Še nekaj o celibatu učiteljic. Kolikor sem dosedaj že brala člankov o tem za naa učiteljice vaŽDt-m vprašanju, nisem še našla dveb, ki bi se popolnoma strinjala Piši tako, ni prar enitn, piši drugače, ni prav drugim. Nt-bote se moram spominjati na mlinarja in njpgovega sina. ko sta gnala osla na sejem. Vsera se ne noore ustreči. Vsaka glava ima svojo pamet. In ravno Tprašanje o celibatu učiteljic je tsko zamotano in tako individualno, da se ga naj še tako razmotriva od vseh mogočih strani, se bo tpžko dobil odgovor, ki bi bil vsem všeč. Vsaka od nas živi v drugačnih razmerah. Vsaka ima razen svojih stauovskih dolžnosti tudi svoje privatne razra»re, ki se ne dajo kar tako po t> j aii oni šabloni urediti. In ravno te railične privatne razmere so ustvarile tudi različne indmdualnosti, ki različno čutijo in različno umevajo življeoje. Da bi se torej temu ali onerau mnenju morale vse tovarišice brez- pogojno ukloniti ter ga kot nezmotljivega sprejeti, bi bilo pmeč zabtevano. Ena tovarišica trdi, da je le tista učiteljica dobra rzgojiteljiea, ki je sama mati. Druga to pobija. Eatera trdi prav? Po mojem mnenju ne trdi ne ena ue druga popolooma prar. Zakaj bi bila samo učiteljica-mati dobra vzgojiteljica? Pedagogiko smo se vse učile, teorija nam je vspm znana, prakso nam daje šola. Da bi ravno učiteljice-matere bile Tzele patent na to zmožnost, se mi zdi pretirano. Prakse na lastnih otrokih si pridobi Tsaka druga mati reS, kakor učiteljica, ker ta ima bore malo časa pečati se z njimi. Ali je poročena ufiteljica boljša ali slabša od neporočene, nočem izreči nobene podbe, ker v tem nimamo lastne izkuŠDJe. 0 tem bi mogli lažje soditi naši nadzorniki. Mislira si pa, da se učiteljiea-mati ne more z isto intenzifnostjo in brezskrbnostjo, kakor bi bilo treba, posvetiti šoli, ako ve, da je pustila doma malo, morda bolno dete mladi lahkomišljeni služkinji. Njene misli bodo nehote uhajale tja, kamor jo vleče njeno materino srce. Sicer pa naj ne reče spet katera, da diši to po denunciantstvu. Jaz nisem nobene imenovala. To je moje osebno mnenje. Eavno tako imajo tudi neporočene učiteljice svoje skrbi in težave, mogoče v mladosti tudi kako muho, ki jim brenči okolo ušes ter moti njih misli, da ne morejo delati tako, kakor bi aame rade. Tudi tukaj se bo marsikatera hudovala nad menoj, žeš, da sem brezobzirna. Ali oprostite, saj smo vsi ljudje ter podvrženi več ali manj istim slabostim. Ako si hočemo torej t tem rprašanju biti na jasnem, ga moramo skupno razmotrivati, pretresovati od vseh strani, brez iazburjanja, brez pretiraTanja. Ako bi pa jaz imela glasovati pri zakonodaji, bodite uverjene poročene in neporočene tovarišice, da bi nikdar ne glasovala zoper zakon. Zakaj neki? To bi bilo kratenje osebne srobode, kar bi se z našim modernim časom ne strinjalo. Le prostost naj se nam da, prostost. Katera se Suti dorolj močno prenašati težko breme zakonskega btanu ter vrhutega Se odgovornost in dolžnosti svoje službe, naj se le moži. Ali zaraditega ne bodimo si poročene in n«poročeDe koleginje t ltseb. zaToljo STOJih vrlin. Le t tem se zedinimo, da dosežemo prostost, da smemo razpolagati s svojo osebo po svoji volji. Kateri se pa zdi dvojno breme pretežko, ji bodi na prosto dano, izbrati si to ali ono. Katera si po dolgoletnem službovanju izbere zakonski stan, zakaj bi se ji to branilo? Saj je popolnoma naravno, ako hrppeni po opori za starost. Že Bog v raju je Adamu rekel, da človeku ni dobro samemu biti. Kar Telja za Adama, mislim, da srae veljati tudi za Evo Zato se jaz v tej točki strinjam s tovarišico Gregoriževo, ki zahteva penzijo. Zakaj bi je ne smele zahtevati? Saj plačujpmo leta in leta odstotke za njo. Koliko učiteljic pa dočaka popolne penzije? S tpm ne zahteyamo nič nemogočpga in nič krivičnega. Le oglejmo se po svetu! Koliko močnih, zdravih in razmeroma še mladib. penzionistov nesrečamo! Le učiteljstvo naj svoje mo6i do mozga izčrpa, predpn sme zahtevati počitka. Kaj ima posebno ženska od življenja, ako službuje vse svoje življenje? Sraein reči: .vse svoje življenje", ker po štiridesptletnem službovanju, ako ga sploh doseže. je raTno zrela za — grob. Kaj ima potem od penzije? Kam so šli vsi odstotki, ki jih je leta in leta plačevala? Zato se mi ne zdi nifi pretirano, ako zahteramo brezpogojno penzioniranje, kadar se ta ali ona odloči zapustiti učiteljski stan. Pri naših moških kolegih je že nekoliko drugače. Ako sara ne učaka penzije, jo uživa za njim njpgova družina. Po smrti učiteljice pa ne dobi nihče nif. In vendar je tudi ona prispevala za ppnzijo kakor moški. Ker torej za njo nihče nič ne dobi, naj vsaj sama v življenju ima nekaj od svojega truda. Prostost brez vsakega kratenja naših pravic bodi smoter, ki moramo za njim stremiti. Kaj pa z izbero moža? Tudi o tem so mnenja različna. Koliko izbpro imamo učiteljice y tem oziru same remo. V mestu so šance že nekoliko boljše, ali na dežpli nam ne ostaja kaj izbirati. Ufiiteljica na deželi je kakor cvetica v pustinji. Nihče je ne vidi, nihče ne občuduje, uihče se z njo ne raduje. Ovete, Yene, razpade . . . in konec je vspga. Kaj je imela od žirljenja ? In vendar je bila tudi ona mlada. Tudi ona je gkdala poželjivo t s?et ter si ustvarjala zlate gradore. Ali kruta realnost je kakor slana pomorila vse njene ideale, strla v prah vse njene gradore. Zakaj bi ne bilo rarno učiteljicara dovoljeno, uravnati si svoje žirljenje po svoji volji? Sempatja se doroli kateri zakon, ako je bila ravno tako srečna, da je slučajno ualetela na učitelja, ki je zaprosil njene roke. Ampak koliko je takih slučajev? Med 100 mogoče 10. Eaj pa ogromna večina drugib? Učiteljice na držarnih šolah se smejo po svoji volji možiti. In kar je onim dovoljeno, zakaj je drugim zabranjeno ? Gospa x-J-y se zgraža nad mislijo, da bi učiteljica rzela nioža, ki ne stoji na istem ni?6u izobrszbe kakor ona aama, NoSem trditi ravno, da bi bilo za uČiteljico vse dobro. Ali t sedanjib demokraških časih oam učiteljicam tudi ni treba nositi tako visokpga grebena. Moški se dandanes itak radi odtpgujejo zakonu, inpreden se ta ali oni odloči za mirno domače ognjišče, dobro premisli in preračuni, in primerja to dekle z onim ter se navadno odloži za tisto, ki bo več prinesla. Kar se dote tiče, pa me učiteljice ne moremo konkurirati s trgovskimi, obrtniškimi, še celo ne z vsako kmetiško hčerjo. (*!e pa ta ali ona kolpginja dobi srce, ki bije zaDJo, zakaj bi se ga branila na ljubo praznim predsodkom? če mož tadi nima visokodonečega naslova, je pa drugafie poštpn, dobrega srca ter kaže lastnosti, ki se da iz cjih sklepati, da bo dober zakonski mož in skrben družinski oče, mu sme tudi učiteljica zaupati svojo prihodnjost, če ima le take dohodke, da ji ne bo treba _stradati ter v raztrganih capah" hoditi. Tembolje za njo, če ima še sama službo oziroma penzijo. Saj tudi v boljših in izobraženib krogih ni vse zlato, kar se sveti. Katera se pa z malim ne zadovoli, naj pričakuje več. Zato naj uikar ne obsoja tistih, ki niso njenega mnenja. Glarna stvar je, da pridemo na jasno, kaj pravzapMV hočemo in kakih praric zabtevamo za sroj stan. Da naj se nam popolna svoboda, razpolagati s svojo prihoduostjo kakor nam drago. Prosta možitev ali peozija ob izstopu iz službe. To bodi naša zahtera. Naraesto dolgpga pisareuja semintja, se rajše enkrat odločimo in zahtevajmo kaj! Oblasti nam ne bodo same ničesar ponujale. Z.