Št 75. Si— Gorica, v petek 11, decembra 1914. ""G" Izlui ja vsak petek, po-poldne. Stane nm l^t®. 4 K, \ leta 2 K Posanezae številke stanejo 8 m Plača in toži se v Gorici. Rokopisov ne vračamo. Tetnj XLIV ---------------0 CZL .0« Upravništvo in uredništvo se nahajati v Gosposki tdki št 7* L nadstropje na desno, Oglase in poslanice računamo po pjetit-vrstah, in sit*?-vrsto po 16 v, če je tiskano enkrat, 14 v, če dvakrat in 12 v če trikrat. Večkrat po pogodbi Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Boji na.jugu... Kako so naše čete v »elgrad vkorakale. Budimpešta. »Az Est« poroča: Naše čete tostran Save in Donave so prišle na srbsko stran na splavih, čolnih, po železnem mostu in ponto-nih. Ko je solnce vzšlo, so bili naši vojaki že na belgrajskih cestah. Ko so na konaku razobesili avstrijsko zastavo, je nastalo ped vojaki velikansko navdušenje. Pred kraljevo palačo so črnovojniki peli in se objemali od veselja. Vojaki so peli po cestah cesarsko pesem. Mesto v celoti vsled obstreljevanja ni posebno poškodovano. Le tu in tam ima kaka hiša večje .poškodbe. Prvi dan v Belgradu. Budimpešta. Naši vojaki so v mesto prispeli. Na mnogih hišah vise avstrijske zastave. Prebivalci mesta so sprejeli naše vojaštvo mirno in s tiho potrtostjo. Največ občudovalcev imajo naše poljske kuhinje, ki so posiavljene na velikem trgu pred gledališčem. Glavno nalogo pri zavzetju Belgrada so imele naše baterije, vsled katerih so morali umolkniti srbski topovi v Topčiderju in Zalimegdanu. Držala se e zelo hrabro. Na srbski strani so streljali s salvami ali naše strojne puške so Četam prehod olajšale. Glavna masa srbskih čet je v okolici fopčidera skušala še enkrat naš naskok ustaviti. Slednjič so pognali Avstrijci vse srbske čete v beg. ji,;,: - v^^M^mm^^ ; \3JLX ^% (Kqr. .urad.^Iz uradnega fpsrl^ skega vira se poroča: Oficieini avstro-ogrski (?) listi poročajo, da so Bel-grad avstrijske čete zavzeie v boju. To je popolnoma napačno. Belgrad /%^_v~-nedeljo 29. novembra čete in oblasti zapustile. Boji v izpraznjenem mestu so se tedaj mogji vršiti.>le s patruljami zadnjih srbskih čet,, ki so se tudi umikale. Ne gre tedaj za osvojitev Belgrada y bojih, ampak edinole za vhod sovražnika. (Oppmba kor. urada: Kaj drugega se sploh nikdar ni trdilo.) Dunaj, 4. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno: 4. decembra. Zasedanje Belgrada se je izvršilo včeraj na siovesen način. Prodiranje naših ičl se na severnem delu fronte nadaljuje brez-boja. Včeraj je bilo.ujetih 300 Srbov. Zapadno in jugpzapadno od Araridje-lovča se sovražne čete upirajo prodiranju naših hrabrih čet in skušajo s silnimi napadi, ki pa .so bili vsi odbiti, kriti umikanje; srbske armade. Dunaj 5. (Kor.) Z južnega bojišča se poroča uradno: 5.;decembra. Boji zapadno.in jugoza-padno od Arandjelovca se nadaljujejo skrajno trdovratno in jako izgubonosno. Dosedaj še ni padla nobena odločitev. Včeraj je bilo vjetih nad 600, mož. Dunaj, 7. decembra. Z južnega bojišča se uradno poroča: Vsled . zavzetja Belgrada potrebne operacije zahtevajo sedaj novo razvrstitev naših bojnih sil. Podrobnosti naravno še niso za javnost. Dunaj, 8. decembra. Z južnega bojišča se uradno poroča: Nova razvrstitev se vrši po načrtu. Posamezni poizkusi sovražnika, da bi jo motil, so bili odbiti* Pri tem je imel sovražnik občutne izgube. Naša ofenziva južno- od Belgrada ugodno napreduje in je bik^pri te.r ufetih 14 srbskih častnikov in 400 vojake .0 5 severnega bojišča. Dunaj, 4. (Kor.) Uradno se objavlja: 4. decembra opoldne. V Karpatih, v zapadni Galiciji in na južnem Poljskem jfe potekel včerajšnji dan v splošnem mirno. Boji na severnem Poljskem trajajo dalje. Dunaj 5. (Kor.) Uradno se objavlja: Dne. 5. decembra opoldne. V Karpatih se tudi včeraj ni zgodilo ničesar pomembnega. V zapadni Galiciji so> se razvili pri Tvmbarku manjši, za naše čete uspešni Položaj na južnem Poljskem je neiz-premenjen. Bitka na severnem Poljskem traja dalje. Dunaj, ft (Kon) Uradno se objavlja: 9. decembra opoldne. V zapadni Galiciji je naš napad v tiru. Na Poljskem traja položaj v južnem oddelku fronte dalje.; Neprestani napadi: ; sovražnika okolji Pjotrkova se .vedno ponesrečijo vsled žilavosti zaveznikov. Sa-? mo naše čete so ujele tu v zadnjem tednu 2800 Rusov. Dalje severno nadaljujejo Nemci svoje operacije uspešno. ; Boji-m;zahodni mejiv Berlin 5. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 5. decembra dopoldne. V Flandriji in južno pd. Metza.so bili včeraj francoski.napadi odbiti... Pri La: Bassee, v Argonskem lesu in:; v ozemlju jugpzapadno od Altkircha, .so včeraj naše čete,napredovale.,, ,. B^rjin, ,8. decembra. .Veliki glavni; stan..., poroča: iN^.flandrski.bojni .črti flapravlja-r«' jo vsled, zadnjega ^deževja .zmehčana ¦; tla ff premikanjem čet velike težave. . ,:. Severno od mesta Arras smo nekoliko napredovali. Vojni lazaret v Lilfc je včeraj zgorel. Najbrže je kdo zažgal. Človeških žrtev ni bilo. " " •¦ v Trditev Francozov, da so napredovali *v Argonskem gozdu,.ne odgovarja dejstvu/2e dalj časa ni bilo tam nobenega francoskega napada. Nasprotno pridobivamo mi počasi, a neprestano tla; ¦;,.>:. Pri Malaneourtu. vzhodno od Nareia* ta smo včeraj vzeli neko francosko opira-lišče. Pri tenf je Večji del posadke padel Ostanek, nekaj častnikov, in okoli 150 mož, smo ujeli. ;> Francoski napad na naše postojanke severno od mesta "Nancya je bil včeraj odbit, --i.-: • in.-' .^vBe:^.;^^^)^ ^plffoy. .urad. poroča: Veliki glavni stan, 9. decembra^o-poldne. . . j •> . ^ j1' «. • •; "¦•> x•• «' Zapadno bd;JReimsaso.Me naše;č$te prisiljene, do uničijo,pristavo Pechem; čeprav je visela na njej ženevska zastava, ker je. bilo po fotografijah,; ki ,%$ Jih napravili letalci, dokazano nepobitno, da se je tik za pristavo skrivala težka .francoska baterija* .... : _-.:.........: ,,,* ... .:..-. ,,<. =i. , Francoski napadi pri Souainu. in proti mestorna Varennes in Vauquois.na vzhodnem robu Argonske šume so:bili,odbiti z izgubami za nasprotnika.. ,. -.„,,. Ji Argonskem Jesu samem, srno na raznih^ rnestih pridobili na tleli. Pri,} tem ^p iVjeli v,eliko vojakov.. , k ,.,.,, .,,/ ".„. Pri včerajšnjihi bojih severnp^.od^a.ti-cyja so imeli Francozi. težkeJzgube. "Na-se izgube so razmeroma majhne. • ¦-'i;' h,)is* Nemško-ruski bojL * -Berlin, 4. (Kor.) Veliki glavni' stan, 4. decembra dopoldne. - 1" 'Na vzhodnem bbjišču ŠW biti sovražili napadi Vzhodno od Mazurških : jezer bd-biti ž Velikimi izgubami za'Ruse. : " - Naša ofenziva na Poljskem'"poteka normalno: '^ "¦ :: : ' '¦¦":" Berlin, 5. (Kor.) Veliki glavriištah;-5. decembra dopoldne. :^ r. Pri' bojih Vzhodno od Mazurških jezer je položaj ugoden. Pi*i manjših akčijalK je bilčf tanikaj Ujetih 1200 mož- * ¦•';'- Na Poljskem potekajo naše operaciji regularno. -' ^- .-• •*;;-.¦ ¦/-¦>• Berlin, 8. decembra;* Veliki glaVril stan poroča:*' ^ vzR6efh^-r^ruskerTmdje ni nobenih posebnih1 Uročil. "'*"': '¦v^--^''" """"Na severnem"TolSskem' nemške čete neprenehoma si^dl^^oK^o in jugovzhodno od LSdza liiirtf "ie umikajočemu sovražnik«. Poleg nenavadno Ježkih, kr-#^rr%Kb/%^ Ka|erih^ fe i%^Sa|b§p ^^^efflEŽu® fegubilf ^6sfer^oii^# ujetnikov in 16 topov z municijskimi vb- Na južnem Poljškčm še ni nič posebnega zgodilo. -V-¦•".*"•'" ;;- Berlin 9. jKon) Veliki glavni stan, 9. tlecfetfctrado^oldties* r ,*\ ; . /: A; Iz vzhodne Prteije ni nobenih novih poročil. •¦¦.¦.« -V Na severnem Poljskem se nahajajo naše čete v ozki dotiki z Rusi, ki so se ustavili v močno utrjeni poziciji vzhodno od Miazge, Qkto&\b$vj\&z,! nami vnovič napadle uspešno sovražnika / :•••< Japonski plen pri* zavzetju Čingtava. Tokijo, 3. (Kor.) Glavni stan poroča, da ii bilo pri z^žWNhČingtava uplenjenih 2500pušk, ItfO^Vojnm pušk in 1200 funtovrsWHWgov, ^000' tori^itfetefrgd in 40 a^tbmbMlbv. Zalbge* bi žamogle vzdrževati '5000 možtri^eseče.'" ''' :...... Najnovejše vesti. Dunaj, 10. (Kor.) ^južnega bojišča se poroča uradno:; , f,v; , -, , . rH9.!dpcen^braJ.;f)gi na;ših.4qt;v.Sr^ijjij.je zadei zap^dno!;pd/pflr^jegar;Milanoy:Ca na močne,sovra%e;;si!etjp,ni, mpgel prodreti. Da se izognejo »zast^Jjenemu, šovražni-nemu protisunku, jerkbil.Qi zaukazano posameznim delom, da sefumaknejo v ugpdnej-§§;.lLžečekrajLv/ &&&> ,.: \^.y. .-..-j Južno od Relgra^a napreduje naša o-fenziva, 8. dec^mbra^jie, bilo, :oS;yojenih vsega §kupaj 20, tQpov(jp^n reflektor hrso bili zajet^ šteydj^i{^|^ikLiA\ .,._ ^ tlc:i^ ,.y> ^p^,_J^;^Qr^^r^o ^.objavlja: 10. decembra,oppl^.rur?i(!n . ;;r./,; /ir Na Poljsk^rn je^tej^el yč3i ;. ;>,f>.... : .. r V.zapadni Gal.icijijšta spravila/oba.nar sprotnika močnjp ^iJev^ojrposedaj. Je bilo vjetih, tu nad^l^flfl^J^fljoj^ gjf^. se, nadaljuje tp4i>? d^^A"\-jiiW-f"".V.yli:i3h".- - . 7,.^a^e oper#cij.e ^^^tijhi.^ $lftffi$f že do reokupacije .^znatnih detlov našega ozemlja. ./ , ^u-{^ ; ,:'.." , Berlin tO"., jKorX$eliki, gjl^vni . stan, 10. decembra^dopoldne^}, ,, ;^ irVzhodno qd Ma^u^kih. jezer le/arti-lerijkfei boji. r/ "^/.'/."'^r,-..V"..¦'...,. t-V • / Naf severriem Pob^em, na; pesnem bregu reke ^jsle,-je^vzela ...en^^.najših tamkaj ^Pji^oah k^on,/P^^y^^-/y naskoku. Vjefi smo'.6^0-vojakov in uplenili nekaj spojnih pušk.^^^ "^, , , ,;^ Leyb od. Vislf sp, sei/napadi nad^ljer vaii. ," ..;,' ^'; .-'j? ""' {"^' ;' :'u Na južnem"^oliskem so bili napadi odbiti. ' Berlin 10. (Kor)jy^p^py!;Urad''ppr roča: Veliki glavni šil^4br ^decembra dopoldne. \ " '' * '"¦'*'" ". Pri Souainu so se omejili Francozi včeraj na silen artilerijski ogenj. - Na vzhodnem robu^ Argonskega lesa na Vauquois-Boureuilles obnovljeni napad Franc. i;>v -v :r,.r :;:doval. Zamrl-je v ognju naše artilerije. Nasprotniki so imeli očividno velike izgube. Sovražai letalci so vrgli včeraj na mesto Freiburg, ki gotovo ne leži v operacijskem ozemlju, 10 bomb. Škode ni bilo. Zadeva se omenja tu le> da se konsta-tira dejstvo, da so nasprotniki zopet, kakor ;že pogosto od izbruha vojne, metali bombe v mesto, ki se,»ne nahaja.v operacijskem ozemlju.« Pomorska bitka pri Falklandskih otokih. Berlin 10. (Kor.) Wblffoy urad poroča;. Uradno, dne 1Q. decr^fibra; " l Glasom uradnega poročila Reuf6rj'6^ vega urada je v bližini Falklandskih, otokov5 dne 8. decembra, rb$^/28 zjutraj, angleško brbdovje pod poveljstvom admirala Šturdeeja,1 zapazilo " našo : l^fižar^kb brodoje in je napadlo. ' "s'!"'f Po angleškem poročilu so se v boju potopile ladje Nj. Vel.: »Scharhhorst«, »Gneisena.:« m"»l!eipzig«. Sovražnik je vzel dva našar parhika s premogom. Kri-žarkama »Dresden<< in »Ntirnberg« se je posrečilo "pobegniti: Baje ju' zasledujejo. Nase izgube so'dozdevno težke:''Veliko, število mornarjev pbtopljenih ladij je bilb rešeno. ''. ; :; 'O' moči nasprotnika, ki ima'baje neznatne',izgube, ;|angreški listi nimajo nobenih podatkov. KJ ¦ . ; .';./.•¦,>/ ".' ''/"'-' :- ' ' ¦ ' ¦•¦ >• <<> ¦ '>:> 'i> •" :"' ' "Ji.-li Domače vestL , Sej^; županov Goriško-Gradispanske*! —: V sredo ob 11. dopoldne se je vršila v GoricLs.eja županov iz vse dežele, da/sL posvetujejo .p. aprovizaciji dežele. Sejo je vodil okrajni glavar, namestništveni svetr nik g. Rebek;, v debatb pa,so , posegli medrdrug^imi^udi deželni glavar dr. Fai-dut.ti, deželni knjigovodja g. K a v. 6 i č, dejžejfna- poslanca g. Kov a č in F u r j a rii ter mnogp, drugih županov. Po dolgi, stvarni in zanimivi razpravi je bil soglasno sprejet predlog deželnega odbpra, da. garantira jo vse p.bčine soglasnp, deželi za najetje posojila 400.000 K, katera .vsota se vsa uporabi za nakup žiyji in^ki s.e> takoj po prodaji živil vrne.. Ker -j^ ia sklep nad vse ^umesten/^ato.pbzivlj^g/.vse občinske ^astop.e^ da.odobre. v najkra]sem¦ času ta sklep županom da je tajco,"preskrbljena vsa dežela s potrebnimi živili. Na seji se je (dalje povdarjalo, da, je treba, vso aprb-vizačno,delq centralizirati, kar je tudi splošno obveljalo. Za posamezne sodm okraje se sestavijo posebni .pliipri, ki jih imenuje okrajni glavar v Gorici. Ob enih popoldne je bila končana ta zanimiva in potrebna seja. , . I Županstvo Grahovo je podpisalo 5000 kron vojnega posojila. Davčne občine Podbrdp, Obtoke, in Grahovo pa še posebej 100 kron od lejtnil^ prebitkov. Pogreb g. A, Posege je pokazal, kako splošno priljubljenost je užival -pokojni. Med drugimi so se udeležili pogreba tudi: okrajni glavar Rebek, sodni nadsvetnik ] R u t a r, prvi državni pravd;iik Jeglič, j komisar za agrarne operacije dr. Baltič in j več odvetnikov. Na Katarinijevem trgu ] so zapeli ubrano pevci Pevskega in j glasbenega društva v Gorici nagrobnico. Da počasti, spomin blagega pokojnika g. Antona Posega daruje ing: Marij Perhauc za možko podružnico C. M, D, v Gorici K 10 in za Slov. sirotišče K 10. Smrtna kosa. — V Bovcu je umrl v starosti 22 let'učitelj Josip Gvanin. Blag mu spomin! Na severnem bojišču je bil težko ranjen na glavi učitelj-voditel} v Podbelu pri Kobaridu in se zdravi v bolnici v Dobro-milu v Galiciji. V bolnišnici v Kremsu je umri F i e g I Anton, od 97. polka, doma iz Gorice. Ranjen je bil na severnem bojišču in Je v bolnišnici v Kremsu podlegel svojim ranam. Občni zbor »Podružnice slov. pla* ninskega društva v Gorici« se vrši v soboto ob 8. uri zvečer v hotelu »Pri zlatem jelenu« z običajnim dnevnim redom. Napadanje. — V nedeljo po noči je napadala četa renegatov po Gorici Slovence, le da so ti govorili slovensko. Godile so se hude silovitosti in še grše de-nunciacije. Upamo, da prepreči v bodoče oblast taka barabstva.: Učenke slovenske ljudske Šole v Ločniku so pod vodstvom učiteljice J o-sipine B i t e ž n i k izdelale za vojake 46 kosov volnenih izdelkov. Potrebni denar 32 K 80 vin. je nabral med domačini šol voditelj. Plago se je fzrocilo podružnici Rdečega križa v Gorici. Ni sicer to velik dar, ali kdor pozna tukajšnje ubogo ljudstvo, ta mora priznati, da je to časten dar, posebno, ker se od raznih strani nabira v dobrodelne namene. Bog plati!« Novo društvo.— V Avberju se *je ustanovilo novo pevsko društvo »Davorin Jenko«, čegar pravila so od namest-ništva že odobrena. Pogreša se Luka B r e 1 i h od 47. peš-polka, 5. stotnija. Kdor bi kaj o njem vedel, naj sporoči Ani Brelih v Podmelču. V srbskem ujetništvu se nahaja Pavel L i cen, mizar v Gorici. Pisal e pismo iz Niša. Brez noge. ¦•— Iz budimpeŠtanske bolnišnice piše slovenski vojak Anton Skom-perle: »Javljam Vam, da se z menoj nahaja v tukajšnji bolnišnici neki Jakob Pod-gornik iz Bukovega pri Grahovem ob Bači. Njemu so tudi odrezali nogo kakor meni. Branil se je do zadnjega, zdravniki so mu prigovarjali in prav tako tudi jaz, kajti šlo se je za njegovo življenje. Z ozi-rom na to, da si Podgornik ne bo mogel tako lahko služiti kruha, se je obvezala neka baronica, da ga bo skozi tri leta dnevno podpirala z 2 K, neki zdravnik pa mu je zagotovil enako podporo za vse življenje. Tako bo revežu saj nekaj po-magano. Vojak umrl na kolodvoru. — Pri transportu ranjencev in bolnikov vojakov, ki je došel v Ljubljano v torek ponoči, je takoj po dohodu vlaka na južnem kolodvoru umrl vojak 27. domobranskega peš-polka Martin Perlot, doma iz Kanala. Imel je tifus. ,: Za božično drevesce v bolnišnici Rdečega križa v Gorici (Via Seminario št. 6.) Oskrbništvo bolnišnice namerava prirediti za ranjene vojake božično drevesce. V to svrho se zopet obrača do rodoljubnega občinstva z vljudno prošnjo za darove v korist našim hrabrim vojakom, ki iščejo pri Rdečem križu zdravja od hudih ran in težkih bolezni. Kot d&rovi se hvaležno sprejemajo: vino, maršala, čokolada, cigarete, svinčniki, mala zrcala, beležnice, novčarke, hožiči in drugi predmeti take vrste. Darovi in denarni prispevki (z dostavkom »za božičnico«) naj se blagovolijo pošiljati »Osfcrbništvu bolnišnice Rdečega križa v Gorici, Via Seminario št. 6« po mbžnosti od 4—6 pop. Ranjenci in oboleli vojaki v Gorici. — Zadnji teden so prišli v Gorico ti ranjeni in oboleli Rojaki: Toroš Alojz, 97; polk; Brešan Guido,971 polk. Motz Avgust, 20. lov. bat. i Mesojedec Anton, Pror haska Franc in Indr Dominik, vsi trije čr-novojniki. Srabočan Jakfob, Pavšič Franc, Čenek Vinko, vsi trije želez, stražniki. Friedmann Jakob, Vanič Kari, Spies Edvard, Pasalič Peter, vsi enoletni prostovoljci. Vižintin Andrej, 20. lov. bat. Mu-; schiut Anton, 27. dom. polk. Delbianco Anton, 20. lov. bat. Bavčer Franc, 13. polk, Pahor Anton iti Clemente Ivan, obmejna stražnika. Fischer Anton, Testen Ivan, Vižintin Ivan, domobr. polk 27. Košinek Ivan in Franc Brankovič, 47. polk. Franc Gorkič, Lukič Franc, Pahor Fr., Sudner, Evgen, Rižnar Franc, Šušterčič Ivan, Tra-visan Josip, Stanjko Benedikt, vsi črno-vojniki. Herbert Veiicelj, 36. polk. Bori-ček Franc, 8. havb. polk. Mihalovič -Miha, 30. polk. Kotyk Jbšip, domobr. polk, št. 4. Souček Kari, 18. polk. Pokorhy Franc, 27. polk. Vosonst Franc, 8. artil."polk. Laho-vič Fr., 75. polk. Oskadajc Andrej, 34. polk. Czag Josip, telegr. polk. Balag Josit), 2. artil. polk. Czikza Lovrenc, 4. artil. polk. Mačk Josip, 94. polk. Mehu Joahim, 23. polk. Housta Franc, 3. artil. polk. Dub-necky Daniel, proviantni od. 11. Beltram Josip in Padovari Alojz, obmejna stražnika. Gleschweiss Josit), varstveni odd. Evgen Zorn in Špazzapan Štefan, želez, stražnika. Syftibichen Viktdf, pijonir. Vi-sintin Otovin, enblet. prostovoljec. Cijan Franc, 27. dom. polk. Visintin Janež, Boz Janez, Pavlovič Franc, Gradišnik Kami- lo, Hronovsky Artur, Stanber Jaroslav, Kogerer Emil vsi od želez, straže. Berton Miha, /. polk. Vižin Franc, 8. artil. polk. Domači ranjenci po drugih bolnišnicah. — Pipan Franc, 97. polk, iz Preserja pri Komnu, leži v mestu Steyer. Ravnotam leži ranjen Zorzut Anton, 97, polk, dpma iz Vedrijana. V Homoni ha Ogerskem leži Franc Faganel, iz Vrtojbe. V Celovcu leži ranjen Obersnu Kari, enoletni prostov. iz Divače. Na Dunaju ležita: Bertoša Jožef, iz Pazina in Samec Valentin iz Loga pri Kanalu. V Budapešti sta Franc Ipavic in Robert Cifer oba iz Gorice. Zlobec Avgust, 27. polk, iz Sežane leži v Inomostu. Zahvala ranjencev goriškemu Rdečemu križu. — Iz Ogrskega je prišla tukajšnjemu Rdečemu križu ta dopisnica: »Bratje in sestre Rdečega križa v Gorici! Mi slovenski ranjenci v bolnici v Po-roszlo na Ogrskem, se Vam prav lepo zahvaljujemo za knjige in časopise, ki ste nam jih poslali in s katerimi si krajšamo čas. V bolnici so same ogrske knjige, ki jih pa prav nič ne razumemo. Zato pro- | simo, da nam še v naprej pošiljate knjige in časopise. Prav lepe pozdrave od hvaležnih ranjencev!« — Darujte knjige in časopise za ranjence. Najvišje žitne cene ki Primorsko. — Od dne 10. dec. i. 1914 veljajo za. trgovino na debelo na Primorskem sledeče najvišje nespremenljive cene: A. Za ži*o. Za kvint. pšenice od 76 kg hektol teže K 42.50, za kvintal rži od 70 kg hektol. teže K 35.50, za kvintal ječmena K 31, za kvintal tur-ščice K 26. — Ako teža hehtolitra pšenice znaša več ali manj ko 76 kg, draži se, ozir. upade zgornja največja cena za vsaki polni kg hektol. teže za 20 vin. — Pri rži od več ali manj ko 70 kg po hektol. se draži ali upade največja cena za vsaki polni kg za 15 vin. — B. Za moko: Pše-nični zdrob in fina pšenična moka K 71.20 J kvintal, pšenična za kuhanje K 66.95 kvint., pšenična moka enotnega mlenja K 51.85 kvint, ržena moka K 48.05 kvint., ječmenova moka K 48.90 kvint., koruzna? moka K 37.70 kvint. -r- Te pene veljajo za kraj pogodbene dobave l)rez vreče proti gotovemu plačilu. Listnica uredništva: Dopis iz Bovca prihodnjič. Došlo prepozno. Kupim oučlc volno oprano In neoprano - o osah! množini J. medved, Gorica. '¦• *!&zghis; ^ VsledJ6dreWe c. kr.;Že-¦1^igkega'^ftliikfetfetV^a se s takojšno'veljavo doJ prklidH povt&io ža 50% prožne štojn&ie, ki stf doltfčeireV žblezritško-bla^ !goVnem ceniku "/del I. otfdelek B, tfdštavek ^^XirB.'Ižjčnia"v^ja 4e ača idftaiftd že-iezriičo Tr^#6reč in tfroge v severni 'Dalmaciji. Skrajšani roki za nakladanje o-stahejo v veljavi. irzemysl. — Častnik iz Przerrrvsla je poslal po vojni pošti potom aeroplana v Moravsko Ostra-VO dopis, v katerem opdžafja, kako^se more pisati v Przemvsl. V tem dopisu pravi: »Če' mi hočeš pihati, tedaj pripisi k našlo- ¦' vu še: per Feldpost Nr. 30, Ffiegerkom. Nr. 14. Obit. v Meter.« Po tem se naj ravnajo tudi oni, ki bi hoteli, pisati v Pr-zemysl. Novo srbsko ministrstvo. — Niš, 7. decembra. (Kor. urad.) Novo, :z pripadnikov vseh strank z izjemo liberalcev, sestavljeno ministrstvo s€ je konstituiralo takole: Predsedstvo za zunanja dela Pa- " Šič, finance dr. Paču, ilotranja dela Jova-hovič, pravosodje Duričič, vsi starbradi-kalci, javna dela Dr aškovič, nauk Davido-vič, oba samostalna radfkalca, poljedelstvo in trgovino Vojislav Marinkovič, tia-prednjak, in vojno artilerijski polkovnik Bojovič ki je v inozemstvu in prevzame do njegovega povratka vojni porffelj ministrski; predsednik Pašič. Še vedno sph — V vojaško bolnišnico v Mariboru (v gimnazijsko poslopje) je I prišel iz severnega bolišča češki ranjejiec, ki spi "s^daj.neprenehoma že dvanajst dni. Le v toliko ga vzbudijo, da mu dajo malo Jes^i in piti. Prebolel je med tem tudi pljučno vnetje. Med zdravniki vzbuja ta slučaj izredno zanimanje* ; Amerika m volna, — Od sedanje voj-nrtejo »alvečji gmoten dobiček ameriške države, osobito Združene države Sem ftohaja tiepfestaiio -evf6psko zlato, ker 1'Aftietika je^oStala sedaj glavni;dbbavitelj | ža cleižefe tfBjridga' dtigovora. Angleška, -Rusija in Francija riaročiijkjo v veliki me-j ri meso, streljivo, zdravniške predmete in ' Sploh ves drugi; vojni materija!. Ta naro-|; Čila; predstavljajo miiiiarde in ;kar! je naj-j; važtiejše, vsi} računi so plačani "takoj in sicer v zlatu. V-poslednjih mesecih se je razšlo v Ameriki tako blagostanje, ka-kbr ;ga se.ni tiilb 'kmalu. Vse tovarne, ki so bile blizu konkurza, so pričele zopet z delom in skdrp jih rešijo evropska naročila' iž finančnih ;skrbi. — Poleg teh gmbtnih :kdristi, pa si bbetajo Amerikanci iz evropske vojne še drugih. Njihovi znanstveni in umetniški časopisi dokazujejo, da razruši sedanja vojna Evropo v talci meri,/da bo za 'dolgo let Vsak znanstven in umetniški napredek v Evropi nempgoč. \Naravno je, da'mislijo Ainerikanei, da postane potem Amerika kulturno središče sveta, kamor se bodo obračali oči vseh kulturnih delavcev, cla bo Amerika, kulturna Meka Evropejcev. Ali te liade se najbrže ne bodo.uresničile. Središča znanosti in umetnosti se ne morejo prenašati tako kot centra trgovine in industrije in zato bo imela Amerika le gmotno korist oi sedanje vojne. Atnerikanske nade pa se tičejo tudi političnih in vojaških posledic vojne. Nemčija in Anglija se medsebojno tako oslabite, da pripade gospodstvo na morju Ameriki. Ali tudi te hade še čakajo na uresničenje. Oglas grofa Tjs^e. -77 Ministrski predsednik grof Tisza je brzojavil velikim županom županstev, kamor so vdrli Rusi, to brzojavko: Ker sem slišal, da je pobegnil velik del prebivalstva tudi ob priliki drugega vdora Rusov na ogrsko zemljo, zato Vas poživljam, da opozorite prebivalstvo na poguboposne posledice takega bezanja. Brez ozira na to, da bomo v kratkem povsem odbili ponovne napade Rusov, se mora poučiti prebivalstvo,, da stori prebivalstvo v od Rusov zasedenih krajih najbolje, če ostane v svojih dbmih. Ob priliki zadnjega bivanja Rusov v Mar-maroškem kpmitatu se je" izkaz;alo, da je najbolj trpelo, imetje onih prebivalcev^ ki so zapustili svoja bivališča. Onim, ki so ostali' v svojih hišah, ne. samo, da se jim J ni Aič zgodilo, tudi njih. imetje je ostalo nedotaknjeno. Zato pretr onim, ki ostanejo doma, veliko manjša nevarnost, ko pa onim, ki beže v teh,mrzlih časih. Zato poživlja vlada vse prebivalstva/'da ostane J na svojih bivališčih in sledi ravnanju pre-1 bivalcev vztlodhe. PVuske.. Končno prosi I grof Tišža'Veftke župane, da opozore v 1 t&rii 'šmislir pr;ebivaYce /in vqj'a;šico oblast. Monako za časa vojne. Kako znano ima monakpvski knez tudi svojo armado> obstoječo iz Š() moz, ki imajo zelo -, lepe |; uniforme. V mirnih časih opravljajo ti vojaki službo paznikov in redarjev, pri iz- bruhi! vbjne pa je prepustil kriez Svojo armado Francozom, dasiravnb ni sam napovedal Nemčiji vojne. Druga leta-se je začela igralska sezona 15. novembra, letos pa je'vsa slavna igralnica in ves »kazind« qi-'sto prazen. Od'800 uradnikov pri bankirje mnogo francbskih državljanov in bel teh je čez 300 vojakov.1 Ostali sicer nišo bili odpuščeni, ali plače so jim bile zelo znižane. Sedaj pa pripravlja ravnatelj igralnice kljub svetovni vojni otvoritev sezone in upa,, da dobi iž zemelj tfodogovora in iz Amerike vendar tbliko'gostov, da bo mogla'delovati banka. , ... > Oriisk in iTomsk. Ta sibirska mesta so ( dostikrat imenovana v pismih ruskih iijet-]'nikov/ker'*sem odpeljujejo avstrijske ujet-| iiike. O m s k leži ob rekilrtiš pri izlivu re-. ke Omy in na odbočnici. sibirske železnice. i Omsk ima nad 70.000 prebivalcev,, tehni-\ko, sest gimnazij in druge šole. V mestu je lep muzej, mhogo cerkev in čez 40 to-: varen. Trgovina je" cvetoča. V nekdanji' : trdnjavi je bil svbječasno zaprt tudi slav-¦ ni ruski romanopisec Dostojevski. V okolici bivajo nomadrii Kirgizi. Torinsk je : največje in najbogatejše sibirsko iriešto. I Leži ob reki Tomja, in ima danes skoraj \ .100.000 prebivalcev, med katerimi je 56o ¦' izgnancev, V niestu je vseučilišče, tehni-' ka, srednje šole, dekliška gimnazija, javne ! knjižnice, znanstvena iti umetniška dni-[štva, Tovaren je okoli 250. Mesto ima i- električno razsvetljavo, cestno železnico, l telefon in gledališča. Glavna ulica ima i čisto velikomestni značaj. Čeprav ne leži \ Tomsk ob sibirski železnici, temveč je ž [ njo le spojen s 85 kilometrov dolgo me-1 stno železfiico, je vendar Tomsk sedež ; ravnateljstva ^sibirske železnice, kar. poV : meni armado 466o železničnih uradnikov. ;/Okoiica Tomska je zelo gozdnata in v j mesto samo segajo. gozdovi, ki tvorijo .v j mestu lepe parke. Sedal je mesto polno t vojnih ujetnikov. " . I Iz zgodovine &eigrada. — Befgrad je j^pravzaprav le po svoji legi in svojem go--i spodarskeni pomenu glavno mesto Srbije, t po svoji zgodovini pa nima nobenih po-j sebnih zvez z usodo srbskega naroda, da j bi imel pravico do naslova: gravitacijsko j središče, nekaka. Moskva Srbstva. Šele i par desetletij je preteklo, odkar je postal Belgrad tudi politično središče Srbije.-Ve-; like zgodovinske tradicije mesta segajo daleč nazaj v dobo slavnih, Nemaničev. Svdj pomen je zadobilo mesto leta. 1343., ko.se je Stjepan Dušan naselil ob izlifu^ Save v Donavo in zgradil tamkaj trdnjavo, ki jo je nazval Belgrad. Po začasni ogrski okupaciji so si trdnjavo lejta 1382.Srbi zopet priborili, le^ta 1426. pa)o je Jurij Bfahkpvič odstopil takratnemu ogrskemu kraljii 2igi. Ogfi, so odbijali'-jtu turške napade do leta 1521., ko se Je siiitk-nu Solimanu posrečilo,-zasesti mesto. Krvavi boji so še' bili tekom teh #5 let' pod trdnjavskin^ ,'pbžjdjem in -jptrt. Belgradu je izvojevkl leta 1456. ;[vah fiiinyady" svojo veliko zmago. 0$ 1521f do 1777. leta Je bil :B6lgrad v turškihVok^^^pVav'šo''ga'Ve-kom tega časa enkrat (leta 1688.) osvojili Avstrijci. rLeta 1717. je princ Evgen v veliki bitki pri Belgradu potolkel velikega vezirja Hatil pašo in prisilil .trdnjavo k kapitulaciji, nakar je; postal Belgrad po miru v Požarevcu avstrijski. Avstrijci so imeli mesto do leta 1739. Ponovno je osvojil Srcmjavo leta ,1789. general Lavdon, a jo je moral po sklepu miru leta1 1791. zopet izročiti. Mesto je ostalo'potem turško s kratkim presledkom od leta 1806. do 1812, V tem času se je vršila srbska osvobodilna vOjna. Leta 1806. se je Srbom posrečilo iavzeti Belgrad in ga proklamirati za se-^ije^njiltove vlade. Leta 1812. so morali %Sfrbi "Mesto zopet izprazniti in tako je ostal v novoustanovljeni srbski kneževini Belgrad turška trdnjava, istotako kakor Niš. Ko so Turki leta 1834. priznali neodvisnost Srbije, so obdržali Belgrad in ga izročili šele leta 1867. knezu Mihajlu Obrenoviču, ki je imel slavnosten vhod v mesto. Od tedaj je bil Belgrad srbski. . Trdnjava Varšava. -=-- Strategični pomen Varšave je. y tem, da tvori ta trdnjava — Varšava na levem in predmestje Praga na desnem bregu Visle -~ dyojni mostni branik na Visli, ki je najpomemb-"nejša. strategična:in. taktična ovira Rusko-Poljske. Kdor: je .lastnik te trdnjave, t#! je ' gospodar varnih prehodov čez Vislo. Varšava pa je tudi važna kftt središče pro-Imetnih zvez., Iz notranjosti Rusije vodijo, v Varšavo tri dvojnotirne železnice in ,idi na zahod gre več dvojnotirnih železnic. JPoleg tega pa je Varšava tudi rcentrum praznih cest. Končno se pa ne sme podcenjevati tudi moralnega pomena zavzetja Varšave, "saj Varšava ni samo prestolica poljskega kraljestva, temveč tudi največje; poljsko mesto. — Po končani poljski vstaji je sezidal ruski car Nikolaj I. 1. 1832 Alek-landrovo utrdbo, ki je obvladala mesto. Njena današnja vojaški veljava pa je malenkostna. Pred to utrdbo je še šest pred-trfrdb, ki so sezidane za topničarsko o~ brambo. Današnji trdnjavski past pa je bil sezidan v letih 1883 do 1888, ki pa je bil pozneje še mnogokrat izpppolnjen. Pas sestoji iz Več utrdbenih del In meddel, /ki. so "oddaljena od Varšave pet do šest kilo-, irietrov, od mostov 5—9 km; ujifr medsebojna oddaljenost pa znaša 4 kilometre. L. 1886 šo začeli z dograditvijo -. trdiijav>: skega cčntra, ki obstoji danes iz 5 glavnin' del, 3 jneddel in zveznih črt, Glasna dela imajo .dvojni nasip (nižji sza infanterijo in višji za artilerijo), precejšnje višine in ž mnogirhi. votlinami. Jarki so deloma, suhi, deloma pa napolnjeni z vodo.. Zvezne črte sq.iitrjeneJ;.CelQtpi.9bseg trdnjave znaša 47. kilometrov m sicer 2*9 na levem in 18 na desnem bregu Visle. Število topov se 'navaja'si 1400 topovi. L., 1908 se je nameravaj) znova ojačiti utrdbe Varšave, ^gra^ijiso/nov ?pas fbrov, ki je za 3—-5 ,kilomettov'poma naprej. Poleg tega pa je 6ilo tudi določeno, da se izpopolnijo y$e prejšnje,utrdbe. V koliko so se pa te namere tudi izvršile, pa. je neznano; Naj-brže & ne bi mbgla Varšava dolgo kljubovati sovražniku. Zimske vbjne.., T- * Do Napoleonovih Vpjsk je bil običaj, da so armade po zimi preiiehale z vojevanjem in šle v ziniska bivališča. Francoska revolucija pa je to načelo čisto, in kot se zdi.tudi za vedno zavrgla. Tako je osvojil francoski general Picliegru v ostri, zimi. 1. 1794—95f Floland-sko in ta mraz je olajšal: Francozom delo, ker jih je Ščitil pred preplavljanjem dežele. L. 1800. je bila odločilna bitka med generalom Moreau in nadvojvodom Ivanom pri Hohenlinden, 3. decembra. V vojni 1. 1805 se je bila slavna trocesarska bitka 2. decembra in prernirje je bilo sklenjeno 6. decembra. V vojni 1. 1806 in 1807 so se ustavili Francozi sredi decembra severno od Varšave, ali' boji nišo prav nič ponehali, ker so pričeli Ruši pod poveljstvom generala Bennigsena čisto nepričakovano z ofenzivo. Najslavnejši pa je Na-4 poleonov zimski vojni pohod proti Rusiji 1. 1812. Zadnji ostanki velike armade šo zapustili 15. decembra Kovno. Tudi osvobodilne vojne iz let 1813 in 1814 so se vršile po žilni. Bliichčr je prekoračil Ren v novoletni noči in do 31. marca 1814, ko so prišli zavezniki v Pariz, šo se vršili neprestani boji. Rusko turška vojna v letih 1828/29 je prinesla v tem oziru izpre-membo. V oktobru sd šli Ruši nazaj čez. Donavo, šli v svoja zimska bivališča in šele maja meseca so se.pričeli novi boji. V rusko-poljski vojni pa so še vršili najhujši boji"2oppt v ostri žimi in 5. februarja je začeL general Djebič svoj pohod na Poljsko, ki ga je končal 25. februarja z zmagovito bitko pri Grohov-Bialolenka. Tudi vojna L' 1864 proti Danski radi ŠchIeswig-Holsteina še je vršila v najhujši zimi. V francosko nemški vojni so se bile velike bitke v januarju in februarju in Pariz se je udal 2?. januarja. Tudi v rusko-turški vojni ni preprečila zima vojnih'o-peracij. General, Gurko je v dneh od 25. do'31: decembra prekoračil pod najtežjimi vremenskimi razmerami 1400 metrov visoki Etropolbalkan iri 9. Januarja so prisili Rusi Turke v Sipka prelazu k kapitiiiaciji in. so_potem odšli proti Odrinil. Vsi ti slučaji kažejo, da\.moderne armade ne poznajo več zimskih bjvališč. Statistika Nobiovih nagra«! — Trinajst let-je minulo, odkar .šo bile ustanovljene Noblove nagrade. Od Teta 1901 naprej je. bilo podeljeno znanstvenikdi^^li-teratom in apostolom miru 76 nagrad. Po statistiki se: dele te. nagrade'tako: Avstro - Ogrska: Cena miru 2 (bar:;Suttrier,Frie4), v vsem 2, . Nemčija: Cena,miru 0, literatura 4 (MCmmsen,Enken, Heyse, Hauptmann); kemija 4 (Fischer? 6ayer, 6stwald, Wald-Jach); zdtavništvo 5 (Behring, Koch, Buchnef, Ehrlich,/ Kossel);: fizika 4 (Roetifgen, Lenard, Braun, Wien), v vsem 17. \ ¦ F r a n c i j a: Mir 3 (Fred. Passy, Re-nauld, d' Estournelles de Čonstant), literatura 2 (Sully Prudhomme, Mistral), kemija 7 (Curie in njegova žena, Becquerel, Moissan, Laveran, Sabatter, Gridnard), zdravništvo 2 (Carrei, Riche.t).. V vsem 14. ;/. Anglija: Mir 1 (JR. Cremer), lite-ratwa 1 (Kippling), kemija^ 2 (Ramsay, Rutheford), zdravništvo 1 (R, Ross), fizika 2 (Raleigh, Thomson). V vsem 7. Rusko: Mir 0, literatura 05 zdravništvo 2 (Pavlov, Mečnikov). V vsem 2. Italija: Mir 1 (Moneta), literatura 1 (parducei), zdravništvo 1 (Golgi), fizika 1 (Marconi). V vsem 4. B e 1 g i j a: Mir 2 (Beernaxert, • La Fontaine), literatura 1 (Maeterlinck). V vsem 3. Švedsko': Mir 1 (Arnoldson), literatura (gdč. Lagerloef), ^zdravništvo 1 (Gullistrand), fizika 2 (Arhennius, Dalen). V vsem 5. ._ ' ;.f Švica:. Mir 3 (Dunant, ustanovitelj Rdečega kriza, Dgeommun, Gobat), kemija 1 (Wernerj, zdravništvo 1 (Kocher). V vsem 5. -.;,..' " • - H o 1 a n d s k a. Mir 1 (Asser), kemija 1 (Van't Hofft, fizika 4 (Leiden, Zeeman, Van der Waals, Onnes)..V vsem 6. Špansko: Literatura 1 (Echega-ray), zdravništvo 1 (Čajal). V vsem 2. Dansko: Mir 1 (Bajer), zdravništvo 1 (Finsen). V vsem 2. Norveška: Literatura 1 (Bjoern-s6n)u- Luksemburg: Fizika 1 (Lipp-man). Združene države sever no a-m e r i š k e: Mir 2 (Roosevelt, Root), fizika 1 (Nlichelon). V vsem 3. Indija: Literatura 1 (Tagore).. Poljsko: Literatura 1 (Sienk^e-wicz). Po Številu preoivalstva pripada ena Noblova nagrada:, v Švici na 753.025 preb., na Hblandsfceni na i;003.74Ž. Šved- Kopi osako množino HI^po' najolšlt cftili ! * II. Sfermecki»mk skem na 1,112.360, Danskem na 1,387.538, v Franciji na 2,828.685, v Nemčiji na 3,819.176, v Angliji na 6,480.326, v Italiji na 8,989.769, v Španiji na 9,805.667, v Av-stro-Ogrski na 25,691.111, v Združenih državah na 31,369.562, Rusiji na 62,035,900 in v Indiji na 316,884.000 prebiv.alcev. Najbolj ugodno je povprečje za Luksen-burg, kjer pride že na 259.891 prebivalcev Noblova nagrada. Samo razumeti se! — Avstrijsi vojak je bil nastanjen pri francoski kmetici, ki mu je storila vse, kar mu je mogla prebrati iz oči, ker avstrijski vojak ni razumel besedice francosko, kmetica pa ne besedice od vseh avstrijskih jezikov. Tako si je pomagal vojak z znamenji. Nekega dne si je želel vojak, da bi skuhala kmetica gobe. Delal je znamenja za znamenji, pa vse zaman, kmetica ga ni razumela. Tedaj pa vzame vojak v roko kredo in nariše gobo. Ves se razjasni obraz kmetice, ko zagleda risbo in vesela odide, da izpolni vojaku željo. Ko pride nazaj mu prinese zmagoslavno — rudeči dežnik. Zavitki za poljsko pošto. — 1. Zavitki za poljsko pošto smejo vsebovati razun opremnih predmetov in obleke tudi one jestvine, ki niso podvržene kvar-11 i vos t i, kakor prekajeno meso, suhe klobase, salame, trdi sir, keks, čokolado, čaj, konserve v pločevinastih škatljicah. Vrhu tega so dovoljene cigare, cigarete in tobak. 2. Omot mora biti posebno trpežen. Za zavoj naj se tedaj uporabi povoščeno platno, nepremočliivo blago ali čvrst lesen zaboj. 3. Naslov mora biti t o č e n, p r a v i 1 e n i n napisan a.li priši t na orno t sam. Prepovedano je rabiti za naslov papirnate zastavice ali lističe. Na zavitku levo zgoraj ali na strani naj se napiše ime in bivališče pošiljatelja, desno zgoraj pa naj se pripiše: »Feldpost«. Naslov prejemnika naj vsebuje: ime, priimek, šaržo, vojaško četo, pododdelek in kot določni kraj poljsko pošto s pravilno številko. Prepis točnega naslova je treba d jati v zavitek. 4. Zavitki za poljsko pošto se sprejemajo samo na lastno odgovornost p o š i 1 j a t e 1 j a. Ni dopustno navesti povzetni znesek, zahtevati ekspres-no dostavitev, dostavitev v lastne roke, zahtevati povratnico in podobno, enako ne navesti vrednosti. T u d i s e n a j ne prideva predmetov posebne vrednosti ali gotovega denarja. Za zgubfe ali primanjkljaje se ne plača nikakšna odškodnina* 5. Poštno sprenrnico je treba spisati v redu in pri tekstu .»cena« pripisati Auf eigene Gefahr* (»na lastno odgovornost«). Na odtezku poštne sprem-nice je navesti le ime in bivališče pošiljatelja^ Pi s m e n a p o r o č i lanaodrez-kii so nedopustna,- ker poštna spremnica ne pride v naslovljenčeve roke. * Nasprotno se v::pošiljko namesto naslovnega lističa lahkS vložijo pisma s popoln nim naslovom prejemnika. 6. Zavitki za > poljsko pošto se morajo frapkjrati. Ža ; vsaki zavitek je treba plačati enotno pri- \ stojbino 60 vinarjev v znamkah, ki še j prilepijo na poštno spremnico. 7. Zavitki . poljske pošte, ki so postali iz katerega- l koli vzroka nedostavljivi, napačno naslovljeni ali pa taki zavihki, katerim je naslov odpadel in ki ga nimajo pridejanega, zavitki za pogrešane, padle, ranjen t ali obolele naslovljencej ki so odšli, in podobno se ne pošiljajo nazaj, marveč razdeli njih vsebino poveljni^tvo oddelka med po-* trebno moštvo. Odpošiljatelj nima nikak-šne pravice do odškodnine. »Zlato za železo« v Kobaridu. (Nabral občinski sluga Anton Skal in.) — Perinčič Eliza z. medaljon, Devetak Ida par z. u., Miklavič Marija z. medaljon, z. p., Miklavič Rozalija z. p., Pitamic Štefan, fin. resp. z. p.; Mašera Albert z. p,, Ku-rinčič Ana z. p,, Cenčič Marija, služkinja z. privesek, Oruntar Terezija št. 13 par z. u., Manfreda Marija z. uro, Uršič Anton z. u., z. križec, sr. v. in privesek, Gruntar Marija št. 56, 3 z$ u., Gruntar Klementina 56, 5 sr. denarjev, Gruntar Ivan 56, z. p., 8 sr. denarjev, Drešček Amalija 2 z. gumba, 2 z. broši, 7 "Ž. u., Golanda Marija 2 z. u., sr. za., Perinčič Amalija 3 z. ti., Gruntar Apolonija 2 z. u., Bonež Marija \ 50, 2 zl. u., sr. križec, Sterman Marija z. in sr. iglo, 5 *sr,. denarjev, Komar Marija 2 z. u. Odgovorni urednik in izdajatelj S|a5a Železnikar v Gorici. Tisk«: »Goriška Tiskarna< A. Oabršček) odgov. J. Fabčič). Zalaga: Dražba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Volna siva za pletenje vojaških reči se dobi zopet v vsaki množini v veletrgovini R. Stermecki v Celju. Tovarna čevljev Peter Kozina & K« v Tržiču (Kranjsko! sprejme več prirezovalcev. Oni, kateri so v tovarniškem delu že imžbaiii, imajo prednost. 240—2 Jako praktične ftsie električne snt ki gorč 6-8 ur. Cena od K l'60 naprei Dobivajo se pri tvrdki: Jakob Šuligoj, urar Gorica, Gosposka ulica 19. Priznano toaletno sredstvo za umivanje, ki se uporablja v neštetih družinah o«vežuje polt in jo napravi belo m nežno. — Pristno le v rdečih škatlicah po 15, 30 in 75 vin. — Boraksovo milo od Kaiserja po 80 vin.; milo „Tola* po 40 vin. GOTTLIBB VOITH Dnnal lil. 11 Na proda] po vseh trgovinah. Sedlarska delavnica Ivan Krauos - Gorica ______ na Kom it. it Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakpr tudiiveftta izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, -_^»w strne in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape- ----------- ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršuje točno. — Nahrbtniki za planine«. in razno moderno blago za moške in ženske obleke razpošilja po najnižjih cenah S5ai^R.vSTERM?CKI i Celju ;št. 306 Štajersko. Pisife poz glavni ilftstrovani cenik" čelz veS tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bulgarije, Nemčije in;.,Amerike je ^ :-;..'. treba denar;naprej poslati. .':' '} 68 - 5.2 aofdrrzouaria^ubena turdka ZAHVALA. Za izraze so^ialja.-o priliki smrti našega preljubega očeta g. ANlt)NA POSEGA se tem potom najtopteje, zahvaljujemo; posebno pa vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji po[ti, preč. očetom kapucinorn, gg. pevcem za ganljivo žaJos.tinkg;!in; vsem, ki so;nam v tej težki uri stali ob,strani. '". "i>"'dORICA;»V decembrtf 1914.J Žalujoči ostali. ulica, Adelaide Ristori štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načW& proračune in ko^a^a^;.p9 -.r.S- h A. najnižjih cenahi^.;^r:T;;';;}/;; r Odlikovana pekarijap ^_ uW MA |pi|$$^ to"?t$S, kolačema birmance jI Bratec o d 1 i k o& ane. veli konočne | ":,p^aj^:iiazilič'na ifliia vina inflllterj*, ;?' robfto ^afi vfc^%inalni!i frutelkah. >|o^e rs^vjojfeč^kvu z? miiogottrojii^ JŽifa*"lef * obljublja solidna - postrežbo po fako snnernifi cenah Ani on Potatzfc^; y: Gorici naslednik Josi Terpiti. Nasreii^5teWit X ,'f" TRGOVINA NA DRaB$Q/LN,;pE'BELO. Najceneje bupovališfie nirnberikega in drobnega • blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. ! Za piprpe, kadjlf k Josotnike. j Najboljše [šivanke^a^šivalne stroje. mm za Kroiaee inJevljarje. Svetinjice. — Rožni venci. — Masne tišna obuf^a^av-p tejfli? Saši - - P ostbrfcnnrs t r -¦•-¦ A vit Berini Gories, Solsfea ulica št. 2. uelika zaloga a prve vrste uiMHjl ^ii \i Istre, Dalmacije. 4tof!ette,Bari h lice s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —flS, tOi >lfl2 120, 1-28, 1-36, M4, 1150, 1"8Q. 2'-, 240 za luči 90 72 vin. -—- {, N« debelo cene ugodne. ------. Pošilja poštnine prosto' na dom. Posodo se pušča kupen, do popoln« vporabe olja; po t vporabi se spet zameni s polno.-Pravi vinski kis in navaden. Zalogu mila in sveč. —,___^v-^-— Kakor na solncii bSjeno — izgleda pel- §[ fcrilo po polurnei^^kiittanju^s primesjo Zadružnikov: 1*1 K^serviii ^f^nd^a^|r;M^i^ačanl deleži: I | \ „Goriška liuiska pss»jilnicau I delujoče pralno sreistvi rsli nfe Vsebuje 4- kljub svojemu haremu u$i«ku — nikakih perilu škodljivih snovi. tmčeno neškodljivo pralno sredstvo; arna; ©oWli«b \Mfl) ©ai>aj HI. 11. Na prodaj pa vseli trgovinah. *¦** (V lastni h ^. ¦*'-, uga? z gmejenifn jamstooin i: Gosposka olica št$v. 79 I. nadstr«}^ sprejema |^aranilnei^vloaj^-.,P^, Vsakogar in Jih ** ^fefi^ci|e^|io? S*|o Čistih. fcV#fl® s*#§P: V|5?9e^.pr;oti enoletni odpovedi, po^ bgovoraj — Vlajgateljem so na razpolago A hišni tiranllnlki. Posojila se dajejo na^ *r zastavo in osebni kredit, položnice postne hranilnice "'" na razpolago, brez--L • ^ plačno. Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. L Eržen JJme. Verdi tebaHSCe šfeo. 37« IMetne zobe, zlato zobovje, zlate kroiie, ztete mostove, zobe nakaučukove plošče, uratnavtoje'krivo stoječih zob; Plombe vsake vrste. Ordtnlra o strojem ateliein od 9. ure dop;. do 5. ure pop. Anton Br©#iH& w loma.- iosposka ul. ffe. iapduGGi) 14, y lastni tiiši. H Proa in naioeCia slovenska zaloga in tovarna pohlStaa i; I na PrinorsUeiB Glavna zaloga f žalogr ima vedno nad 50 modemih jedilnih ia spalnih sob. Cene od 300'do 3000 K soba. 9 Edina slovenska delavnica tapefarij. 9 izbera siiK, sioiic kakar tudi železaega pohištva Sprejema naroČila za opreme vil, hoteloo itd. 107- c Edina primorska tovarna dvokoles ------------— »TRIBUNA« ------—— \ Gorica, Tržaška u*. 26. prej pivovarna fiorjnp. Zaloga dvololes, Skalnih in trne tijskih strojev, gramofonov, orfo strijonov i. t. d. S F. BATJEL - GORICA Stolna ulica št. 2—4. Prodaja na obvofce. Ceniki franko. Kupujte samo dvokolesa „fiBliCL" in y,IIH{Blia"9 ki so najboljši francoski sistem in najtrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original IliCfOrla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče re.; ? i ni o in je jako trp ežen. Puške, samokrese, 'slamo-. reznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Iersevani & Čuk GONGA, n Stflnem trgu št 9. GORtGA. priporoča svojo doma žgano štajersko slivovko, tropinovec, borovničevec, brinjevec, ščipkovec, vinsko žganjje, konjak; nadalje kuba in Jamajka rum, greričico, »Planinski liker", Pelinovee /ter razne vrste grenkih in sladkih likerjev, , : čaj ,P^yipv, Orange^ Pekoe in Souchong. '¦:..,' Wxorcl in cenilci na razpolago. —-............_......__„.-/ kreditna hanka podružnica v Gorici. Centrala Ljubljana, .podružnice: CeJj^Cejfmtf, Sarajet^Sptit, Jrst' Yl%e™hM$$&MA*i*\<» v tekočem računu po dogovoru. Rezervni zakladi K l,OiMi.tKMV Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz-valut Borzna poročili.. .vrl Promese za vsa žreblmja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vretnostnirj ;papirjev Eskont menic. Stavbeni krediti. Sprejemanje vrednot v' varstva in oskrbovanje Safes., J? 4 1 Predujmi na vrednostne papirje. Nakazila v inozemstvo. Srečke na obroke. || .:¦•. ¦ ^nt i" ??1 Kreditna piem*