdravno pismo mladini v Brčko in dg povedo tistim našim mladincem, da se tudi v Julijski Krajini dela, dela z vsemi silami na to, da bo naša dežela čimprej obnovljena. Mladini delovne brigade Janka Premrla Vojka Brčko — Banovici V nedeljo, 2. junija smo odšli nameščenci Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje in Trst na prostovoljno delo. Šli smo pomagat pogorelcem s Predmeje pri gradnji apnenice, znašali smo drva in kamenje. Ob tem našem prostovoljnem delu pa smo se spomnili tudi vas, draga mladina, ki si odšla v Brčko— Banoviči, da tudi ti, mladina Julijske Krajine, mladina živega kosa mlade Jugoslavije pripomoreš pri izgradnji mladinske proge in ob tej misli na vas smo sklenili, da vam pišemo pozdravno pismo, iz katerega boste lahko razbrali, da vedno spremljamo vsak vaš gib, vsak val utrip in da čakamo z veseljem poročil o vašern delu, o uspehih vašega dela. V istem času pa vam lahko sporočamo, da vse ljudstvo Julijske Krajine dela, dela na tem, da obnovi v Titovem tekmovanju čim več požganih in porušenih domov, čim več cest in mostov. Zavest, da gradimo to, kar smo si s težkimi žrtvami priborili, zavest, da gradimo novo Jugoslavijo, da s tem neomajno pričamo vsemu svetu, da hoče Julijska Krajina s Trstom Vred k Titovi Jugoslaviji, nas vsak dan bolj krepi in naše vrste so iz dneva v dan odpornejše. Draga mladina, prejmi pozdrave vseh nas in vsega primorskega ljudstva in povej vsem mladincem, ki z vami vred grade mladinsko progo, da je Julijska Krajina neomajno na branikih nove Jugoslavije in da ti mejniki stoje tam za Trstom in za Gorico in da vse roke in vsa poštena srca poznajo eno samo neomajno voljo, slediti najboljšemu sinu jugoslovanskih narodov Titu, v boljšo bodočnost delovnega ljudstva Jugoslavije. Živela naša mladina v brigadi Janka Pfemrla-Vojkal Živel naš veliki maršal Josip Broz-Tito! Živela naša Julijska Krajina s Trstom in Gorico, priključena k Titovi Jugoslaviji! Nameščenca PPNOO za Sl.Primorje in Trst — Ajdovščina IVaši gozdovi so oživeli Tudi Podkrajci smo sklenili, da se enkrat oglasimo v našem časopisju in da povemo, da smo tudi mi začeli delati in napredovati. Ustanovili smo si sindikalno podružnico, prosvetno društvo, mladina pa si je zgradila Mladinski dom. Mi sedaj popravlja- Rudniški kovači za našega krnela Poleg vsega drugega dela so rudniški kovači začeli popravljati tudi našim kmetom poljedelsko orodje v prostem času. Tako popravljajo brezplačno našim kmetom v rudniški kovačiji motike, rovnice, krampe, pluge in vozove. Veselje je gledati kmete, kako se vračajo nasmejanih obrazov iz kovačnice, kjer jim brezplačno popravljajo orodje, Doslej so rudniški kovači v času 193 prostovoljnih ur popravili 63 različnih komadov poljskega orodja. Samo roko v roki s kmeti in inteligenco, pravijo rudarji, bomo premagali vse težave, na katere čestokrat naletimo in si bomo ustvarili gospodarsko neodvisnost in tako v celoti zmagali. Obenem pa kličejo ti rudarji vsem tistim kmetovalcem, predvsem iz požganih vasi idrijskega okraja, naj prinesejo pokvarjeno orodje in idrijski kovači jim bodo to popravili. To jasno kaže, da hočejo naši kovači res kovati, dobesedno kovati srečo našemu delovnemu ljudstvu. Tako so dejstva, ob katerih morajo obmolkniti vsi tisti, ki bi radi blatili naše delovno ljudstvo ter njegove pridobitve ter ob teh dejstvih morajo spoznati, kako globoko v zavesti naših ljudi je že spoznanje, da je samo ljudska oblast zmožna zajamčiti delovnemu ljudstvu srečno bodočnost. mo cesto skozi vas, seveda vse to s prostovoljnim delom, ker vemo, da sedaj ne delamo več za tujca, ampak zase. Po dolgem času so spet zapele žage in sekire po naših gozdovih. — Začeli smo pripravljati les za obnovo naših vasi. Vse polno nas je v gozdovih. V nedeljah pa smo kar vsi. Včasih se spominjamo na težke dni, ko smo kot partizani iz teh gozdov napadali okupatorja. Sedaj pa srečaš tu oglarje, apnenčarje, tesarje, voznike, in vsi delamo. Eni znašajo drva, drugi podirajo les, tretji tešejo, eni zopet znašajo kamenje za apnenico, drugi kuhajo oglje in pri tem delu nestrpno čakajo, kdaj se nam prizna naša pravica, da bomo priključeni k naši pravi domovini Jugoslaviji. Delavec iz Podkraja. Idrijski rudarji in nameščenci za obnovo naših cest 26, maja je 73 rudarjev in nameščencev odšlo pa prostovoljno delo na cesto v Zali (Godovič) in to kljub vsem vremenskim neprilikam. Pri tem delu so posuli 800 m* ceste s peskom, nakopali 20 m3 peska in prepeljali 15 m8 peska. Istočasno so znosili 15 m3 kamenja iz potoka Zala na cesto. S tem delom so Idrijčani ponovno pokazali, da se zavedajo po- mena prostovoljnega dela pri obnovi naše domovine in hočejo s tem izražati neomajno voljo, da ustvarijo s pomočjo vsega delovnega ljudstva srečno bodočnost Julijske Krajine v Jugoslaviji. S tem svojim delom pozivajo idrijski rudarji in nameščenci vse ostale, da jim slede pri požrtvovalnem delu za lepšo bodočnost naše domovine. •požena Premrl In neštete žrtve podivjanosti Miliajlovičevih zveri zahtevajo pravièno sodbo Tudi mi Vipavci zahtevamo za Mihailoviča obsodbo tat io lailuži, in zavračamo vsako vmaiavanjo inszomsko reakcije v naše zadeve zn kitamo, kako se zanima : 7) lovičev proces ljudstvo po dèr zlasti v krajih, ko- lon., ^ njeRove tolpe po njegovem na-niorile*1 llavyK^Bh ropale, požigale in ska^81?0-pa se Bidi inozem- torl r?akcija zelo zanima za ta proces, n a Povsem drugih vzrokov, da bi zadržala moč pravice in ovi-y,,a P1-00®8, metala blato na Jugosla-Jo in Titove borce ter grebla po še li^veeih ranah, ki so bile našemu J ostvu zadane baš od Mihajloviča in njegovih tolp. mr. Vipavci odločno odklanja- ti« iVa,lk Poskus inozemske reakcije, /Inče 86 vmešavala v naše zadeve, wvUs,(*Vd y poslovanje naših ljudskih lil*’ V kar se niti naša ljudska ob-‘ 1 n' tno- *0r večletno ječo, v kateri načine zrtve mu^e,ne na vse mogoče usmui aÌ- s„'! J?.’ .takrat zganilo v njih ti N)** 8 Prstom niso zganili če ori *ie *’ njB črhnili — in tako mol-niih /1 V”VuB zločinsko početje teda-it, n ^iMfHfkj!1 in potem med vojno acmskih fašistov im uaši zemlji. Ta I inozemska reakcija ni imela nikdar ' srca za nas Primorce, pač pa skriva L11 zagovarja še sedaj te zločine in njih pomagače, ki so sprehajajo kot nedičevci, domobranci in mihalovičev-ci še sedaj po deželi tako psovane »tisočletne kulture«. Zato odločno odklanjamo razna opozorila in človekoljubne skrbi teh reakcionarjev in zahtevamo, da pridejo vsi vojni zločinci pred sodišč# onih narodov in ljudstev, na katerih so izvrševali svoja krvava zločinstva in tako tudi Mihnjlovič in njegovi četniki. Hočemo, da p.ravična ljudska sodba zavrne enkrat za zmeraj razne temne mahinacijo onih reakcionarnih krogov, ki so svoj čas Mihajloviča ščitili in podpirali v borbi proti našemu osvobodilnemu pokretu. Ne zahtevamo tefja iz maščevanja, ampak iz čuta pravičnosti in iz Čutu dolžnosti do padlih žrtev. Bedo, opustošenje, muke in smrt je prineelu v našo lepo deželo italijanska okupacija in nemški nasilneži, toda nič boljši niso bili njih hlapci •— domobranci in Miliajlovičevi krvoloki. Koliko gorja so zakrivili ti slednji po naši lepi Vipavski dolini! Ko je že prodirala Titova zmagoslavna armada čez Kras, so ti Mihaj-loviči na svojem umiku, »da se prc-bace preko Izonca« (kakor je stalo v njihovem povelju) še pokazali svojo besnost in bestijalnost, tako da »o za jljiaù «filale izropane, izseljene in po- žgane hiše in razmesarjena trupla nedolžnih slovenskih žrtev. Naj opišemo pri tem samo žalostno zgodbo mlade Božene Premrl, sestre narodnega heroja Vojka: V Zjw>dnji pomladi leta 1945 je ležal v St. Vidu nad Vipavo Mihajlo-vičev četniški korpus »Gavrilo Princip« s povejnikom majorjem Cvetiču-ninom Milamom. Komandanti IV. »Do-njakove« brigade je bil kapetan Celo Dušan in III. bat. te brigade pa poročnik Popovič Milan. št. Vid je bil blokiran in ni mogel nihče brez posebnega dovoljenju preko bloka v mesto ali iz njega. Premrlova družina je stanovala v občinski hiši nekaj korakov izven bloka. Po nalogu in vzgledu svojih oficirjev je' vojaštvo na vse mogoče načine teroriziralo domače ljudstvo, kradlo in vlamljalo v hiše in vrtove in nastopalo skrajno surovo. To so občutili vsak dan zlasti Premr-lovi, o katerih so bili komandanti poučeni, da jo iz nje izšel heroj Vojko, ki je med tem že padel, da je drugi sin Ciril pri partizanih politkomisar in da so sploh vsi člani družine imeli s sinovi in partizani zveze ter da so z dušo in telesom aktivno sodelovali po svojih močeh v osvobodilnem gibanju. Zato so tudi družino strogo nadzorovali, dasi niso mogli nikomur kaj nekorektnega očitati ali dokazati. Družini in njenim članom, zlasti hčerki Boženi, so tudi oficirji grozili, da ji bodo že pokazali, ker so pač čutili, da jih nihče od družine prijazno ne gleda, kakor tudi skoraj nihče v vasi, razen nekaj žalostnih belogardističnih izjem, od katerih so dobivali četniki tudi informacije. V noči od 29. na 50. aprila 1945 ob treh zjutraj je prišla močna četniška putrolu s poročnikom Popovičem in obkolila Premrlovo hišo. Vojaki so vdrli vrata in zahtevali, da gre 19-letna Božena z njimi na vojaško komando. Ko sta hoteli mati in sestra Slavka, da bi jo spremljali, je desetar s svojimi vojaki in z nasajenimi pu- škami to zabramii, češ da se Božena itak v pol ure vrne. Ko so hišo vso preiskali, so odnesli s seboj razne jestvine in eno kolo ter odpeljali s seboj tudi Boženo. Oficir je čakal pred hišo; žival se je potuhnila v temo. Božene pa ni bilo niti čez eno uro, niti v jutro. Družina je zaslutila, da bo pač Božena ostala v zaporu in da .bo najbrž morala v internacijo. Zato je sestra Slavka nesla takoj zjutraj na komando nekaj perila in jestvin za Boženo. Toda že na poti. je zvedela, da so četniki v noči odšli proti Gorici. Zvedela je tudi, da so v isti noči odpeljali še nekaj drugih deklet prisilno s seboj in da so z njimi odšli tudi pristaši belogardistov. Junaška Slavka se je takoj odpravila za njimi proti Oprici, prešla po raznih težkočan Sočo ter dohitela ta četniški odred pred Vidmom. Videla je tam tudi ona prisilno odpeljana {dekleta na vozovih, ki pa so je povedale, da Božene sploh niso videle. Ko je iskala komandanta, da bi ji ta pojasnil usodo svoje sestre, so ji vojaki, ki jih je spoznala, začeli groziti in celo streljati. Morala se je skriti, a je v razdalji kljub temu sledila četam ter prišla tako v četniško taborišče Visco. Prerinila se je do komandanta Cvetli-činina, a je opazila pri njem, kakor pri vseh ostalih oficirjih, da se samo hočejo pokazati korektne in ji pomagati pri iskanju sestre, da pa hočejo pred njo nekaj prikriti in se je na vsak način znebiti. Iz vsega je posnela, da je bila sestra Božena aretirana na ukaz poročnika Popoviča in z vednostjo drugih predpostavl jenih komandantov. Spoznala je tudi hinavsko uslužnost komandanta, ko se ji je namignilo. da naj zgine, ako hoče rešiti svojo glavo. Odšla je žalostna iz taborišča, kjer se je gnetlo vojaštvo in med njim mnogo civilistov. Opazila je tudi med njimi nekaj vipavskih duhovnikov, ki so se kaj dobro počutili med temi koljašj. Na poti proti domu pa je Slavka že zvedela, da je bila sestra Božena v bližini St. Vida ubita in je začela s_ svojim bratom Marjanom tnkoj*iska-ti njeno truplo, ko se je vrnila domov — in ga tudi našla kakih 10 minut od vasi v neki meji. Prva sta z bratom opazila zelo poteptano travo, raztrgano ruto in kose strgane obleke in poleg pramen las, kar je vse pričalo o težki liorbi junaške Božene, ki se je okrut-nežev sicer obranila, a poginila v groznih mukah Častno in neomadeževana — pod njihovimi udarci, bodeži in streli. Truplo je ležalo z glajo v vodi malega jarka. Zdravniški izvia je ugotovil. da je bilo sedmo in osmo rebro zlomljeno zaradi strela, a deseto in deseto od udarcev. Cela leva stran je bila popolnoma podplata in je imela na prsih še dve ubodni rani. To je bil tako zvani osvoljodtlni pohod inihajlovičevcev iz Št. Vida preko Soče, da pripeljejo od tam v slavnostnem sprevodu zmagovitega kralja Petra v Jugoslavijo. Nešteto je takih in enakih žalostnih zgodb iz vipavskih vasi, po katerih so se potikale Mihajlovičeve čete. Našteli bi še lahko umor /.upnika Bandelja iz Brji, umor Krševana Franca in Avgusta in treh partizanov pri Rihenberku, nadaljnjih treh žrtev iz Skrilj in osem žrtev iz Mirna, žrtev iz Vrhpolj in Manč itd., kar vse se je zgodilo zadnji mesec pred osvoboditvijo, da ne govorimo o onih 59 neusmiljeno poklanih partizanih nu hribu Javornik nad Idrijo in onih, ki so zgoreli v dveh hišah tam, kar se je zgodilo v decembru 1943. Strah in trepet je šel pred njimi, a za njimi so ostala pogorišča in razmesarjena trupla in groza v očeh preostalih. Zato zahtevamo, da izrečejo naša ljudska sodišča nad temi zločinci svojo pravično sodbo, pa naj reakcija v tu- in inozemstvu misli in kriči, kar hoče, ko ni občutila njili noža na svojem bratu in ni videla ali ni ImìUsI* videti njih zločinovl Prostovoljni teden za ceste v Idriji Tudi v okraju Idrija—Cerkno— Tolmin je ljudstvo razumelo pomen »tedna za ceste« in je prihitelo, da s prostovoljnim delom pripomore k izboljšanju cestnega omrežja. — Vse množične organizacije so se odzvale delu, od pionirjev pa do 80-letnih upokojencev. Izvršenih je bilo skupno 5.164 prostovoljnih ur. Vozniki z vprežno živino in motorna vozila so razpeljali 370 ms gramoza na razne sektorje, kjer so udarniki posipali cestišče. Na cesti Idrija—Godovič se je opravljalo specialno delo in sicer po-gramozenje in valjanje ceste, pri čemer je bilo posutega 540 m3 gramoza na 2.184 m: ceste v premeru 0.20—0.30 m, ter 87 m3 peska. Na nekem drugem sektorju so napravili 24 m! suhega opornega zidu. Pri nekem mostu je ljudstvo udarniško prispevalo z 2.5 m3 lesa. Na celem omrežju Cestne baze pa je bilo očiščenih jarkov in opletega cestišča v dolžini 32.560 km Osebje cestne baze same je izvršilo nad rednimi urami 663 prostovoljnih. Najbolj so se izkazale udarniško sledeče organizacije in posamezniki: Okrajna NZ Idrija, podružnica Rudarskih delavcev in nameščencev v Idriji, AFŽ iz Cegovnice (Partizanska ulica), SIAU Trebče, ZMS Sv. Lucija ob Soča ter tov. Gantar Ivan in Kavčič Alojzij iz podružnice Up. gosp. stroke DN. Zelo požrtvovalna se je izkazala podružnica cestarjev samih, izredno pa cestarji Mohorič Ivan, Felc Ignacij, Šavli Ivan in Česnik Janez. Ozebek. Prostovoljno delo v Titovem tekmovanju v Črnem vrhu pri Idriji V nedeljo, 2. junija so šli tudi prebivalci iz Črnega vrha in bližnjih vasic na prostovoljno delo. Skupno se jih je zbralo 163, prišle so žene, gospodarji in mladina, potem pa so jim priskočili na pomoč še borci Jugoslovanske armade. Z neverjetnim veseljem je bilo gledati te ljudi pri pospravljanju ruševin v Črnem vrhu. Pridružili so se jim tudi vozniki, da prostovoljno odpeljejo ruševine iz vasi. Pred vsem se je dobro izkazala skupina 24 domačinov, ki je delala s takim delom in poletom, da so v 4 urah očistili 1000 komadov opeke treh m3 kamenja in očistili 48 m! ruševin. Vse skupine so ta dan napravile v Črnem vrhu v 1.392 prostovoljnih urah naslednje delo: očistili so 152 Pozdravljeni, 30. maja je prišla okrog U. ure dopoldne v Ilirsko Bistrico mladina iz Trsta. Naši pionirji in naša mladina so jih pričakali s cvetjem in zastavami ter prisrčno vzklikajoč sprejeli pionirje in mladino iz Trsta. Ta sprejem je pokazal, kaj čuti slednji otrok in mladinec v coni B, kjer se mladini odpira vsa možnost dela in razvoja, do tistih pionirjev in mladincev iz Trsta, ki morajo še trpeti bedo in pomanjkanje, katerih očetje so 'zaradi svoje poštenosti izgubili službo. Tržaški bratje in sestrice so ob tem sprejemu s solznimi očmi govorili, da morajo biti tildi oni svobodni, da bodo tudi oni lahko s cvetjem, z zastavami sprejemali goste doma, da jih pri tem ne bomo ovirali čmuhi in m3 kamenja ter ga pripravili za zidanje, presejali so 26 m3 peska, vozniki so odpeljali 115 m3 ruševin ter posuli v dolžini 200 metrov okrajno cesto v oddaljenosti 2 km od Črnega vrha. Poleg tega so očistili 6.800 kosov opeke. S tem je pokazalo tudi ljudstvo okrog Črnega vrha, da hoče načrtno pristopiti k obnavljanju svojih porušenih domov in k izpolnjevanju delovne obljube, ki jo je poslalo našemu Titu. Prebivalstvo je izrazilo tudi hvaležnost borcem Jugoslovanske armade, ki ne počivajo, ampak so pripravljeni slednji trenutek pomagati našim ljudem pri delu. Z vedrim srcem in veselimi obrazi so se razšli domačini, saj jih fe prevevala zavest, da tudi oni pomagajo graditi košček naše skupne domovine, Titove Jugoslavije. bratie iz Trsta fašisti s kiji in celo noži. Tržaška mladina pa je prišla v cono B pokazat, da goji svojo besedo, da goji našo pesem. Najprej so tržaški bratje priredili koncert v Knežaku, nato pa še v Ilirski Bistrici. Njihova dobro uspela izvajanja so bila priča, da ves teror v coni A ne more uničiti ustvarjalne sile tamoš-nje zavedne mladine, obenem pa pokazala, kaj vse nam obeta ta mladina v bodočnosti, ko bo lahko prosta v Titovi Jugoslaviji sprostila svoje ustvarjalne sile. Tp gostovanje je ponovno pokazalo, kako nerazdružljivo je povezano ljudstvo Julijske Krajine in kako vse to ljudstvo v vsem svojem delu kaže svojo pripadnost k materi Jugoslaviji. Tudi vaša žrtev, tovariši, kliče Tita v Trst Pred časom so imeli invairdi zborovanje v okraju Herpelje-Kozina in za ta dan so jim žene pripravile hrano in jih pogostile. Že par dni pred zborovanjem so pripravljale in zbirale, na dan samega zborovanja pa so kuhale in krasile prostor za zborovanje. Med raznimi napisi, ki so odražali resnico, da je žrtev naših invalidov pomagala ustvariti pogoje za boljše življenje, je bil pred vsem nepozabljiv napis: tudi vaša žrtev, tovariši, kliče Tita v Trst. Po zborovanju, na katerem so si invalidi izvolili svoj odbor, so jih žene pogostile. Pripravile so jim dobro kosilo, niso pozabile na vino, ne na cigarete, tako da so se invalidi počutili domače, obrazi so jim žareli od zadovoljstva, ko so v teh dobrih ženah spoznali, da naše ljudstvo ne bo nikoli pozabilo njihovih žrtev, da te žrtve ceni in spoštuje. Borce pokopane v »Franji« bomo prekopali V nedeljo 16. t.’ m. bo žalna svečanost v počastitev pri SVPB »Franja« pokopanih borcev, katerih trupla bodo prenešena na pokopališče v Cerkno. Ob tej priliki bo odkrita na pokopališču »Franje« spominska plo- šča. Sorodniki pokopanih borcev, ki žele trupla svojcev prepeljati na domača pokopališča, naj se do sobote, 15. t. m. zglase pri tov. dr. Štravsovi v Cerknem. Graditi in se pri tem učiti — ličiti se, da bi potem še bolje gradili! Tabor na Nanosu Slovenska prosvetna zveza za Primorje in Trst vabi vsa prosvetna društva in pevske zbore, da se udeleže 10. junija t. 1. velikega planinskega tabora na Nanosu. , Za motorno kolo poverjeništva, Eko-nnmat, znamke Beneli SP 0135 je bila izgubljena »Dozvola za vožnja« št. 1565. Z ozirom na to se proglaša cit. dovoljenje z današnjim dnem za neveljavno. ★ Tov. Cigoj Kristjan, kmet iz Ma-lovš, okr. Ajdovščina je izgubil dne 27. junija popoldne na poti Lokavec— Predmeja, črno usnjeno denarnico, ki je vsebovala lir 1500, izkaznico SIAU, osebno izkaznico, ter invalidsko izkaznico izdano od invalidskega društva v Vipavi. Pošten najditelj naj denarnico z navedeno vsebino vrne na uredništvo »Primorske borbe« v Ajdovščini proti odškodnini. ★ Izjavljamo, da je tov. Jug Oskar, Postojna izgubil trikotnik od dovolila za vožnjo št. 1568 osebnega avtomobila znamke »Balilu«, katerega veljavnost preklicujemo. ★ Tiskovni sklad Tiskovni sklad do sedaj 235.248 lir — 8?8 din. Tiskovni sklad 8. 6. 1946. Podružnica Enotnih sindikatov — Sv. Lucija ob Soči 1971 lir. Uvele mladinshe delovne brigade — graditelji unse domovine! Nov način razdeljevanja dodatnih kart Oddelek za trgovino in preskrbo pri Pov. PNOO je na predlog ESZDN in v zvezi z dopisom št. 22.316 Inšpektorata Obskrbe VUJA, izvršil novo kategorizacijo težkih delavcev. S tem je razveljavljena naša okrožnica št. 72/46 izdana dne 7. 1. 1946., s 1. julijem stopi v veljavo razdeljevanje dodatnih nakaznic na sledeči način: 1. Splošni pogoji za priznanje dodatkov za težke delavce so: a) Delo mora biti najtežjega fizičnega značaja. Za lažje fizično delo in ža umstveno delo se dodatek za težke delavce ne pripozna. b) Zaposlenost mora biti stalna pri najmanj 48 urnem delavnem tednu. Za zaposlenost, ki traja manj ko 48 ur tedensko, se dodatek ne prizna. Delavcem, ki so v bolniškem stanju ali drugače odsotni iz službe, dodatek ne pritiče. Kot primer navajamo sledeče vrste težkih delavcev. a) Splošni delavci: čistilci žlindre in podkleti plinskih generatorjev. Čistilci vročih kotlov. Pihači peščenega curka pri prostem curku. Kotlarji, kovači pritolkači in kotlarji pod težavnimi delovnimi okolnostmi. — Transportni in skladiščni delavci, ki na ramenih prenašajo bremena nad 100 kilogramov. b) Rudarstvo: Vsi pod zemljo zaposleni, vključno tehnično nadzorstveno osobje. Delavci zaposleni neposredno pri koksovih pečeh. Delavci pri raznih topilnih in žarilnih pečeh. Smolarji v tovarnah briketov in črnega premoga. Vsi rudarji na dnevnem kopu. c) Industrija kamnov in zemlje: lomilci kamna v stenah, kopači ilovice pod težavnimi delovnimi pogoji. Vozači, vlagači in izlagači pri topilnih in žarilnih pečeh, zidarji v vročih pečeh. Vlagalci zmesi, topilci stekla, pregrabljevalci stekla, pihači in izdelovalci stekla pred pečjo. d) Železo in kovinarstvo: vlivalci in talilci. Vodja polnilnih žerjavov. Ponvarji pri vročih pečeh. Delavci pri vlivanju trde litine. Oblikovalci in gnetilci mase. Kanalski delavci pod obtežujočimi pogoji. Delavci pri konverterju. Mešalci. Pečni in kon-verterski zidarji v vročih pečeh. Sna-žilci litine in litih blokov. Valjači in uatezovaici, stiskarji kovine. Varilci cevi v velikih kosih. e) Izdelovalci blaga iz železa, jekla in kovin. Izdelovalci strojev, vozil, elektrotehničnih, optičnih in fino-mehaničnih izdelkov: vlivači in talilci (z izjemo vlivanja s čerkom). Gladilci litine, če delajo s stisnjenim zrakom. Valjači, natezovalci, stiskarji in kladivarji vroče kovine. Brusači kolesnih delov. Zakovičarji s toplimi zakovicami, s stisnjenim zrakom, oporničarji pri obtežujočih delovnih okolnostih. f) Papirna industrija: delavci pri pražilnih pečeh, vozači ogorkov, delavci pri soda pečeh in vročih kuhal-nih napravah. g) Plinarne, elektrarne in vodovodi: delavci, zaposleni naravnost pri pečeh. h) Gozdna dela: gozdni delavci, lomilci kamna v steni. Delavci pri zagraditvenih delih hudournikov in plazov. i) Industrija kavčuka in azbesta: delavci pri vroči vulkanizaciji in stiskalnicah pri vročih pečeh. j) Invalidi, ki so onesposobljeni za delo od 50 odstotkov navzgor, so upravičeni na dodatno nakaznico za težke delavce. k) Kemična industrija: pečni delavci (pri pečeh žveplenega natrija, živega srebra za pridobivanje kroma in mangana). Pokrivalci in razdiralci pri pečeh za karbid in pri apnenicah, v kolikor delajo pri pečeh samih itd. Pečni zidarji, ki delajo pretežno s plinsko masko. Tovarniški delavci, če delajo težka dela pod težkimi delovnimi okolnostmi. l) Železničarji: progovni delavci. 2. Kategorizacija lahkih delavcev: Za lahke delavce se smatrajo vsi ©stali fizični in duševni delavci, sem spadajo vsi nameščenci državnih, zadružnih in zasebnih podjetij in ustanov. V kategorijo lahkih delavcev spadajo nadalje vsi vojni invalidi in invalidi fašističnega terorja, katerih delovna sposobnost je zmanjšana do vključno 50 odstotkov. V skupino lahkih delavcev spadajo vsi zdravniki v državnih službah (po bolnicah, zdraviliščih itd.). V skupino lahkih delavcev ne spadajo: Vsi-samostojni obrtniki (kro- jači, čevljarji, šivilje, mizarji itd.), nadalje advokati, zdravniki (v privatni službi) in taki, ki izvršujejo samostojno svoje delo. Ravno tako ne spadajo v skupino lahkih delavcev gospodinje, gospodinjske pomočnice, postrežnice, hišniki, raznašalci časopisov, priložnostni delavci itd. 3. Kategorizacija gozdnih delavcev: Za prejem dodatne nakaznice zn gozdne delavce so upravičeni le tisti delavci, ki so zaposleni pri državnih in privatnih podjetjih ter pri načrtni proizvodnji lesa, drv, olja in apna. Zaposlitev mora trajata najmanj 30 dni. V nasprotnem primeru se dodatek ne prizna. Zasebnikom in posameznim delavcem, ki niso vključeni v načrtno proizvodnjo, dodatek za gozdnega delavca ne pripada. Kot gozdni delavci pridejo v poštev samo oni, ki so stalno v gozdu in se hranijo v gozdni kuhinji, na primer: delavci pri sekanju in iz' delavi drv ter hlodov, vlačilci in nakladalci hlodov, tesači, apneničarji in oglarji. Postopek za prejem živilskih nakaznic: - JI Vsa podjetja in ustanove so dolžni prijaviti število delavcev in nameščencev, ki jih zaposljujejo s točno označbo podjetja ali ustanove, rojstnega datuma, bivališča in dela, ki ga opravlja vsak delavec ali nameščenec, za točnost jamči delodajalec s svojim podpisom. Potrdila morajo biti overovljena od sindikalne podružnice, v primeru, da sindikalna podružnica ne obstoja potrdi seznam opremljen z Žigo® krajevni NOO. Potrdila je treba oddati okrajnemu NOO, odseku za trgovino in pr6* skrbo, najkasneje do 20. v mesecu za naslednji mesec in to za vsak mesec posebej, brez predhodnega p0" živa. Vodja odseka: Kragelj Anton, L r' Načelnik oddelka: Bernot France, L r- Prerad obvešča Z ozirom na novi postopek razdeljevanja živil v mesecu juniju t. 1. so vsa skladišča PRERAD-a, tako Centrale kot podružnic od dne 1. junija do vključno 10. junija t. 1. za vsako izdajanje živil zaprla. Od prednjega so izvzeti mlevski izdelki za izdelavo kruha! Vse zadruge, trgovci, peki in pooblaščeni razdeljevalci živil bodo od svojih pristojnih Okrajnih oddelkov za trgovino in preskrbo prejeli po- trebna navodila zaradi izvršitve iU' venture, ter istotako čas in način razdelitve živil za mesec junij. Pozivajo se vsi maloprodaja!® (zadruge, trgovci itd.), da spisek (‘n~ venture) blaga na zalogi oddajo toči® do dneva, katerega bo določil Postojni Okrajni oddelek za trgovino & preskrbo. Vsakdo, ki bi rok zamudil, bi s te® oviral pravilno razdeljevanje živil, ter bi vse posledice in odgovornost nosil sam. Odred Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Istro in Trst obhaja te dni obletnico svojega obstoja Minilo je leto, kar se je jugoslovanska vojska umaknila po dogovoru Morgan-Jovanovič za piavo ali Morganovo črto, ki je prerezala Julijsko Krajino nal dva dela, v cono A, ki naj bi bila pod zavezniško vojno upravo, in v cono B pod jugoslovansko vojno upravo. Na vsak način je bila Jugoslaviji s tem povzročena krivica, ker je Jugoslavija osvobodila te kraje s pomočjo velikega dela ljudstva Julijske Krajine, ki je s skupno borbo vsega jugoslovanskega ljudstva potrdilo, da hoče pripadati in uživati svojo svobodo le v novi Jugoslaviji. Jugoslovanska vojska se je umaknila iz come A, ker Jugoslavija zaupa v pravičnost mirovne konference, v nezlomljivo voljo ljudstva Julijske Krajine in njegovo ljubezen do svobode. S. težkim srcem in užaljena se je jugoslovanska vojska — osvoboditeljica Julijske Krajine umaknila iz cone A, toda umaknila se je zaradi miru samega. V coni A je ostal samo Odred Jugoslovanske armade za Slovensko Primorje, Trst in Istro, ki obhaja to dni obletnico svojega obstoja. Iz Trsta, Tržiča in Gorice so se naše edinice preselile na Kras. Marsikdo od nas še ni bil na Krasu, marsikdo ja vedel samo to, da je precej gol, da ni na njem gozdov, da je zelo malo vode in velika vročina. Marsikdo je godrnjal na kamionih, zlasti še, ko smo zavili z gladke asfaltirane ceste v breg, v prah, goličavo in vročino. Na Kras med naše ljudi Zavili smo v prvo vas. Prav tako, kakor drugje, nas je tudi tu najprej pozdravila velika, lepo izpisana Parola: Tukaj je Jugoslavija! in še druga, sveže napisana, jasni kratki stavek iz Titovega govora, naša edina zahteva, želja ljudstva Julijske Krajine, zahtevajoča svojo, s_ krvjo priborjeno pravico: Tujega nočemo, svojega ne damo! Pozabili smo kraško sivino in goloto ob teh napisih, ob ljudstvu, ki nas je pozdravljalo. Kras je postal lep v naših srcih in vzljubili smo ga. Tudi tu je naše ljudstvo, ki se je za svobodo borilo in verovalo v najtežjih dneh borbe v uresničenje svojega hrepenenja in sanj z besedami maršala Tita: S tem bojem morajo biti svobodni vsi naši bratje v Istri. Slovenskem Primoirju in Koroški. To je Ni nedelje, ni praznika, ki bi ga naša vojska ne preživela skupno z ljudstvom Julijske Krajine. Ure in ure daleč peš ali s kamioni obiskuje ljudstvo naše edinice, ki so raztresene po kraških vaseh. Kdo bi naštel želja nas vseh in tudi njihova želja. To svojo želj» je ljudstvo Julijske Krajine napisalo na zidove mesec po priborjeni svobodi, da jo vidijo vsi. ki bi radi okrnili njegovo svobodo. Napisalo jo je, ko je morala njegova vojska zapustiti cono A. Zvečer smo že rajali Titovo kolo. Mladina je prist®pila k nam in rajala z nami povsod, kjer koli so hodile naše brigade. Občutili smo ljubezen do naših Kraševcev, bratovsko ljubezen iste krvi in misli... Zdaj že vse leto prebivamo med njimi in s srcem spremljamo njihovo politično borbo, pravično borbo za uresničenje njihovih pravic, spremljamo borbo vsega ljudstva Julijske Krajine in čutimo v njegovi ljubezni, kako zelo smo nje-govi. vse obiske, kdo bi prcštel vse množice, ki so bile to leto pri nas in nam prirejale prireditve, nam podarjale zastave in druge darove, ki govorijo o ljubezni do vojske, ki je zrasla iz njih samih, iz ljudstva, katerega zgodovi- na je bilo trpljenje, dokler se ni dvig' nilo v borbo, da pribori svoje pravic®: Te . pravice je z neštetimi žrtvami h®1 priborilo. Kako bi potem ne zabote® človeka, ki je trpel in ki se je bo1®’ če se hočejo danes drugi okoristiti 2 njegovo zmago! Ljudstvo cone A prihaja k nam F nam razkriva svoje sree. Delavec ® Trsta, Tržiča ali Gorice, briški a ! furlanski kolon: kmet iz Vipavske f*1 Soške doline, slovenski študent in telektualec, stari možje in matere 12 vseh krajev, ki so v letih borbe ne' štetokrat pogostili partizane, si prit2' gali od svojih ust. samo da bodo fant' je vzdržali v težki borbi za svobod*)’ žene in mladina, vse prihaja k voj®*1’ ki jo imenuje: Naša!... In kadar g?' vorijo, govori iz njih zemlja, zeniU1 žejna pravice, govori njihova bole®' na, njihovo hrepenenje !■ vera v s-20' hodno bodočnost, ki mora biti njih0' va, če je v svetu, kjer odločajo o n«0) di tega ljudstva, le košček pravice. ’ vseh množicah ljudstva, ki so nas * tem letu obiskale, smo brali željo: U® bi se vsaj kmalu naša vojska vrnil9 in z njo svoboda!... V tóm neskoc-nem hrepenenju čutimo res iskreno> da smo vojska tega ljuds.tva in to ho' čemo tudi ostati. Kamor koli gre kdo od nas, P0”, vsod ga pozdravljajo ljudje, povsod g9 vabijo v svojo sredo, povsod nas U9' bijo, in kdor je ljubljen in ljubi Je nerazdružljiv. Zato ni sile na svetu, ki bi nas razdražila od našega lju°' stva ali ljudstvo od nas... Res, minilo je že leto. Mnogo se J? govorilo o usodi te zemlje. Zakaj. Cernu? Ali je kri res premalo, ki Je ?.e zdavnaj odločila pripadnost te ze®' Ije. Ali je mar res zelena miza nejsa 0(J krvi?... Mi vemo, da “V ludi zelena miza bo morala priznati, kar je ljudstvo samo odločilo! Ko smo pred dobrimi trinajsti®* meseci osvobodili to zemljo, se na® Je ljudstvo zahvaljevalo povsod, se skup' no z nami veselilo naše skupne zmag® Danes pa se mi zahvaljujemo te®*1 ljudst\.. za n jegovo veliko ljube«01* do nas, jugoslovanske vojske in ®u želimo, da se uresničijo kmalu njihovi in naši cilji, da bomo zaživeli vS1 združeni v naši in samo naši Jug0' slavij* in sku,pno gradili bodočnost boljšega in lepšega sveta! M. K’- »Primorska borba« izhaja tedensko v Ajdovščini Urejuje Albreht Roman. Vojaštvo in prebivalstvo poznata sani«» eno besedo: naša vojska in naši ljudje