Natisov 15.000« JStajerc" iztnja vsatt petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-rtrijo: za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stani; za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-roin na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne 5lev. se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-BiStvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodoSli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ai odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — 73 za za za '/, strani K 40 — ■A strani K 20 — /, strani K '/i. strani K za >/ai strani K za '/«« strani K Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. 10 — 5 — 250 1.— Stev. 4A. V Ptuju v nedeljo dne 6. decembra 1914. ..-------- *> Um XV. letnik. Svetovna vojska. Belgrad naš! Na dan cesarjeve 66-letnice so zavzeli naši vojaki srbsko prestolico Belgrad. — Celotna srbska armada je bila v trdovratnih bojih poražena in nazaj potisnjena. — V Galiciji so dosegli avstro-ogrski vojaki krasne uspehe. Istotako skupaj z Nemci na Poljskem. — Nemci so vjeli v zadnjih bojih čez 80.000 Rusov, naši pa čez 30.000 Rusov. — V Karpatih traja boj naprej. — Velikanska bitka na Francoskem se bliža svojemu, za Nemce zmagovitemu koncu. Belgrad je naš . . . Velikansko veselje je vzbudila ta vest in po vsej monarhiji se je navdušenje dvigalo naravnost do neba, kakor plameni, ki osvetljujejo pota večne pravičnosti . . . Belgrad je naš! Zaman so se zanašali kralje-morilci in od njih podjarmljeni narod na rusko pomoč. Rusija ima vkljub svojim milijonskim armadam sama dovolj opraviti, da se vsaj deloma ubrani popolnega poraza. Belgrad je naš! Velikansko je veselje in ponos, ki prešinjata avstro-ogrske narode vsled te krasne vesti, ki je vsemu svetu zopet dokazala moč slavnega našega vojaštva. Kajti zavzetje Belgrada je obenem nekaka stroga, zaslužena kazen za zverinski umor naše prestolo-nasledniške dvojice v Sarajevu, Kraljemorilci srbski morajo zdaj izpoznati, da se kulturno človeštvo ne pusti z zločinstvom demoralizirati, da nobena šovinistična strast ne more premagati poštenosti in pravice, ki sta geslo naši monarhiji. Belgrad je naš . . . Gotovo je, da bodejo boji proti deloma že opešani srbski armadi i za-naprej mnogo krvi stali. Kajti Srbija ne stoji samo pred bojnim porazom, marveč tudi pred uničenjem. Zavzetje Belgrada je znamenje, da je nevarne in zločinske srbske samostojnosti konec — v prid balkanskim narodom, v prid avstio-ogrskema sosedu in v prid celemu člo- veštvu, ki gazi danes vsled srbske ošabnosti v potokih krvi. Nasprotniki bodejo skušali zmanjšati vojaški pomen padca Belgrada. Pa s tem jim ni mnogo pomagano. Kajti tudi na drugih frontah eo bili Srbi popolnoma premagani. Več kot enatretina srbske armade je že odavstro-ogrskegavojaštvavjeta. Vsa trdovratnost, vsa strast obupanja ne pomaga Srbom; nazaj morajo, nazaj in vedno nazaj, dokler ne bodejo vrgli orožje od sebe in se podali maščevalni roki naše armade. Gotovo je, da se zgodi tudi to v kratkem. Kri umorjenega prestolonaslednika je plueknila do neba in večna nebeška pravičnost je odgovorila . . . Seveda bode padec Belgrada tudi na ostale naše sovražnike mogočno vplival. Rusi v Galiciji ia na Rusko-Poljskem so itak že izpoznali moč in ojstrost našega meča. Poskusili so drugič našo trdnjavo zavzeti; ali avstrijska posadka napravila jo izpad, ki je stal sovražnika ogromne žrtve; s krvavimi glavami so bili Rusi nazaj vrženi. Istotako so bili v smeri Krakove hudo tepeni in so v zadnjih dneh okoli 30.000 vje-tih postili. Medtem pa je tudi krasni nemški vojskovodja feldmaršal Hindenburg napravil razne strategično naravnost nedosegljive napade. V par dneh vjel je Rusov več kot 80.000 in jim odvzel okoli 200 kanonov ter 300 strojnih pušk. Vsa ruska premoč ne doseže ničesar pred genijalnostjo nemškega odpora. Gotovo je, da se pripravlja tudi v Galiciji velikanski poraz sovražnika, ki bode odločilen za vso to svetovno vojno. Na severnem Francoskem in v Belgiji stojimo glasom zadnjih poročil tudi pred odločitvijo. Nemške armade se pripravljajo na gigan-tovski odločilni napad, pred katerim se mora francosko-angleško-belgijska armada zrušiti kakor hišica iz kart. Nemci zasedli bodeje morsko obal in pristanišče Calais. S tem pa pride per-fidna Anglija v neposredno nevarnost Kmalu bodejo nemške kroglje padale na angleško obal in prisilile te prvekrivce svetovne vojne do kapitulacije. Vae vietis, — gorje premaganemu! Prav lepo napreduje tudi Turčija v svojem boju zoper Anglijo in Rusijo. Misel „ Svete vojne" se širi in z njim revolucija zoper naše sovražnike. Bodimo tedaj ponosni, veseli in navdušeni! Iz prelite krvi dozorela bodo najlepša zmaga našega vojaštva, obenem pa zmaga resničnega človečanstva! naš! K.'B. Dunaj, 2. decembra. Od južnega bojišča se uradno poroča: 2. decembra. Ker se sovražnik nazaj pomika, se včeraj niso vršili večji boji. Prvi poizvedovalni oddelki — 2 — Btrasohill'ova grenMca Is zelenjave je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših Vfll*a vilv&flfl ■KSfclA'llin.W in na'b0,i as?e5nih korenin. BtnuoUll'ova gron6io* is solenja* OilAM. *tt* mM.3H.ZAM. 4&<0&«7UJ«*jW vsled tega prinano najboijSi i«lod»0 okr«p8aJo6i prebavni Uker. *u zadeli so na sovražnikove zadnje oddelke in vjeli več sto sovražnikov. Njegovo Veličanstvo dobili so od poveljnika 5. armade sledečo udanostno brzojavko: „Veiesrečen prosim Vaše c. in kr. Apostolsko Veličanstvo na dan končanega 66. leta Vašega Veličanstva slavne vlade najudanejše čestitke 5. armade ter naj-udanejše poročilo k nogam položiti, d a s o danes vojaki 5. armade mesto Belgrad v svojo last zavzel i." Frank, general infanterije. (S tem je torej srbska prestolica v naših rokah. Velikanski ntoralični pomen te zmage, ki se je izvojevala ravno na praznik 66 letnice našega cesarja, imel bode gotovo najugodnejše posledice.) Avstrija se vojne še ni naveličala. Oficijozni „Frcmdenblatt" zavrača razpravljanja francoskih in ruskih listov, ki trdijo, da si posebno Ogrska želi miru in da je obisk grofa Tisze v nemškem glavnem stanu s tem v zvezi. Narobe je ree, da so vsi narodi in vsi stanovi "monarhije požrtvovalno in trdno odločeni, vztrajati v vsiljenem jim boja do konca. „Fremdenblatt" opozarja na sijajno manifestacijo te bojevitosti povodom podpisovanja vojnega posojila ter na zadnje sklepe ogrskega državnega zbora. „Mi želimo miru, res, kakor smo vedno želeli živeti v miru, toda le miru, ki bo trajen in za naš razvoj in interese varen. Prebivalstvo monarhije je odločeno, izvojevati boj z vso energijo do zmagovitega konca, kajti ono je prepričano, da je ta vojna potrebna in pravična, kakor le more biti." Vse srbske armade tepene. K.-B. Dunaj, 1. decembra. Od južnega bojišča se uradno poroča: 1. decembra: Na južnem bojišču našel je nadaljni oddelek bojev svoj zmagoviti konec. Sovražnik, ki se je končno z vsemi svojimi bojnimi močmi vzhodno od Kolubare in Ljika skozi več dni trdovratno upiral ter je opetovano poskusil, zaprečiti celo ofenzivo, je na vsej liniji premagan in v nazadovanju. Doživel je nanovo občutne izgube. Na bojnem polju pri K o n a t i c i samem našli so naši vojaki okroglo 800 nepokopanih mrličev. Ietotako pomenijo mnogoštevilni vjetniki in materijelne izgube znatno oslabljenje nasprotnika. Od začetka zadnje ofenzive sem napravili smo čez 19.000 vjetih in zaplenili 47 strojnih pušk, 46 kanonov ter mnogo diuzega materijah. Ruski napad na Przemysl odbit K.-B. Dunaj, 1. decembra. Uradno se danes opoldne razglaša: Na naši fronti v zahodni Galiciji in na Rusko-Poljskem vladal je v splošnem tudi včeraj mir. Pred Przemyslom bil je sovražnik pri poskusu, približati se severnim prednim postojankam trdnjave, s protinapadom posadke nazaj vržen. Boji v Karpatih trajajo naprej. Namestnik generalštabnega šefa: v. Hofer, generalmajor. Slovo od Przemysla. Vojni poročevalec „Berl. Tageblatta" poroča z dne 10. novembra: Oni dan. ko sem dobil povelje, da naj se vrnem v glavni stan — bil je mrzel vetroven novemberski dan — sem se odpeljal v avtomobilu še enkrat z letališča proti Badymnu in Jaroslavu. Od Medyke sem so tulili že ruski topovi, z letališča sta se odpravljali na vozovih obe letalski stotniji, ena na cesti proti zahoda, draga v Przemysl, ki je ležal v megli doline Sana. Od južne fronte so se vračale trdnjavske havbice, ki so jih bili prepeljali iz nezaposlenih zahodnih fortov na bojišče. Zavite v rjuhe, kakor da bi jih zeblo, bo se pri-zibale. Na cestah proti zahodu se je okorno pomikal tren 3. armade. Krog in krog v velikem loka zakopi, iz katerih so bili Rusi vrženi in v katere so se sedaj vrnili. Jarki so ozki in globoki, da lahko vojak v njih stoji ter v presledkih z vejami in zemljo zakriti. Tu sem se zarijejo vojaki kakor v posteljo. Ruski častniki imajo bolj zadaj večje luknje, krite z deskami. Dvesto korakov od ruskih jarkov označujejo majbne ploske luknje pozicije naših, ki so se v rojih približali. Kako nepopolna in neokretna so še ta kritja! Bolj zadaj proti trdnjav-ski črti pa je danes že popolnoma drugače. Onkraj predstraž in straž se prične vrsta novih utrdb, ki so vzrastle te dni. Sprednja stran proti sovražnika je videti, kakor s travo obrasel griček. Naprej je šlo ob gozdnem obronku, nič kot jesensko listje od spredaj, pa tadi to je le kulisa. Na borih so pripravljena stojišča za opazovalce, pod listjem se skrivajo topovi. Nizke stavbe, luknje, jame povsod na naši poti, stanovanja v njih in delavnice, tu kovači, kleparji, tesarji, peki, mesarji, čevljarji, krojači, kjer je dosti kritja, so stanovanja nad zemljo, kjer je polje spredaj odprto se skrijejo v zemljo, samo dimniki se dvigajo iz njih: Vmes križi na grobovih padlih tovarišev. Za katoliško in pravoslavno cerkvijo v Zu-ravici, ki imata zvonik in kupolo odrezano, za vasjo, v kateri so hiše izpreraenjene v vojašnice in bolnišnice, groze topovi Še enkrat se hočejo Rusi tu poskusiti. Tam pred onim fortom, ki ga je mogoče le slutiti, je ležalo mnogo tisoč ubitih Rusov. V dolini se je zasvetil Przemysl. Ko pa smo se pripeljali v mesto, so bile prodajalne zaprte in vse je napravilo žalosten vtis. Na oglih so bili nabiti rameni lepaki: Poziv okrajnega glavarstva na civilno prebivalsto, ki ni bilo porabno za vojaško službo, da naj zapusti trdnjavo. Samo obrtniki, gostilničarji in kavar-narji so ostali. Ostale so spravili na Moravsko. Komisarji so hodili od hiše do hiše in se prepričali, ali so preskrbljeni ostali z živili za 3 mesece. Na cestah so aretirali orožniki rusinske delavce in židovske begunce in jih odpeljali na kolodvor. Velike hiše so pretvorjene v bolnišnice, v avtomobilih, vozovih, omnibusih so vozili ranjence na kolodvor. Zopet se je oglasila vojna. Trdnjava je dobro preskrbljena z živili. Na kolodvora stoje celi vlaki z moko, drugimi živili in prepečencem. Nekatera živila pa so silno draga: liter mleka stane 1 K, kg surovega masla 7 K, kg salam 8 K, liter rama ali žganja 9 K, škatljica vžigalic 1 K, škatlja čokolade 9 K. Zapustili smo Przemysl a sanitetnim vlakom ter se odpeljali brez luči v noč. Nekje je divjal boj. Prišli Bmo mimo skupin vojakov ob ognjih. Dospeli smo končno na Ogrsko. Črtica z južnega bojišča. črnovojnik, ki se je vrnil z južnega bojišča, nam piše med drugim: „Pred splošnim naskokom, okrog 9. zjutraj, smo Čakali v nekem jarku na povelje, da udarimo naprej. Razpoloženje nas črnovojnikov je bilo razmeroma dobro in prav nič se ni poznalo, da ima marsikateri izmed nas že četrti križ na hrbtu. Zapalil sem si zadnjo cigareto — slike mojih dragih so se še enkrat pojavile kot kino-film pred mojimi očmi, nato kratko rezko povelje in — čez pol ure smo bili na cilju. Mila nam majka, kakšen trenotek je bil to! Prša so se širila, oči napele — dlan je puško trdo objela — in završala je naša etot-nija kot hudournik na levo v šumo, kjer so že drdrale mrtvaške raglje. Prišedši na parobek gozda, se je odprla pred nami mala planjava, 2000 metrov v kvadratu, na kateri je bilo par gorskih hišic in ovčjih hlevov. Nasprotnik je bil neviden — bil je čez glavo vkopan — obsipal nas je z raznim streljivom kar na debelo. Koncert se je pričel! K sreči so frčale krogle previsoko in v prvem hipu ni bilo presenečenja. Tekom popoldneva smo bili že prav blizu okopov, ko je nasprotnik razvil vso svojo energijo proti nam. Granate so sikale ter eksplodirale v raznih disonancah v zraku in med nami, strojne puške niso mirovale, a puškinih krogel raznih kalibrov je padalo nebroj. Za izpremembo smo uprizorili bajonetni naskok b frenetičnimi „ Ura '."-klici. Moja suknja je bila že na več krajih preluk-njena, tadi par šrapnelskih zrn, debelih kot lešnik, me je udarilo, vendar brez posebnih posledic. Medtem smo spremenili fronto, kar ni bilo za nas baš ugodno, ker smo na mah izgubili več svojih dragih tovarišev in ko jo legel mrak na zemljo, znašel sem se med ranjenci, katere sem v bolnišnici za silo obvezal. 0 drugih prizorih bi se dalo napisati cele knjige. No, pa vojna je vojna in posebno še, če je take vrste kot sedaj! Ljubljančani imajo na razpolago „kino", mi smo pa imeli pred sabo pristen original. Želel sem si večkrat, da bi imel slikarski talent, koliko prizorov bi se dalo ovekovečiti na platnu. Dvanajsti dan po bitki sem bil oddan v zagrebško bolnišnico, kjer smo bili nad vse lju-beznjivo sprejeti. Tu ni bilo opaziti nobene razlike med narodnostjo, pač pa je bilo geslo vsem gospem in gospicam: „ Odpri srce, odpri roke." Srčna hvala jim na tem mestu za ves trud! Uničeni angleški vojni parnik. Dergesunkeneenglische Uberdreadnniiflhr „And3cious" Velikanski angleški parnik „ Audacious" prišel je dne 28. ali 29. oktobra ob severnem bregu Irlandske na neko mino in se je potopil. To je v sedanji vojni najtežja angleška izguba. Potopljeni vojni parnik bil je eden najmodernejših in najmočnejših linijskih parnikov. Zgrajen bil je šele leta 1912 in obsegal 23.400 ton. Parnik imel je močne pancerje in turbinske mašine za 28.000 konjskih moči. Njegova hitrost znašala je 22 morskih milj v uri. Moštva je imel 900. - 3 - Naj še omenim, da bo se naši črnovojniki borili kot levi. Bojazni ni poznal nihče. Vojne štrapace so prenašali 8 prav špartanako vztrajnostjo. Srbi pred uničenjem. K.-B. Dunaj, 30. novembra. Od južnega bojišča se danes uradno poroča: Na južnem bojišču trajajo boji naprej. Včeraj smo trdovratno hranjeni Suvobor-pas, srednjo točko ceste Valjevo-Cacak po hudih bojih zavzeli. Posebno se je odlikoval tukaj bataljon 70. Tudi regimenti 16 in deželna hramba 23 so se v zadnjih dnevih zopet odlikovali. Včeraj smo skupno 1.254 mož vjeli in 14 strojnih pušk zaplenili. V Užici našli smo mnogo orožja ter streliva. To uradno poročilo dokazuje, da napredujemo na Srbskem z nezadržljivo silo, čeprav se sovražnik trdovratno brani ter je tudi vreme jako neugodno. Zasebnim poročilom nemških listov posnemamo poleg tega še sledečo vest: Sedaj v Peterburgu nahajajoči se zaupnik srbskega miniaterskega predsednika Marko Z e-movič piše v ruskem listu „Nowoje Wremja": „SkrivanJ9 ne pomaga prav nič več. Srbi so doslej najmanje 100.000 v o j a k o v izgubili, torej skoraj eno tretjino svoje armade. To, kar pričakuje Srbijo, je stokrat hujše nego usoda Belgije. Srbija stoji pred nevarnostjo popolnega uničenja. Oni, ki mislijo, da se koristi Srbom z izpolnitvijo bulgarskih zahtev in da mora vsled tega Srbija tem zahtevam ugoditi, hočejo Srbiji zagotoviti samo pogreb prvega razreda. Pa tudi za ta izhod je danes že prepozno." Kakor vse kaže, je torej na Ruskem ter Srbskem že prepričanje zavladalo, da je prenapeta Srbija izgubljena. Kraljembrilcem prede huda . . . Trhovni poveljnik naše armade. Kakor, znano je vrhovni poveljnik avstro-ogrske armade nadvojvoda Friderik. Prinašamo danes njegovo sliko (1). Poleg njega stoji Oerb'sferreicfiische OberkommandierendE Erzh.Friedrichdi und 6ener6lstebschBf Conrad v.HijtzenifJ2)irn Haupfquartier. šel našega generalštaba Conrad pl. Hotzen-dorf, ki se ga smatra za našega najboljšega vojskovodjo. Od severnega bojišča. K.-B. Dunaj, 2. decembra. Uradno se danes opoldne razglaša: Mir ob naši fronti vvzhodni Galiciji in na Rusko-Poljskem vladal je v splošnem tudi včeraj. Preteklo noč smo zavrnili ruski napad severnozahoduo V o 1 b r o m a. Boji v prostoru zahodno Noworadom-b k a in pri L o d z u se nahajajo v ugodnem razvitku. Pred Przemyslom ostali so Rusi pod vtisom, zadnjega izpada pasivni. Več sovražnikovih letalcev metalo je brezuspešno bombe. Operacije vKarpatah še niso dospele do zaključka. Poročilo o zavzetju Belgrada po naših vojakih napravilo je na severnem bojišču ne-izrecno veselje. Namestnik generalštabnega šefa: v. H 6 f e r, generalmajor. Odmev z bojnega polja pri Krakovu. „Nowa Reforma" piše: Dva dneva sta,kar je umolknil mogočni odmev topovskih strelov, ki je nekaj dni donel od severa v Krakov. V bližini Krakova besneča velika krvava bitka se je dokončala čez mero ugodno za naše orožje, ki je Ruse z ogromnimi izgubami vrgla nazaj. Kot so pripovedovali ranjenci, je boj strastno dan in noč divjal. Pogosto je na posameznih mestih prišlo do silovitih napadov na nož za posamezne pozicije. V teh bojih so se po velikem junaštvu odlikovali poljski polki, ki so z noro drznostjo med točo krogel drli kot Samum smrti v strašni napad na nož. Ravnotako se je nenavadno junaško odlikovalo tudi naše topništvo, ki je s svojim smrtonosnim in dobro namerjenim ognjem podpiralo delo pehote in naposled skodelico zmage nagnilo na našo stran. Neko našo baterijo je dolgo časa obstreljevala ruska artiljerija. Naši topovi, doslej živo temu ognju odgovarajoči, so naenkrat utihnili. Nedolgo potem so korakale proti naši bateriji dolge ruske vrste, hoteč jo vzeti v napadu. Navzoči poveljnik baterije je ukazal kar najbolj mirno premeniti fronto topov in čakati. Ko so ruske vrste prišle na oddaljenost 400 korakov, je baterija otvorila peklenski ogenj granat, ki je vrste valečih se Moskalov ne mislečih na prevaro, polagal na tla drugo poleg druge. Po ponesrečenem napadu, je polkrog trupel ohkroževal baterijo, ki je mirno stala na svojem mestu. Rusi so v bitki pod Krakovom imeli velikanske izgube pobitih in ranjenih, ki so bili obenem z zdravimi vjetniki prepeljani v Krakov in odtod v notranjost monarhije. Nemška zmaga na severnem Poljskem. Iz nemškega glavnega stana se je dne 29. nove"mbra poročalo, da so napravili Nemci pri protinapadih ob reki Visli 4.500 vjetih in zaplenili 18 kanonov. Zdaj pa prihaja dodatek k temu poročilu, ki se takole glasi: K.-B. Berlin, 1. decembra (W.-B). Na zahodnem bojišču nič Dovega. Tudi na Vzhodno-Pruskem in na Jožno-Poljskem vladal je v splošnem mir. Na severnem Poljskem južno reke Visle (Weicbsel) povečal se je vojni plen v izrabi včeraj sporočenega uspeha. Število vjetih Rusov pomnožilo se je za 9.500, število zaplenjenih kanonov za 18. Poleg tega prišlo je 26 strojnih pušk in mnogo mnnicijskih vozov v naše roke. Torej so Nemci v tej bitki vjoli 14.000 Rusov, 36 kanonov in 26 strojnih pušk. Nemci proti Rusom. K.-B. Berlin, 30. novembra. Veliki glavni stan, 30. novembra dopoldne: Od zahodne fronte ni ničeBar poročati. Na vzhodno-pruski meji ponesrečil se je napad močnejših ruskih moči na nemške utrdbe vzhodno mesta Darkehmen pod težkimi izgubami za sovražnika. Ostanek napadalcev, nekaj oficirjev in 600 mož smo vjeli. Jnžno reke Visle (WeichRel) dosegli so včeraj naznanjeni protinapadi pomembnejše uspehe. Naš plen obsega 18 kanonov in več kot 4.500 vjetih Rusov. Na južnem Poljskem se ni prav nič pomembnega prigodilo. Najvišje armadno vodstvo. Nemški uspehi na Rusko-Poljskem. K.-B. Berlin, (W.-B) 2. decembra. Veliki glavni stan, 2. decembra dopoldne: V inozemskih listih razširjena poročila, da so v od nas sporočanemu številu 40.000 ruskih vjetnikov tudi oni, ki se jih je napravilo pri Kutni, všteti, je napačno. Naša vzhodna armada je v bojih pri V1 o c 1 a v e k u, Kutni, L o d-zu inLovieczu odi. novembra čez 80.000 neranjenih Rusov vjela. Najvišje armadno vodstvo- Armadno povelje generalfeidmaršalaHindenburga. aLokalanzeiger" poroča: Po svojem imenovanju za generalfeldmaršala je izdal pl. Hinden-burg to-le armadno povelje: V večdnevnih hudih bojih so meni podrejene armade ustavile ofenzivo številno nadmočnega sovražnika. Cesar je odgovoril na te uspehe, ki sem mu jih sporočil, s tole brzojavko: „Generaloberstu pl. Hinden-burgu. Vašemu energičnemu vodstvu in neomajni hrabrosti Vaših čet je bil zopet dan lep uspeh. V dolgotrajnem, težkem, vendar zvestem borenja so Vaše armade preprečile načrte številno močnejšega sovražnika. Za to obrambo vzhodnje meje moje države, Vam gre vsa zahvala domovine. Svojemu priznanju, ki ga boste sporočili zopet obenem z mojimi pozdravi, hočem dati iziaza s tem, da Vas imenujem za generalfeldmaršala. Bog daj Vam in Vašim zmagovitim četam nadaljne nepehe. — Viljem I. R." — Ponosen sem, da sem dosegel svoje najvišje vojaško mesto na čelu takih čet. Vaša bojažeij-nost in vztrajnost je prizadejala nasprotniku velike izgube. Nad 60 tisoč vjetih, 150 topov in kakih 200 strojnih pušk nam je padlo zopet v roke. Toda, uničen še ni. Zato naprej z Bogom za cesarja in domovino, da bo ležal zadnji Rus premagan na tleh. Hura, hura, hura! Pl. H i n d e n b u r g. Čestitke cesarja Frana Josipa. Poznanj, 30. novembra. (Kor. u.) Njegovo Veličanstvo cesar in kralj Fran Josip je poslal generalfeldmaršalu pl. Hindenburgu in general-štabnemu načelniku, generallajtnanta pl. Ludendorffu, povodom njiju napredovanja to-le brzojavno čestitko: „Ljubi generalfeldmaršal pl. H i n d e n-b n r g 1 Iskreno me veseli, da Vam morem toplo čestitati k Vašemu napredovanju v najvišje vojaško dostojanstvo, ki se je imate zahvaljevati svojemu vzvišenemu vladarju kot milostno priznanje za Vaše slavno vodstvo brezprimerno hrabre vzhodne armade. Obenem mi je srčna potreba, da Vam posvedočim, kako zelo utemeljeno Vas visoko čislam jaz in moja armada. Jasno, odločno in zvesto ste delovali v najtežjih bojih, v neprestanem soglasju z mojimi četami. Naša armada bo ponosna na to, ako bo čim najtesneje zvezana z Vašo osebo. Da ohranim svoji armadi Vaše sijajno ime kot vojskovodja za blesteč vzgled vojne hrabrosti, Vas imenujem za imejitelja svojega pehotnega polka št. 69. Naj bi bilo usojeno neomajnemu pobratimstvu orožja moje in nemške armade, da bi v vztrajnih bojih izvojevali zmago skupni pravični stvari! / Fran Josip." a Ljubi generallajtnant pl. L u d e n d o r f f F Najprisrčneje Vam čestitam k odlikovanju, ki j je daleč viden izraz najvišjega priznanja Vaših j sijajnih činov s strani Njegovega Veličanstva, i mojega zvestega prijatelja in zaveznika. Naj bi Vam Vsegamogočni dodelil, da bi Se v bodoče na enak zgleden način in v preizkušenem edinstvu z mojim generalnim štabom delovali ob strani svojega slavnega vojskovodje. Fran Josip." Zopet angleška bojna ladja zletela v zrak. — Okoli 800 mož utonilo. Angleži imajo na morju veliko smolo. Komaj smo poročali, da so izgubili svoj s 70 milijoni kron pred leti zgrajeni veliki naddread-nought „Audacius", kar je zmanjšalo moč angleške vojne mornarice za eno desetino, že prihaja nova vest: London, 26. novembra. (Kor. urad) V včerajšnji seji v spodnji zbornici je prvi lord admirali tete Churchill naznanil, da je boj o a ladja „Bulwak" 25. novembra zjutraj v Sheer-ness zletela v zrak. 700—800 mož je utonilo, le 12 so jih rešili. Admirali, ki so bili priče katastrofe, poročajo, da so prepričani, da je nesrečo povzročila eksplozija v notranjih skadiščih ladje, ker se morje ni nič vzvalovilo. Ladja se je potopila v treh minutah. V morje je bila spuščena leta 1899. in jo imela 15 250-ton de-placementa 18—19 milj hitrosti. Oborožena je bila s štirimi 30 5 cm in z dvanajstimi 15 cm topovi. Izgube angleške mornarice. London, 26. novembra. (Kor. urad.) Ad-miraliteta objavlja, da odkar je izbruhnila vojska, izkazuje seznam izgub med mrtvimi 220 častnikov, 37 ranjencev, 51 jih pogrešajo, oziroma so vjeti. Med moštvom je mrtvih 4607 in ranjenih 435 mornarjev; pogrešajo, oziroma vjetih je 2429 mornarjev. 13 Bolni napljnčih i Sanatory i Premog v vojni. Ni še dolgo tega, ko se je jela pojavljati vest, da v Švici, Italiji, na Danskem in na Balkanu primanjkuje premoga, ker so glavni dobavitelji, Nemčija, Francija, Belgija in Anglija zapletene v vojno, ter so zaprle svoje meje izvozu. Kar se tiče posebej francoskih in belgijskih premogovnikov, so večinoma že v nemški upravi ali pa sploh ne obratujejo zaradi pomanjkanja delavstva. Francoski kameniti in drugi premogovniki, ki so pridobili leta 1912 41 3 milijone ton premoga, se nahajajo v severozahodnih delih Francije. V Belgiji so producirali leta 1912 2297 milijonov ton. Rusija ima največ premoga iz kotline Doneč, kjer dobivajo okoli tri četrtine vsega ruskega premoga ali 21 milijonov ton, dalje v kotlini Dombravi kameniti in rjavi premog, ter slednjič ob uralskem pogorju premog sploh. Ker ti premogovniki ne zadoščajo niti za domačo potrebo, je Rusija dovolila leta 1913 carine prost uvoz premoga za železniško porabo. Rusija je upeljala leta 1913 za 753 (1912 45) milijonov rubljev premoga, in sicer iz Anglije za 3997, iz Nemčije za 313 milijonov rubljev; koksa je upeljala za 113, in sicer iz Anglije za 1 8, iz Nemčije za 4'79 milijonov rubljev. Kotlina Dombrova, ki leži v kotu treh cesarjev ob Mislovici, je že v rokab dvozveze. Notranji nemiri ter vpoklic rudarjev v vojsko bodo imeli to posledico, da bo kotlina Doneč producirala še manj premoga nego običajno. Ker je Rusiji že primanjkovalo kuriva leta 1913, sed*j pa sta za uvoz zaprli Črno in Vzhodno morje, in ker Rusija zase tie producira dovolj premoga, je jasno, da bo Rusija v kratkem brez tega kuriva. Pa tudi tedaj, če bi hoteli upoštevati nafti-ne produkte za kurivo, ki jih Rusija dobiva iz na zemeljskem olju bogate pokrajine Baku ob Kaspiškem morju, bi to kurivo ne zadoščalo. Zanesljiva poročila pa pravijo vrhu tega, da je v tej pokrajini vstaja in jo tudi že ogrožajo Turki. Preostane torej le Velika Britanija, ki utegne zalagati pač Francijo v atlanskih pristaniščih, če ji dvozveza ne zabrani prevoza. Celotna produkcija kamenitega in rojavega premoga, je znašala v vojujočih državah leta 1911 v tonah: Nemčija.........234 521 Avstro-Ogrska...... 49.860 Dvozveza •.......284.381 Rusija z azijsko posestjo . . 26.636 Francija ........ 39 231 Vel. Britanija in Irska ... 276 255 Belgija......... 23.053 Ententa.........365.175 Nevtralne evropske države pa pridelajo premoga: Italija 557, Španija 3916, Nizozemska 1477, Švedska 312, skupaj 6262 tisoč ton. Če priračunimo še pridelek Združenih držav ameriških po 450.165, tedaj vidimo, da pridelajo nevtralne države 456 427 ton premoga. Medsebojne odnošaje vojujočih držav ob mirnem času pokazuje naslednje številke: Nemčija je upeljala leta 1812 10 38 milijonov ton premoga (iz Velike Britanije 8.99 milijonov); izvozila pa ga je 3114 milijonov, in sicer v Belgijo 5 3, v Francijo 3 06, na Nizozemsko 754, v Avstro Ogrsko 110, v Rusijo 1 SI, v Švico 15 milijonov ton. Največ sta ga torej potrebovali Francija in Belgija. Nemčija je prejela iz drugih držav leta 1913 za 193 93, izvozila pa za 513 8 milijonov mark premoga. Francija je prejela iz drugih držav za 575 2 milijona frankov premoga, Rusija za 75 3 milijone rubljev, Belgija za 161 9 milijonov frankov izvozila pa za 90 2 milijonov frankov. Avstro-Ogrska je uvozila za 262 8 milijonov K premoga, izvozila pa ga je za 14 5 milijonov kron. Velika Britanija ga je izvozila 50 72 milijonov funtov. Nemčija, ki ni poklicala črnovojnikov rudarjev pod orožje, in pa Avstrija pridobiva premog v neomejeni množini. Premog je potemtakem dober zaveznik dvozveze. divja in nikdo ne ve, kako dolgo bode trajala. V teh resnih časih kaže se pomen društva ,Rdeči križ/ ki skrbi za ranjence vojne, posebno očitno. Prosimo torej vse, ki imajo čisto srce za našo domovino, da naj žrtvujejo za to prepotrebno društvo vsaj malo darilo! Podpisujte vojno posojilo! Z jasnim navdušenjem bo dovršili narodi monarhije svoje oboroženje, ko jih je poklical naš osiveli cesar, da odvrnejo nadštevilo napadov naših sovražnikov. V zalih, rožljajočih bataljonih poslal jejedin narod bratov svoje sinove na ožugane državne meje, železen zid, ob katerem razprši naval sovražnih valov. Sedaj pa je treba skrbeti za to, da ne ob-nemore roka, ki naj vodi meč. Gre sedaj za to, da se prekriža vražji račun naših sovražnikov, ki menijo, da nas morejo izstradati, če nas ne morejo premagati z mečem. Treba je sedaj dati vladi sredstev, da moremo vztrajati v boju za dom in ognjišče, za mirno prihodnost. Blago in kri za našega cesarja, blago in kri za domovino! Zatorej podpisujte vojno posojilo! Vsak, tudi najmanjši! Kajti tudi ta je deležen blagra, za katerega se borijo in krvavijo naši sinovi na bojnem polju. Nikomur ni treba darovati, le posoditi. In z obilnimi obrestmi dobi nazaj, kar je dal. Vlada je našla v skoraj s 6 odstotki obrest- ljivimi zakladnimi listi sredstvo, da omogoči vsakemu udeležbo brez vsake žrtve, Kdor podpiše, ima vplačati samo 97'/a in dobi dne 1. aprila 1920 nazaj glavnico po 100 in med tem časom vsako leto dne 1, aprila in 1. oktobra obresti. Ti zakladni listi so varovansko varni in davka prosti, v njih se lahko nalagajo varovanski denarji in ženitninske kavcije. Izgube na glavnici so izključene. Izdali se bodejo papirji po 100, 1000, 5000 in 10.000 kron. Da se lahko udeležujejo tudi oni, ki imajo najmanj sredstev, je ustanovila poštna hranilnica rentno hranilnico, ki obstoji v tem. da si za-morejo hranilni vložitelji iz svojih prihrankov pridobiti deležev po eno, dve ali tri četrtine najmanjšega papirja, torej v delnih zneskih po 25, 50 in 75 kron. Pri tem uživajo že od dneva nakupa deleža na tega odpadajoče kuponske obresti. Prodaja teh deležev je hrauilcu vsak čas zajamčena. Od nikogar se ne zahteva, da se svojemu denarju za pet let odreče. Dana mu je vsak čas možnost, če je primoran, načeti svoje hranilne vloge, da zamenja deleže zopet v gotovino in jih vzdigne. Podpisuje se lahko pri vseh poštnih in davčnih uradih, hranilnicah in privatnih bankah. Pri priglaševanju je plačati le desetinko podpisanega zneska. Ostalih devet desetink je plačati pri zneskih do 200 kron dne 4. decembra, pri večjih zneskih se lahko ostanek celo v obrokih odplačuje dne 4. in 16. decembra 1914 in dne 2. in 15. januarja 1915. Za podpisanje vojnega posojila ni potrebna gotovina. Avstrijsko-ogrska banka kakor tudi vojno-posojilna blagajna daje v ta namen posojilo na vrednostne papirje po nižji obrestni meri kakor je donaša vojno posojilo. Za podpisatelja odpade tedaj tudi v tem slučaju znaten obrestni prebitek. Te skrbne naprave omogočujejo vsakemu, da se udeleži na posojilu. Nikdo se naj ne izključi in če eden sam ne more skupaj spraviti 25 kron, naj se združi z drugimi. In kdor ima več, naj ne daje svojcem za imendan ali rojstni dan in zlasti o Božiču gotovine, temveč, kakor se spodobi za naš čas, papirje avstrijskega vojnega posojila. Naši sovražniki, ki nas v svoji ošabnosti smatrajo za berače, upajo, da ne bomo zmogli; ničesar bi ne videli rajši, kakor da jim ne bi mogli za dobo vzdržati, to bi jim rodilo nov pogum in zato bi pomenila brezuspešnost vojnega posojila več kot izgubljeno bitko. To ne sme biti. Radostno in jedino se bomo združili kakor dosedaj in temeljito odpravili naše sovražnike. Z geslom našega iskrenoljubljenega cesarja: ,,Z združenimi močmi" vzklilo bo naše vojno posojilo v zmago. Gradec, dne 14. novembra 1914. C. kr. namestnik: CLARY I. r. Božič v vojni! Božič se bliža, praznik ljubezni in domovine. Ubog ali bogat, vsakdo pripravlja — bodisi iz tega, kar si je s trudom prihranil, bodisi iz obilja — darilo za tiste, ki so njegovemu srcu najbližji. Komu se ne porosi oko, ako se spominja naših vojakov, ki izpolnujejo ob tem času daleč od doma, morda v pustih krajih, najple-menitejšo, toda najtežjo izmed dolžnosti! Vojni oskrbovalni urad c. in kr. vojnega ministrstva je sklenil tem vrlim možem poslati skromno božično darilo in posveča temu namenu pol milijona kron. Kakor znamenita je ta vsota, vendar daleč ne zadošča, da bi se vsakemu vojaku, ki je v vojni, naredilo majhno veselje. Za to je treba sodelovanja vseh. Z neznatnim številom tistih, ki nimajo dragega svojca v vojni, bodo tekmovali tisti, kojih sin, kojih brat, kojih mož ali zaročenec se bojuje za domovino . . . - 5 Zato prosi vojni oskrbovalni urad (IX , Berg- i gasse 16), da bi se mu s tem namenom veliko- : dušno in kar najhitreje naklanjala darila v denarju. Ta urad bode skrbel, da pridejo božična i darila našim četam po oddelkih pravočasno v 1 roke kakor drag pozdrav iz ljube domovine, j kakor dokaz najiskrenejšega spomina, kakor znak upanja na veselo svidenje! C. in kr. vojno ministrstvo, vojni oskrbovalni urad, IX., Berggasse štev. 16. Na Dunaju, v oktobru 1914. F. M. L. Lobl s. r. Tojna in nevtralne države. Mnogi menijo, da škoduje vojna samo vojskujočim se državam: toda vojna prizadeva občutno škodo tudi nevtralnim državam. Vsled onemogočenega in oviranega prometa trpi trgovina in vsaka nevtralna država je v nevarnosti, da z dobavo blaga izkaže kaki državi posebne ugodnosti, s čemer krši nevtralnost. V takem položaju ste pred vsem Amerika in Ho-landska. V Združenih državah je letos izredno dobro izpadla žetev pšenice. Vse Inke so je polne. Toda tega blaga ne morejo vkrcati na ladje, ker je nemško trgovinsko brodovje tako-rekoč izginilo, angleško pa je bilo zaradi vojaških transportov znatno reducirano. Vsled tega hoče parlament Združenih držav upeljati lastne paroplovne črte. Toda odkod naj vzame ladje? V amerikanskih pristaniščih so mnogi nemški in tudi avstrijski parniki, tako na primer velikanski nemški transatlanski parnik „Vaterland", a četudi bi Amerikanci te parnike prekrstili, bi to Angležev gotovo ne oviralo, da bi jih ne zaplenili. Poleg tega bi pa pomenjal odkup teh ladij, ki so v vojni za Nemčijo brez pomena, financijelno podporo vojskujoče se nemške države. In ker se je Amerikancu Morgana prepovedalo, posoditi francoski denar, bi se moralo ukreniti tudi napram Nemčiji, oziroma Avstriji. Tadi Švedska, Norveška, Danska in Ho-landska občutijo izredne posledice evropske vojne. Kajti Angleška pregleduje skoro vsak parnik imenovanih držav, ako odgovarajo njihovi trgovinski bilanci. Angleška jim napravlja natančen račun: Kar tu vozite, je več premoga, žita in bakra, kakor pa sami rabite. Pri tem kaže Angleška seveda tudi mnogo zlobe in jeze napram nevtralnim državam, ki nočejo stopiti na njeno stran. Toda vojna, pravzaprav moč njene mornarice, ji omogočuje njeno postopanje. Vsled tega rr.ora žito in druga živila gniti v inozemskih pristaniščih. Amerikancev se polašča zarad tega obup, tembolj, ker Angleži z vsakim dnem proglašajo novo blago kot vojno kontrebando. Amerikanski bombažni trgovci ogorčeno protestirajo proti temu, da se smatra tudi bombaž Jcot prepovedano blago, in cele armade bombažnih producentov so v nevarnosti, da propadejo. Toda bombaž se rabi tndi za — municijo! _Argentinija in Brazilija ne morete izvažati svojega mesa, svojega žita in kave. Italija mora pustiti, da se velike množine njenega sadja — tudi v tem pogleda je izpadla letina izborno — uničujejo, da propada njena sladkorna industrija, ker ji manjka prometnih sredstev. In tako stoji velika množica surovinskih industrij in produkcij živil v nevtralnih deželah pred ogromnim polomom. Veliko škodo imajo tudi one dežele, ki žive od trgovskega prometa. V tem oziru prideti predvsem v poštev Švica in Italija. Prva mora poleg tega tudi plačati stroške oborožene nevtralnosti, to je mobiliziranje za varstvo svoje meje. V obeh deželah so hoteli in resta vri racije zapuščene, železnice prinašajo znatno zmanjšano dohodke. S številkami se škoda, ki jo trpi Italija, niti ne da označiti. Toda nekoliko vpogleda Nevarnost okuženja pri vseh epidemičnih boleznih, kakor pri koleri, dyscn-teriji, driski itd. se izdatno zmanjša, ako vzdržujemo truplo čisto, uporno in krepko, vsled tega zdravo. Nadalje je potrebno za okrepčanje želodca, za redno prebavo in nemoteno izmenjavo snovi skrbeti, ker se kužne snovi v starih črevesnih ostankih najlažje razširjajo. — V interesu naših čitateljev hočemo zopet na dva preparata visoke higijenične vrednosti opozarjati in sicer: 1. Feller- nndijo v tem ozira vplačane vstopnine v mu- | zejih. Najbolj obiskana mesta mesta v Italiji so Rim, Florenca in Benetke. Vstopnina v Torinu in v galeriji Borghese v Rimu je znašala v preteklem letu 86 000, na Palatinu 36.000. v Angelskem gradu 25.000 lir. V Florenci, v Dfficijih 83.123, v medicinski kapeli 40.000 lir. V Benetkah so v palači dožev zbrali 163 000, v akademiji 48.266 lir. Bresa' v Milanu je imela 52.023, Leonardova Vincencijeva ,Zadnja večerja" kakih 50.000, muzej v Neaplju kakih 50.000 lir dohodkov. Največ izgube imajo Pompeji, ki so imeli 203.908 lir dohodkov itd. Vse to se je sedaj skoraj popolnoma nehalo. Italija ima škodo tudi z ozirom na izse-Ijeniško vprašanje. Stotisoči izseljencev so leto za letom hodili v Ameriko in drugam, odkoder so pošiljali domov svoje prihranke — okoli 100 milijonov lir na leto. In sedaj niso le popolnoma prenehale te denarne pošiljatve, temveč se vračajo sedaj tudi v velikem števila izseljenci domov zaradi pomanjkanja dela v inozemski industriji, pomnožujejo bedo doma in so za breme javnosti, ki mora zanje skrbeti. Ti stroški niso manjši kot oni vojskujočih se državah. In to se godi v času, ko državni dohodki znatno nazadujejo. V Italiji so v zadnjem četrtletja jali-september bili za 26 in pol milijona lir manjši kot prejšnje leto v istem času. Tudi Anglešna si domišljajo, oziroma Grey in Churchill skušata Angležem dopovedati, da predstavlja ravno toliko kot nevtralno deželo, da bo ostala nedotaknena od grozot vojne. Gotovo je, da je bil hinavski in zavratni namen Greya, izvojevati boj angleških kapitalistov z nemškimi potom Francoske in Belgije kakor tadi Rusije, pri čemur naj bi ostala Angleška nedotaknjena od grozot vojne. Kakor pa je padla ta hinavščina, s katero se je zapletla v pogodbo Belgija in Francoska, ravno tako se Angleška zelo moti, ako meni, da ta vojna ne bo imela zanjo zlih posledic. Kajti Angleška je tvorila dosedaj svetovni trg. Od zananje trgovine Nemčije, Avstrije, Belgije, Francoske in Rusije, ki znaša skupaj 14 milijard, je več kot polovica financirana od Angleške, to se pravi, da angleške banke posredujejo trgovino, da sprejemajo plačila v obliki menic in plačujejo s temi menicami, da jamčijo za čas med akceptiranjem in plačilom. Sedaj leži za kaki dve milijardi akceptiranih menic v Londonu, a ne plačanih. Te menice so izdane večinoma za povprečno dobo treh mesecev. Medtem pa je izbruhnila lojna in prekinjena trgovina bo povzročila polom številnih tvrdk, argentinskih, brazilskih itd., ki teh menic v Londonu ne bodo mogle plačati. To bo postala grozna finančna katastrofa za Angleško. In ako se to ne kaže že sedaj, je temu kriv samo moratorij, ki daje dolžniku pravico, da odlaga s plačilom. A četudi bo končana vojna, bodo najmanj Belgija in Rasija, a bržkone tudi Francoska, rabile dolgo časa, preden bodo mogle pričeti zopet s plačili. Tudi tu bodo torej imele angleške banke ogromne izgube in gospodarski polomi stotisočev bodo opustošili tudi angleško narodno gospodarstvo, tudi ako Be nemške armade ne bodo izkrcale pri Dovru in ako njeni Zeppelini ne bodo metali bomb na London. Temu naravnemu povračilu za svojo strahopetno zavratnost se bodo angleški kapitalisti komaj izognili, naj potem Grey tudi trdi cinično, da Angleška vojna ne bo mnogo več veljala kot bi jo njena nevtralnost. Male države Holandska, Danska, Norveška bo napram roparskim činom Angleške seveda popolnoma brez moči ter se morejo zadovoljiti samo s tem, da stiskajo svoje pesti v žepih. Značilno je za infamno politiko angleških kapitalistov, da izrablja ugodno priliko srbskega zavratuega umora le ne samo za zaželjeno gospodarsko nničeDJe Nemčije, temveč tndi zato, da prizadene trgovini manjših konkurentov znatno škodo, ki.ee ne bo mogla nikdar popraviti. | jtv priznani rastlinski esenčni fluid z zn. >E'z*fluid«, ki je vsled svoje očiščujoče, desinftkcijske in antiseptične lastnosti v teh dneh za vsako hiJo neprecenljive vrednosti. Za negovanje trupla in kože, kot ustna voda, za bolečine odpravljajoče in okrepčuioče obribanje po marših, jahanju, utrujenosti, pri revmatičnih bolečinah, prehlajenju in raznih vsled prepiha aH mokrote nastalih boleznih služi izborno. Mnogo zdravnikov ga priporoča in več kot 100.000 zahvalnih pisem potrjuje njegov bla-gonosni vpliv. 12 steklenic stane fraoko 6 kron, 60ste- Med Angleško in Holanrlsko obstojijo že stoletja komercijalna nasprotstva, ki so zaenkrat dosegla višek v popolnem podvrženju Holandske in njeni odpovedi kot svetovne sile, ne da bi se pri tem Angleška odrekla svoji ropažaljnosti. Kajti Angleški kapitalisti se čutijo toliko časa ogroževani, dokler bo plnla po oceana kaka ladja pod tujo zastavo. Angleški kapitalizem hoče biti edini gospodar svetovne trgovine. Iu to je tudi vzrok njegovega sovraštva napram Nemčiji, ki je v zadnjih 40 letih pokazala doslej nenavadno eneržijo gospodarskega razvoja. Da vodijo Angleško v sedanji vojni ti postranski nameni, dokazuje jasno tndi njeno obnašanje napram zaveznici Belgiji. Za kršen) nevtralnost Belgije je pobožna, visokomoralna Angleška po-točila krokodilske solze, a v svoji bolesti ni pozabila izročiti glavno trgovinsko mesto svoje prijateljice obleganju in ma povzročiti večmili-jonsko škodo ter onemogočiti uporabo njegovega pristanišča za dalje časa. Seveda, ljubljeni iu globoko obžalovani Antverpi so bili najnevarnejši konkurent Londonu. Toda tako, kakor si predstavlja angleška domišljija, se stvari ne bodo razvile. Kajti poleg Nemčije obstoje tudi še druge velike trgovinske države. „Uncle San", kakor imenujejo poosebljenje severoameriških Združenih drŽav, je nagrbančil čelo in to je zadostovalo, da se je podlo nadlegovanje nevtralne trgovine vsaj deloma omejilo. Tako se je morala vsemogočna Anglija na primer ukloniti in pripustiti izvažanje bombaža iz Amerike. Upajmo, da bo sčasoma ameriški velikan poučil na enak način Angleško tudi glede drugih stvari. Razno. 66 let. Preteklo sredo bilo je 66 let, odkar je zasedel naš presvitli cesar Franc Jožef I. prestol habsburške države. Bili so burni časi, ko je komaj 18-letni mladenič prijel za žezlo te stare in slavne monarhije. Revolucija je grozila, nezadovoljnost na Ogrskem se je vršila, sovražniki so ee dvigali ob mejah domovine. In ves svet je mislil, da bode kronani mladenič v tej borbi obnemogel, da bode opešal in ne bode mogel doseči svojih velikih ciljev. Ali svet se je zmotil; mladenič Franc Jožef I. je pokazal tako ogromno eneržijo, tako krepko odločnost, da je spravil kmalu državo v redni mirni razvitek. Revolucije in vojske so minule, pričel se je krasni gospodarski razvitek in z njim je rastlo blagostanje avstro ogrskih narodov . . . Dolga desetletja ščitil je Franc Jožef I. evropejski mir. V pravem zmislu besede ne samo mir naše prekrasne domovine, marveč evropejski in celo svetovni mir. Poznal je grozote vojske in njegova junaška, hrabra duša bi bila žalovala nad vsakim neopravičenim prelivanjem krvi. Mislil je v krasni Bvoji človekoljubnosti, da bode ščitil od vseh strani ogroženi mir. Kot najple-menitejši varuh tega miru je raje vsa žaljenja pretrpel, nego da bi svoje ljubljene narode izročil krvavi furiji vojne. Pa vse zaman! Strupena strast sovražnikov ni poznala mej in obzirov. Povzročilo je, da je moral tudi naš presvitli ce3ar potegniti meč in zapričeti borbo proti deželi kraljemorilcev, iz katere se je potem vsa ta velikanska svetovna vojska razvila. čist kakor božansko bitje stoji Franc Jožef I. na odru svetovne zgodovine. Nikdo mu ne more očitati niti trohice krivice ali krivde nad to vojno. Le v obrambo očetnjave poklical je cesar svoje hrabre vojake pod orožje, da si zaslužijo še enkrat slavno ime Avstrije. . . 66 - letnica Franc-Jožefovega vladanja pa dokazuje iz novega, da stojijo vsi narodi naše monarhije za našim cesarjem. Vso vročo ljubezen teh narodov dokazuje ta praznik, ki smo klenic franko samo 25 kron. 2 Fellerjeve prebavo urejujoče, želodec okrepčujoče Rhabaibara-krogljice z zn. >Elza-krogljice<, ki se jih že desetletja za ureditev izmenjave snovi vsestransko priporoča. 6 škatljic stane franko samo 4 krone 40 vinarjev, 12 škatljic franko samo 8 kron 40 vinarjev. — Zamoremo cenjenim čita-teljem oba preparata najbolje priporečati. Pa ne kupujte manjvredna nadomestna sredstva, marveč samo priznana »Elza-preparata od lekarnarja E. V. Feller, Siubica, Elsaplatz Št. 241 (Hrvatsko). 755 ga vsi v svetem navdušenju in hvaležnem spominu praznovali! Naš oče. Franc Jjžef I, — Bog te obvari in obrani! . . . Padec Belgrada povzročil je tudi v naših krajih naravnost veliksnsko veselje. V Ptuju ee je okcli 5. ure popoldne razširila vest, kateri je potem v kratkem času sledil uradni telegram. Pred razstavljenim telegramom v naši pisarni in pri županu Ornigu zbralo se je stotero ljudi in povsod je bilo videti le vesele ter navdušene obraze. Kmalu so pričeli hišni posestniki tudi razobešati avstrijske, cesarske, nemške in šta-jernke zastave. Zvečer,bilo je vse vojaštvo alarmirano. Skupno z meslno deško godbo, z vete-ranci in mladimi strelci meščanske brambe, napravilo se je skozi ceste bakljado, kakor jo še ptujsko mesto ni videlo. Vse hiše so bile razsvetljene s svetilkami in bengaličnim ognjem. Sviranje cesarske pesmi in nemške himne „Die Wacht ara Rhein" ter tudi znane nemške »Prinz Eogenins" vzbudilo je nepopisno navdušenje. Šolska deca je bakljado raz nemške dekliške šole pozdravljala. Krasne so bile patrijotična dekoracije pri našemu županu Ornigu in pri novi mestni hiši. Tadi v drugih krajih je bilo navdašenje prav veliko. Razposlali smo brzojavko tudi na deželo, da so ljudje takoj vedeli za to prekrasno našo zmago. Vojno sodišča. Dne 29. novembra vršili sta se pred v Ptuju zborujočim vojnim sodiščem dve glavni razpravi. Najprve seje imel leta 1883 rojeni nadučitelj Franc Megla iz sv. Lenarta pri Veliki Nedelji, ki je bil že štiri mesece v preiskovalnem zaporu, zagovarjati. Megla je dne 25. julija t. 1. po maši pred cerkvijo hujskajoči govor držal in svoje hujskajoče delo tndi na cesti ter celo v šoli nadaljeval. Obtoženec igral je vlogo skesanega. Cela vrsta prič potrdila je obtožnico. Megla bil je v zmisln §65anaeno leto težke in poojstrene ječe obsojen. Preiskovalni zapor se mu je vračunal. Zaradi nekaj de-liktov, ki jih je storil pred mobilizacijo, imel se bode še pred mariborskim okrožnim sodiščem zagovarjati. — Popoldne vršila se je druga kazenska razprava zoper šolevodjo ljudske šole v Ptrjju, leta 1860 rojenega Franca Vabič. Ta je dne 1. avgusta t. 1. v Spodnji Hajdini v dveh gostilnah hujsksjoče govore rabil. Nadalje je celo vrsto veleizdajalcev slavil in izrazil na vse mogoče načine svojo Srbom prijazno mišljenje. Mož, ki ima devet otrok, tajil jo vse izraze, ki ae mu jib je očitalo. Razprava trajala je skoraj sedem ur. Vabič bil je v zmislu §§ 65a k. p., 314 v. k. p., 65 in 34 na 15 mesecev težke ter p o oj strene ječe obsojen. Preiskovalni zapor so mu je vračunal. Nevarna otroška igra. Dne 25. p. m. zabaval se je 10-letni posestniški sin Janez Kn-kovec iz Tratne pri nekem prepadu s tem, da je metal kamenje. Ko je vrgel veliki kamen, šla je ravno 17-letna poeeatnikova hčerka M aren mimo. Kamen zadel jo je s tako močjo na sence, da je revica takoj mrtva na tla padla. Izpred sodišča. Črnovojnik Gregor Tru-š e k je v Mariboru v vojašnici razgrajal in razbijal in se tudi zoper druge vojake uprl. Vsled tega bil je ta že večkrat obsojeni Trušek na 18 mesecev težke ječe obsojen. Narodnostna sprava na Ogrskem. Ministrski predsednik grof btefan Tieza se je odločil za veliko državniško dejanje. Ministrski predsednik Ogrske pripravlja namreč celo vrsto odredb, ki bi bile primerne ogrsko prebivalstvo nemad-žartkega jezika sprijazniti z ogrsko državno idejo. Te odredbe, za katere je dal ministrskemu predsedniku povod patriotizem, ki so ga pokazale v sedanjem vojnem času ogrske narodnosti in ki jih je že napovedal v posebnem pismu najstarejšemu ortodoksnemu cerkvenemu kultu, rumunskensu grško orientalskemu škofu v Aradu, Metian, se raetezajo v treh smereh. Najprej je grof Tisza izprsloval pri cesarju splošno pomiloščenje za politične pregreške in prestopke (tudi kazenska postopanja, ki so v teku, se bodo ustavila.) Ta odredba bo v prid tudi socialistom, ki so se isto ta ko zadržali korektno. — Druga cdredba se tiče na eni strani revizije Ijudskošolskega zakena, ki naj bi se preosnoval primerno željam posameznih narodnosti. Poleg tega se bodo upoštevale tudi želje narodnosti glede na sodno postopanje. Tretja serija odredb se končno nanaša na to, da se dovoljuje norodnostim ob gotovih prilikah nositi lastno barve in znake, če niso identični z onimi kake inozemske države. Razvoj svetovnega železniškega omrežja. Pregled o razvoju železništva v letih 1840 do 1910 nam podaja arhiv za železništvo. Celoten obseg železniškega omrežja je obsegal: 1840 . . . 7.700 kilometrov 1850 ... 38 600 1860 . . . 108.000 1870 . . . 209 000 1880 . . . 372.400 1890 . . . 617.300 1900 . . . 790.100 » 1910 . . . 1,030.000 Najbolj se je razvijalo železništvo v letih 1880 do 1890 in sicer je znašalo v teh letih izvedeno železniško omrežje 246 900 kilometrov, od katerih pripada na Zedinjene države v Ameriki 170.000 kilometrov. Nato je živahni razvoj nekoliko pojenjal, od leta 1900 do 1910 se je razvijalo Železništvo zopet (posebno v Aziji in Afriki) za 239.900 kilometrov. Od 1,030.000 kilometrov železniškega omrežja ga jo v Ameriki .... 526 000 kilometrov Evropi.....333.850 „ Aziji......101.900 „ Afriki.....36 850 Avstraliji .... 13.010 .» V Evropi imajo od 333 850 kilometrov omrežja naslednje države več nego 10.000 kilometrov železnic: Nemčija.....61.150 kilometrov Rusija......59 560 „ Fraucija.....49 380 Avstro Ogrska . . 44.370 » Anglija.....37.580 , Italija......16 960 » Španija.....15 000 „ Švedija.....13.980 Stroški za železniško omrežje, od katerega je okolu 30 odstotkov državnega, znašajo preko 227 milijard mark ali 272 milijonov kron. Vojni davek. Finančno ministrstvo baje namerava uvesti nov vojni davek, in sicer v obliki doklade na dohodninski davek. Obdavčiti hoče dohodke nad 4000, K in sicer z doklado pol odstotka, ki naj pri dohodkih nad 20 000 naraste na štiri odstotke. Ta davek uvede vlada baje s § 14. Ogrska banka je izdala novo dve-kronske bankovce. Novi »vojni denar" je sicer iste velikosti, barve in risbe, kakor prvotni dvekronski bankovci, vendar pa se olikuje po skrbnejši izvedbi in veliko boljšem papirja. »Stari dvekronski bankovci so bili izdani za prvo silo, ker je ob začetku nastalo občutno pomanjkanje drobnega denarja. Ne pošiljajte jestvin vojakom na bojišče. Navzlic večkratni opozoritvi, da se vojnopoštnih zavojčkih ne sme pošiljati vojakom na bojišče nobenih jestvin, je občinstvo v zadnjem času navzlic temu oddalo na pošti ogromno število takih zavojčkov. Ponovno torej treba opozoriti, da rabijo taki zavojčki sorazmerno dolgo časa, preden pridejo na določeno mesto in da so poslane jestvine tako pokvarjene, da jih je treba proč pometati, ker niso več užitne. Vojno ministrstvo sporoča, .da jo pri neki vojni pošti dešlo 25.000 takih zavojčkov z jestvinami, a so morali vse uničiti, ker so bile vse jestvine pokvarjene. Poštnim uradom je zaukazano, da se večkrat o vsebini vojnopoštnih zavojčkov prepričajo ter da take zavojčke, ki bi vsebovali jestvine, brez izjeme zavrnejo. Prebavno motenje pri dojencih, griža, driska, črevesni katarji, itd. so vedno posledice nepravilne hrane in so napravile že mnogim starišem skrbi in celo žalost. Ako hočete ohraniti svoje dete in je videti ob ckusni, lahko prebavni hrani resnično vspevati, potem dajajte nežnemu ljubljencu Nestlejevo moko za otroke. Poskašnje popolnoma zastonj pri: Henri Nestle, Dunaj, I. Biberstrasse 2 S Promet paketov vojne pošte. C. kr. namest-ništvo nas prosi, da naj objavimo sledeče vrstice: Na vojno ministerstvo prihaja vsak dan mnogo vprašanj, kedaj in za katere urade vojne pošte se bode promet s paketi zopet pričel. Na ta vprašanja je nemogoče vsakemu posamezniku odgovoriti. Namesto vBacega odgovora se enkrat za vselej naznanja, da se promet paketov vojne pošte le začasno in le v toliko dopusti, v kolikor se zamore pakete z ozirom na dane razmere tudi dostaviti. Pričetek in vstavljenje paketnega prometa vojne pošte določa sicer etapni nadkomando po danih razmerah v etapnem prostoru; vojno ministerstvo torej nima na to nobenega vpliva. Vsaka sprememba določil glede paketnega prometa za vojno pošto se bode nemudoma javnosti naznanila. Božič za vojake. Nj. Veličanstvo je za božično obdarovanje na bojnem polju stoječih vojakov daroval znatuo vsoto. Cesar, ki se za to akcijo posebno zanima, je pri tej priliki izrekel upanje, da se bo zbralo znatno mnogo darov in je izrekel svoje posebno zadovoljstvo, da bo obdarovanja deležno tudi vojaštvo iz Nemčije. — Za dopošiljanje daril vojakom, je, ako se pošljejo potom vojnega pomožnega urada, na vseh državnih železnicah in na železnicah, ki jih opravlja država, dovoljeno oproščenje od pre-voznine. Na tovornem listu pa mora biti izrecno povedano, da obsega pošiljatev darila za vojake na bojišča. Takisto so prevozniue oproščene vse pošiljatve na bolnišnice in bolne vojake, če je na tovornem lista zapisano »Prostovoljna darila za Rdeči križ." Nadvojvodi Leopoldu Salvatorju, generalnemu nadzorniku naše artiljerije je podelil nemški cesar red »Železnega križa" I. in II. razreda v znak posebnega priznanja za sijajno dolovanje našega topničarstva, zlasti pa naših možnarskih motornih baterij. Požar. V Ehrentalu pogorelo je gospodarsko poslopje deželnega glavarja in z njim mnogo premičnine ter krme. Živino so pravočasno rešili. Samomor. V Spittalu ustrelil se je črnovoj-niški vojak Johan S i h a r iz Moravske. Bil je takoj mrtev. Požar. Iz Dellacha se poroča, da je uničil požar gospodarska in postranska poslopja posestnikov P i r k e r in P i r k e 1 n e r. Le hitri pomoči gasilcev se je zahvaliti, da niso bile tudi sosedne hiše uničene. Pokritje vojnih stroškov. V nekem članku lista »Prager Tagblatt" obravnava finančni politik Nemške narodne zveze, prof. dr. Stein-wender, vprašanje glede pokritja vojnih izdatkov, ki bodo po njegovem mnenju znašali več — »tisoč milijonov." Kar piše o dobavi sredstev potom posojil, nas tu ne zanima. Važna so pa iz prav posebnega političnega razloga njegova naslednja izvajanja: Dr. Steinwender pravi: Samo na posojila se ne bomo mogli omejevati, marveč bomo morali ukreniti tako, kakor je ukrenila Nemčija. Mislimo namreč s tem enkraten odstop, četudi v več letih odstopljivega imetja. če so v tej vojni tisoči izgubili svoje imetje in drugi tisoči svoje življenje, tedaj ne more nihče smatrati to zahtevo kot neumestno, da namreč imoviti sloji, ki jim je bilo imetje ohranjeno s požrtvovalnostjo drugih, en ali dva odstotka odstopijo v omenjeni namen. To bi v Avstriji — brez Ogrske — znašalo svoto ena do dveh milijard kron. Opravičba takega odstopa tiči tudi v tem, če je je že treba, da se prav najbogatejši ljudje tako odtegujejo prostovoljni pomoči za ranjence in zapnščence, da postaja kar mučno. Cim mine vojna, bomo pred povsem novo ureditvijo razmer in nadejamo se, tudi pred novo* ureditvijo financ. Pri tem pa ne bomo smeli misliti zopet na izključno podraženje najpotrebnejših predmetov, na špirit, užigalice in drugačno blago, zakaj množica je v resnici storila svojo dolžnost in če ji vojna ni zamogla priza-nesti, ima pa ob miru pravico do varstva . . . Dr. Steinwender je s temi izvajanji pokazal pot, ki jo bo po vojni parlament, kadar bo zopet urejeval finance, upošteval ter sklepal v smisla člankarjevem. Tako pričakujemo! Vojska V snegu. »Mede", poroča uradno poročilo z zahodnega bojišča — »cel meter visoko je zasneženo srbsko gorovje — sneži in zmrzuje na poljskem bojišču. Prikimala je zima. Vojskovati so se pričeli poleti. Prvi vojaški pohodi so se pričeli poleti v najhujši, moreči vročini in v soparici. Zdaj pa trpe vojaki v snegu in v mrazu. Pričela se je zimska vojska, ki se zelo razločuje od vojsko poleti in se mora tudi voditi popolnoma drugače. Pošiljajo vojakom volnene obleke, darila ljubezni, vojna uprava - ff - stori vse, da tudi pozimi za vojake skrbi, a kljub temn vsak vprašuje: kako se bodo vzdržali nemški vojaki na zahodnem bojišču, kjer leže cel dan vedno pripravljeni za boj in izpostavljeni vsem vremenskim nezgodam. Življenja v strelskih jarkih si nikakor ne smemo narobe predstavljati. Ljudje ne leže morebiti kar 24 ur v jarkih ob sprednjih pranih obranah s puško v roki vedno pripravljeni, da streljajo, marveč le del stoji ob prsnih obranah na straži, ki opazuje ozemlje in vsako sovražnikovo kretnjo in da strelja na vse, kar se neprevidno nekrito pokaže. Straže bo vedno menjajo. Ostali vojaki se nahajajo v bivališčih in v luknjah, ki ao pri-zidane strelskim jarkom. Bivališča so polagoma lagodno opremili in jih tudi s slamo, preprogami ia celo s pečmi zavarovali proti mrazu. V teh bivališčih se lahko 24 ur čisto prijetno preživi. Ko poteče 24 ur, se posadka zamenja in odpošlje za sprednjo črto, kjer je za ugodnejše bivališče preskrbljeno. Tu so zgrajeni tabori koč iz prsti, kjer se lahko čisto ugodno živi, kakor so pokazale izkušnje v rusko japanski vojski. Izkušnje te vojske je porabila tudi naša vojna oprava že v mirnih Časih. Mrzlo vreme ■celo, če je tudi oater mraz, čete lažje prene3o, kakor dolgotrajno mrzlo mokro deževje. Na Poljskem mraz izboljšava hojo. Ceste, prej tako blatne, da sploh ni bilo mogoče voziti po njih, imajo zdaj tako trdno skorjo, da ze lahko vozi po njih. Močvirja, čez katere ni bilo mogoče vojakom hoditi, so zdaj tudi zamrznjena. Tudi reke so vsaj večinoma tako zamrznjene, da se lahko prekoračijo. Operacije na Poljskem so zato pozimi lažje izvedljive kakor poleti in osobito v deževni jeseni in pomladi. Zamrznjena zemlja zelo učinkuje na zgradbo poljskih utrdb, na kar je nedavno opozarjal generalni pokolvnik Hin-denburg. Rusi so namreč izredno spretni za izkopavanje strelskih jarkov. Vadijo jih namreč močno v kopanju in se kakor krti hitro zakopljejo. če je pa zemlja trdo zamrznjena, pa ne morejo hitro izkopati jarkov in so izpostavljeni napadom na odprtem bojišču, kjer so jim pa naši vojaki vedno kos. Na Poljskem ni dobrih hiš. Zato so naše čete opremljene s šotori. Izkušnje uče, da se more tudi na snegu v šotorih čisto prijetno prebivati. Težavno je pa vojskovanje pozimi v hribih. A izkušnje v turško-ruski vojski leta 1877/78. uče, da je tudi pozimi voJBka v hribih mogoča. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Padec Belgrada. Dunaj, 3. dec. Zmagovito napredovanje naših vojakov čez Kolubaro je sovražnika prisililo, pripustiti nam Belgrad, ki je bil proti severu obvarovan, brez boja. Naši vojaki prišli so južno in čez Savo v mesto. Zasedli so važna poslopja. Cenjeni prijatelji! Politični in gospodarski boji za kmet«, obrtnike in delavce postajajo vedno hujši. Od vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled tega pa je tudi treba, da si vsakdo nabavi list, ki mu vedno in povsod služi in ki zagovarja ljudske pravice. „Š t a j e r c" je tak list, v vsakem oziru neustrašen in pogumen. Vsak pravi prijatelj ljudstva bode torej: 1. Bfci taj er če v" naročnik 2. Zahteval v gostilnah, toba-karnah, kavarnah in brivnicah BStaj er ca." 3. Agitiral za ..Štajerca." iMI Obenem prosimo ob priliki nastopivšega novega polletja vse one, ki so z naročnino zaostali, naj jo blagovolijo vposlati! "TP( Vsi na delo za naš listi Vsakemu brivca poSilja zastonj ali cefrarikirano po naročilu Lysoform tvornic 2 ali 4 elu^a itna potlačena dasinfekcijsia aparata in polog lega primerne Table. Samo poStnino zavoja 70 vin.) mora sprejemnik plačati. Kemi'c C. Hubmann Dunaj X.f Pe-trsschgasse i. Vojno zavarovanje črnovojnikov. Tisočero družinskih očetov stoji pred asentiranjem in skuša že svoje zadeve urediti. Jako važno vprašanje je dobra gmotna oskrba druiine. Ako že reditelj pade, naj bi bila vsaj zaostala družina preskrbljena. Ali pri še tako icdatni pomoči se ne bode moralo povsod dovolj pomagali. Človek mora torej z lastno močjo družino pred bedo obvarovati. Avstrijski »P h o n iX8, naSa svetovno znana domača zavarovalna družba zasigurila si je mnogo priznanja s tem, da je vstvarila vojno zavarovanje. Kdor je zamudil po zivljenskem zavarovanju svoji d.užini pomagati, ta zamore to Se danes z vojnim zavarovanjem storiti. Zdravniška preiskava odpade, torej se zamorejo že v vojni stoječi istoUko zavarovati. Pri >oročati pa je, da se to zavarovanje takoj izvrS, ker bi se znala premija potem zvišali. To zavarovanje pa daje tudi veliko varstvo upnikom, ker ^ si za-rr.ore s tem zavarovanjem vsak upnik svoje zahteve zasiguriti, Pripori čamo v potrebi takojšno vpraSanje na filijalno pisarno „Ph(jnix"l ki se neobvezno in b.-ez Iroškov doseže. V splošnem opozarjamo na inzeral I Bojazen, ki se jo opazi mnogokrat zvečer pred spanjem, je posledica prenapolnjenega želodca in slabe prebave. Najboljše sredstvo proti temu so Fellerjcve milo odvajajoče, prebavo pospešujoče Rhabarbara krogljice z zn. „Elzi-krogliice." 6 škatljic franki i K 40 h. Se dobijo le pri lekarnar, u E. V. Feller, Stubiea, Eliaplatz št. 241 (Hrvatski.) Tam se dobi tudi tMlerjev bolečine odpravljajoči rastlinski fluid z zn. „Elsafluid", U steklenic ia 6 kron franko. To naj se takoj naroči. Inzerente opozarjamo, da je zdaj zopet Jako ugodni čas za inzerirai.je v „Šta]erCU," ki je gotovo najboljši in najrazširnejši list v naših krajih. Viuičar ali vžitkar s 3 delavskimi močmi se sprejme pri S. Hutter PTUJ. 782 Oženjeni hlapec z odrašeuirn siuom se s 1. januarjem 1915 v graščini Ebensfeld, pri Ptnja sprejme 779 Fino čiščenje perila i Ptuj, Wagplatz I prevzame vse vrste perila za pranje ia gla-denje po najnižji ceni. 786 Vila '/j ure od Ptuja oddaljena, novo zidana, 4 sobe, kuhinja, klet, s/i orala zemljišča. zlasti primerna za penzijonista ali krčmarja, se takoj proda, cena kron 5000—. Natančni naslov pove uprava tega lista. Podkovski kovač zmožen vsacega tozadevnega dela, samostojni delavec, trezen in priden, se sprejme pri Richard Tolazzi, Ormož. 749 Sveža jajca kupuje po najboljši ceni J. Heller, Wien III., Kieistg. 20. 684 Ni zamenjati s podobnimi ponudbami 1 Namesto K 12'— samo K 6»- 15.000 parov čevelj na žnore glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in močnim, žeblanim podplatom, ki so bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam vsled tega par pod proizvajalno ceno za samo K 6'—. — Se dobijo za gospode in damein v vsaki velikosti. Mesarski učenec se takoj sprejme pri g. Aug. Bauer, mesar v Ormožu. ;72 2 pridna viničarja 1 majer Wl se sprejmejo.. Vinogradniško oskrbništvo „Annenhof", Fram (Frauheim-Kranichs- fr>ld). 778 Trgovski učenec poštenih starišev z dobrimi spričevali se takoj sprejme pri Franc Kaučič, trgovec, Studenice pri Poljca-nah. 771 Lepa vila v neposredni bližini Ptuja se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več pove Josef Wesiak, PiDtipttner Bierrlepet, Marburg, Miililgasse. 601 Lončarski 76s učenec se takoj sprejme pri g. ioh. Maister, lončarski mojster v Ptuju. Pred rabo Po rabi Tako čudežno spremembo napravi najboljša hrana za možgane in živce v naturi. Razpoloženje, mišljenje, nastopanje, sploh vsako gibanje trupla so odvnni od možgau. Utrujenost, Zalostnost, usehanost, slabost živcev in splošna slabrtst trupla so znaki primanjkujoče življenjske moči. Ako se hočete vedno zdrave čutiti, z jasno glavo in krejkim spominom, ako hočete delo in štrapace kakor /.abavo občutiti, potem vzemile Kola tablete (Kola-Dultz). To je naravna hrana za živce in možgane, ki obenem kri izmlajSa in i'.boljša in s tem moči daruje vsakemu organu trujla. Kola tablete (Kola-Dultz) prinaša življensko veselje in moči za delo ter čut mladosti s svojo poguninostjo, ki zajamči u*pch in srečo. Jemljite Kola-tablete (Kola-Dultz) nekaj Cata vsak dan. okrepčale bodejo Vaše živce, vsaka slabost bode izginila in ptd njegovim vplivom postali bodete z močjo napolnjeni. Kola priporočajo zdravniške autoritete celega sveti in se rabi v bolnicah ter živčnih sanatorijih. Zahtevajte KOLA-TABLETE (Kola-Dultz) zastonj. Zdaj Vam nudim priliko, okrepčati Vaše živce, pišite mi dopisnico z Vadim natančnim naslovom in jaz Vsm pošljem takoj gratis in franko eno množino Kola-tablet (Kola-Dultz), dovolj veliko, da Vam dobro dtme in da Vas spravi v položaj, vpofite-vati njegovo Čudežno moč. Ako Vam dopade, zamerite več naročiti. Pišite pa takoj, predno poiabite. 780 Razpoš. APOTEKA sv. DUHA, Budapest VI.. odd. 420. Pottje po povzetju JeffeKt", Duoaj, 1, Heuiiiftgaue S prejšnim lastnikom zda,] v moji lasti stoječega mlina v Ka> niži-Pesnici gospodom Karlom Eengo sem se domenil, da isti ne v Slovenskih Goricah ne v okolišu 60 km od Kaniže kakega mlina ne kupi, ne vzame v najem in se pri njemu ne udeleži. Proti temu dogovoru je gospod Kari II e n g o v tem varovanem rajonu ležeči mlin g. Schwaba na Bregu pri Ptuju kupil in ga ima v obratu. Ker je bila poravnava v tej za devi dobrim potom nemogoča, sem s svojim zastopnikom gospodom dr. Oskarjem Or o sel, odvetnikom v Mariboru proti Karlu Rengo tožbo vložil. S sodbo c. k. okrožne sodnije v Mariboru z dne 26. oktobra 1914, o. št. Cg I 224|14 bil je gospod Kari Rengo krivim spoznati, da mlinski obrat Schwabovega mlina na Bregu pri Ptuju takoj vstavi in mi poplača tozne troške. Prinašam to v splošno znanje. Franc Ehrlich lastnik I. Slov.-Goriškega parnega mlina v Kaniži-Pesnici. 7M 5690 8 >b no o ene: pred azijatsko kolero, kajti zamoremo se pred to kugo skozi higijenični način življenja sigurno varovati. Držimo svoj felodec v redu in pazimo na največjo snainost. Umivajmo večkrat na dan obraz in roke in dajmo vsakokrat v umivalno vodo nekaj LysolormdesiDfekcijskega sredstva. Glasom poskusov v znamenitem Greifswaldskem zavodu tajnega svetnika nrof. Loefflf r uniči 2°/o ua I«y-aoformova tekočina tekom ene minute baciljne kulture Cnolere vibrio. Lysoform naj bode poTSod v zalogi. Cene originalnih steklenic so K —80, 1 60, 2 80 in 4-60 v vsaki apoteki in drožeriji. Na željo pošljemo vsakomur zastonj in franko jako zanimivo brošuro od kralj, svetnika Aladar Koach, direktorja rešilne družbe, z naslovom: »Kako se varujemo pred kolero«. Večjim tvrdkam pošljemo tudi več izvodov. 40 Dr. Keleti & Muranyi kem. fabrika, Ujpest. Pharm. mag. Viktor Hayd drožerija in sanitetna trgovina „Zlati križ" v Ptuju preselila se je v Bismarckstrasse (preje Wegschaider). 697 (lohnung- und DienstYermittlung) za 101 službe, učence, stanovanja in posestva T PtujU izvršuje rs« vrste posredovanja najhitreje. ^W Tprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž). Učenec iz dežele, jako močan in obeh deželnih jezikov zmožen, se takoj sprejme v trgovini z železnino Vinzenz Leposcha, Ptuj. r,i Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinareke hiše postavljena je parna žaga vsakomur :z= v porabo. :sz= Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i, t. d. Zagotovljen osneb, dragafe tali i spričevalo o izbora urniku krasna dobite pri rabi 763 A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3'—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8-—. Koiefi A Dr. A. Rix LaHoiatoii Dunaj IX., Berggasse 17IK. Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri ,angelju varuhu", lekarna „Marija pomagaj1' in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarna pri „zlate«r. jelenu", v diSavi A. Kauč, in „Adria-Drogerie.4 (Postat no varovana.) Vojna ura 1914. Z dvojnim reliefom: Njcg. Vel. cesar Franc Jožef I. in cesar Viljem II. z združenimi močmi 1914. Jeklo ali nikelj........K 6— Z usnjatim napestnikom . . . , 6-— Z radijploSio........, 10-- "'^jBgk Z žepno budilnico......, 16-— •^Jlfflk Cena niklasla ura......» 3'— ■ •■■ Budilnica..........:, 2-— 5j(S jBl 3 let garancije. PoSiljatev po povzetju ~MI po prvi zalogi vojnih ur ^^§ Max Bohnel Dunaj IV., Margaretenstr. 27/51. Originalni fabricni cenik zastonj. -yj 750 Wasserdichte Wagenplachen Vododržne vozne plahte K 20-— K 25-— K 30 — 3 m 3'/, * m dolge 243 Wasserdichte Pterdedecken — rujave 1*90 m dolge po 10, 12, 16 kroti, priporočata Slawltsch in Heller v Ptuju trgovina z blagom. Krepka učenka zmožna nemščine in slovenščine v jeziku, in posebno tndi. v pisavi dobro izšolana, s predlogo odpustnega šolskega spričevala, od dobro situiranih starišev, se takoj sprejme. Wilhelm Zottl, trgovina z mešanim .blagom, Vojnik, (Hochenegg) pri Celju. 777 učenec se vzame v uk pod zelo ugodnimi pogoji. Natančneje se poizve pri g. Aug. Stanetz, mesar in gostilničar na Bregu pri Ptuju. 788 50% cenejša! Amerikanska štedilna kava, velearomatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 10*— franko po povzetju. '/« klgr. veleprima najfinejši Čaj K 2"— oddaja A. Sapira, 490, eksport kave in čaja Gaianta. ;?,<&, Kupiti se išče: 100 do 500 m3 borovega in smrekovega okroglega lesa, primernega za rezanje. Ponudbe na Richard Tolazzi, v Ormožu. 723 dskakopelj mestnega kepaliSča t Ptuju. S, Ču za kopanj«! ofcdolarnikih od 12. ure do I. on popoldao (blagajna j* od 18. do 1. an uwli): ob mdeljah ir prazniki« o« 11. do IS. on depoldn. 1 kopeli t nodus zrakomTpiSo rBr.u.»AU« z rjuho K -• 70 Zahtevajte v vseh trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki niši iz vrstne „Š tajerčeve • u ž i g al i c e V velikem •e jih naroči naravnost pri „LSndefbank1', Dunaj i, drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH, PTU1, in vseh drugih zalogah Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kx. poštno - hranilnic-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med kranilnične zadere »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla i avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka *adeva pojasni in po vsem m. : vstreže. : ..--t: $ OMenje >* : i avst. ogeroku^ $ banko. $ Ravnateljstvo, m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure.