M# ! ^S* ,0' J JEKLO V TEHNA PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31760 UGODEN NAKUP IN VELIKA IZBIRA! Nafta Lendava na prelomnici Se bo pisala zgodba o uspehu ali propadu? stran 4 Instalacijski material za vodovod in ogrevanje ter elektroinstala-cijski material. Prodajamo tudi žarnice, svetila in lestence. Murska Sobota, 10. februarja 1994 • Leto XLVI • Št. 6 • Cena 95 SIT e ferska ^prodaja super »«^x) d X Februar je mesec očiščevanja. Od tod njegovo latinsko ime. Februare - očiščevati. Drevje se čisti z žago, gozd - ne zaradi gozda, temveč za steljo živalim - se čisti z grabljami, telo se čisti z vodo in, zakaj pa ne, tudi s sirkovo krtačo. Kako pa se čistijo duše? S karnevalom, kakor nam - že spet - pove ime. Karneval pomeni toliko kot »na svidenje, meso«. Na svidenje, meso, prihaja post! (Zveni, kot da bi izrekel zdajšnji slovenski zunanji minister.) Toda duh je voljan, meso pa se upira! Zato ne moreš samo duha nad meso pustiti. Ali se celo zgolj mesu kot hrani odreči. Karneval je, da se meso prečisti od mesa. Klin se s klinom zbija, žareča strast se izganja z žarečo strastjo. Pust je kot začetek posta, fašenik je kot fajnšček, šema je kot shema. Za pustno šemo se skriva to, kar približno, shematsko, smo. - Vsa radost pa naj gre za dober pridelek! fotografija: N. Johnov besedilo: ŠSM Predsed nikove zasebne težave stran 2 VREME Ob koncu tedna bo zmerno do pretežno oblačno in suho vreme. Vestnikov koledar 10. februar, četrtek, Viljem 11. februar, petek, Marija 12. februar, sobota, Damijana 13. februar, nedelja, Katarina 14. februar, ponedeljek, Valentin 15. februar, torek. Pust 16. februar, sreda, Pepelnica Pregovor Valentin prinese ključe do korenin. Kot meč so rezale besede dr. Maksa Tajnikarja, prej ministra za drobno gospodarstvo, sedaj za gospodarske dejavnosti v Termah Lipa v Lendavi, ko je govoril zbranim direktorjem. Gost iz vladnega kabineta je izza mize kot strogi šolnik sedečim pred sabo razlagal uspehe gospodarske vladne politike in, kot je sam dejal, svojo in vedno bolj tudi prevladujočo vladno filozofijo. »V resnici sem nekoč rekel, v Sloveniji ni nobenega podjetja, brez katerega ne bi mogli obstati, in ni nobene dejavnosti, ki je ne bi mogli pogrešati. Naše stališče je, da ni nič nujno, možno pa je. « In še: »V državi, kot je Slovenija, ni nič stateško pomembnega.« Ter:» Sit sem direktorjev, ki pričakujejo, da bo država nekaj naredila. Država v nobenem podjetju ne bo naredila nič, « je odmevalo v polni dvorani lendavskega zdravilišča. Res da so bile besede, izrečene z nekoliko višjim tonom, povedane v kontekstu obravnave problemov Nafte in vsako podjetje, ki ustvarja in daje, končno tudi za državni aparat, za državo. Kajti samo od podjetja, ki ustvarja, ki je živo, lahko pričakujemo, da bo ustvarjalno tudi v razvoju, lastnem razvijanju tehnologije in uspešnemu nastopanju na trgu. (To se vsekakor navezuje na vprašanje strokovno podkovanega in uspešnega vodstvenega kadra.) Brisanje, izginjanje dejavnosti in podjetij namreč pomeni tudi, da s tem postajajo nepomembni ali nepotrebni ljudje, ki polnijo sezname nezaposlenih in postajajo socialni podpiranci. Podjetje, ki ga ni več, pomeni za državo materialno škodo. Kako potem lahko na tako lahek način minister za gospodarsko dejavnost razglaša vladno filozofijo, da za Slovenijo nobeno podjetje in nobena dejavnost ni stateško pomembna? Mar se namerava vlada s takim ravnanjem ograditi pred kritiko vladne gospodarke politike ali ne želi prevzemati odgovornosti za to, kar se dogaja, ali na ta način K°^k^-febrUaria 1994 v ^ajainah*P'etenine in metrsko blago ^GTEhŠ£cP£TR0ŠNIK^ SALON MODE (šoping), I2i?^VNica J.Šport)’ TEKSTIL M. Sobota, BLA-K°RISTitp Cl in IZBIRA G Radgona. ZARES ugodno ponudbo. bombažna predilnica in tkalnica tržič ihJ^Qw/a ■_______________________■■ Za Slovenijo dovolj dobra tablica čokolade ■■■■■■■ " Od bovec Iv Prodl?^118^8 do 1- marca 1994 salon u£ah: blagovnica potrošnik, bota ?DE| novost, tekstil m. so-RADGnN^AG0VNICA BELTINCI, IZBIRA G. lom na n d - V drugih Prodajalnah s tekstl- 2a četrtino nižje cenei veletrgovina < namenjene predvsem direktorju tega podjetja in vsem, ki so ‘od ministra pričakovali, da bi se o Nafti pogovarjali v ožjem krogu, če ne v Lendavi, pa vsaj kmalu v njegovem kabinetu. Toda namenjene so bile tudi v opomin ali poduk preostalim zbranim. Zaradi te ministrove izjave pa se nihče ni dvignil in zapustil dvorane, pravzaprav se ni zgodilo nič takega, kar bi kazalo, da se slušatelji z izrečenim ne strinjajo oziroma filozofije ministra in vlade ne morejo sprejeti. Če je taka filozofija čedalje bolj prevladujoča v vladi, kot se je izjasnil minister, ne more biti filozofija podjetij in direktorjev, ker je zoper njih, zoper njihova prizadevanja, da obstojijo in da so. V dvorani pa je bila taka tišina, kot jo poznajo v šolskih učilnicah, ko strogi učitelj dvigne glas ali odpre redovalnico. Nihče ni ne pokašljal ne prišepnil sosedu ali se presedel na stolu. Pogovor v Lendavi ni imel značaja pogovora med partnerji in ni bilo ustvarjalnega dialoga različnih mnenj, saj je tak lahko le med enakopomembnimi sogovorniki. Gost iz Ljubljane pa je vendar prihajal s pomembnega ministrstva. Ministrova »filozofija« je klofuta podjetjem in njihovim strategom. In upamo ter dovolimo si jo obrniti. Vsako podjetje, vsaka dejavnost, od katere ljudje živijo in preživijo, in ki jih ne ogroža, je strateško pomembna. In strateško pomembno je opravičuje svojo nezaščitniško politiko? Mar se potem res moramo prav vsi iti trgovino in preprodajanje, saj zunaj lahko dobimo prav vse, kar potrebujemo, od poceni hrane do cenejših oblačil, obutve, malih aparatov, pa tudi bencina ali vsega, kar nam srce poželi? Pa ni treba čez mejo. Sodeč po številnih trgovinah in trgovinicah, butikih in stojnicah kar tako na ulici res postajamo narod trgovcev in preprodajalcev. Če pogledamo v register podjetij, potem lahko naštevamo preprodajalna, izvozno-uvozna podjetja kar po vrsti, in zanimivo da se zunanje trgovine lotevajo tudi takšni, ki ne poznajo niti abecede trgovanja. Sicer pa, kaj jim bo znanje iz trgovanja, saj so za to, da uvozijo ceneno, nekakovostno, vendar cenovno »konkurenčno« blago dovolj podkovani. In dokler taka trgovina cveti, dokler je to povšeči tudi državi, ki na kritiko, da je do domačih izdelovalcev nezaščitniška, odgovarja, da naj se dokažejo in uspejo s konkurečnostjo in kakovostjo doma in na tujem, da naj vrženi na trg plavajo ali pa potonejo, dotlej bomo za zahodne države drugorazredni trg, trg, na katerem je mogoče za med prodati tudi izdelke slabšega kakovostnega razreda. Vzemimo na primer čokolado Milko. Četudi pri nas nosi sladka rjava tablica ovitek znane znamke, se v njem skriva manj dobra čokolada kot na trgovinskih policah držav visokega standarda. MAJDA HORVAT stran 2 vestnik, 10. februarja^ aktualno okoli nas PO SLOVENIJI Vino in konec! ■ LJUBLJANA - Ljubljanski javni tožilec Tomaž Miklavčič je zavrnil ovadbo zoper Janeza Janšo, ki jo je podal višji mariborski javni tožilec Dušan Požar. Ta je Janšo ovadil zlorabe uradnega položaja, češ da je izdal 9 dovoljenj za prevoz orožja in opreme prek slovenskega ozemlja Hrvaški in BiH in s tem kršil resolucijo Varnostnega sveta OZN. Po mnenju ljubljanskega javnega tožilca je ovadba neutemeljena, saj v spornem času Slovenija še ni bila članica OZN. ■ OTOČEC - Tu so se nadaljevali pogovori med slovensko in hrvaško delegacijo za rešitev zapleta, nastalega zaradi hrvaškega dolga jedrski elektrarni v Krškem. Sešla sta se ministra za gospodarstvo Maks Tajnikar in Nadan Vidoševič. Dogovorjeno je, da bo Hrvaška do avgusta plačala svoj dolg jedrski elektrarni Krško. Med makedonskimi gospodarstveniki se čedalje bolj krepi nezadovoljstvo zaradi velikega presežka, ki ga ima Slovenija v trgovanju s to državo. Toda ali je njihovo nezadovoljstvo tudi upravičeno? Po podatkih makedonske vlade znaša lanski trgovinski deficit okrog 100 milijonov dolaijev. Makedonska stran je kljub dogovoru o svobodni trgovinski menjavi, ki ne predvideva nobenih omejitev, že popustila pri vinskem kontingentu. Psihološki razlog je trenutno torej tisti ključni dejavnik, ki bo usoden pri morebitnem nadaljnjem makedonskem popuščanju okoli vinskih kontingentov. Tamkajšnji vinaiji namreč opozarjajo, da so že dovolj čakali in da jim je obljubljenih tisoč vagonov prometa z vinom premalo za vse leto. ■ LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Milan Kučan je sprejel delegacijo mesta Trst pod vodstvom župana Riccarda Iliya. To je prvi obisk kakega tržaškega župana v Ljubljani po drugi svetovni vojni, zato so mu pripisali še toliko večji pomen. ■ LJUBLJANA - Državni zbor ni potrdil kandidature Nikolaja Rožiča za ministra za okolje. Na tajnem glasovanju je od 75 veljavnih glasov zanj glasovalo 34 poslancev, 41 pa jih je bilo proti. Vladni kabinet pa je umaknil kandidaturo Boštjana Kovačiča, in sicer zato, da bi proučili, ali je utemeljen sum o njegovi zlorabi dozdajšnjih javnih pooblastil. ■ VELENJE - Zenska zveza Nacionalsocialne zveze Slovenije je povabila v Slovenijo prvo damo ZDA Hillary Clinton, da bi ji razkazala lepote naše dežele in ji predstavila življenje Slovenk, ki so, po njenem mnenju, odrinjene od političnega življenja. ■ LJUBLJANA - Slovensko akademijo znanosti in umetnosti je obiskal podpredsednik Avstrijske akademije znanosti dr. Otto Hittmair. Ob tej priložnosti so slovesno podpisali sporazum o znanstvenem sodelovanju med akademijama in pogodbo o sodelovanju med Fonogramskim arhivom Avstrijske akademije znanosti in ZRC SAZU. ■ LJUBLJANA - Državni svetniki so sprejeli predlog, da bodo pri ustavnem sodišču začeli postopek za oceno ustavnosti tistega dela novega visokošolskega zakona, po katerem bi se morali vsi redni univerzitetni profesorji po dopolnjenem 65. letu upokojiti ne glede na to, ali imajo pogoje za polno pokojninsko dobo ali ne. Ali poleg vina ponujajo tudi kaj drugega, ta hip za makedonsko stran ni posebno vprašanje. Vino in konec! Vprašanje pa je seveda, če se za vso zadevo ne skriva kaj posebnega. Navajenost na nekdanje da tako malenkostni niso bili, ko so slovenska podjetja pred poldrugim letom začela polniti na pol prazne makedonske prodajalne. Sklicevanje na enakopravne odnose je v makedonski javno- Predsednikove zasebne težavi Sosednjo Avstrijo pretresa nova afera. Tokrat je s svojimi zakonskimi težavami poskrbel sam predsedni* republike dr. Thomas Klestil in govorili so celo o drža’* krizi. Dejstvo je pač, da je povsem zasebna zadeva posta» predmet javnih razprav. Javnomnenjske raziskave p» * pokazale, da gospodu predsedniku ljudje tega posebej^ zamerijo. Po anketah naj zasebne težave prvega avstrijske države ne bi vplivale na politično avtoritd’ predsednika. Večina tudi meni, da samo zaradi ljubic« * ločitve še ni potreben odstop s predsedniškega položaja* Doslej predsedniku Avstrije Thomasu Klestilu niso mogli o»8" kakih večjih napak pri vodenju države in njenem predstavi]®!, v svetu. Tako naj bi na vso zadevo kmalu pozabili in se osredo«»* na bistvena vprašanja nadaljnjega razvoja Avstrije. Spravni po8*' med predsednikom države in njegovo ženo ni uspel, kar da se bosta za stalno ločila. Hkrati pa je objavljena prošnja «F konkurentke, visoke uradnice v predsedniškem kabinetu, W razporedijo na prvo prosto mesto v tujini. Pri tem je predse® Klestil javno obžaloval, da ga zapušča tako sposobna diplom81* in izrazil upanje, da bo vsaj vpeljala svojega naslednika. ^ PO SVETU ■ BEOGRAD - Srbi so končno dobili vodstvo parlamenta. Z večino glasov so poslanci izvolili za predsednika Dragana Tomiča, kandidata Socialistične partije Srbije. Takšen volilni izid je velik poraz opozicije, ki je najresneje računala na mesto predsednika parlamenta in se je zaradi tega odrekla udeležbe v napovedani vladi narodne enotnosti. ■ BUDIMPEŠTA - Začel je veljati sporazum o pridruženem članstvu Madžarske v Evropski uniji. Določa 20 področij gospodarske zakonodaje, ki jih mora Madžarska prilagoditi pravnemu sistemu Evropske unije. ■ ANKARA - Na enodnevnem uradnem obisku v Turčiji se je mudil egiptovski predsednik Hosni Mubarak. S turškim predsednikom Sulejmanom Demirelom sta se pogovarjala o dvostranskem sodelovanju, mednarodnih problemih in miru na Bližnjem vzhodu. Mubarak je od leta 1975 že četrtič obiskal Turčijo. ■ BARCELONA - V barcelonski operni hiši, ki je sodila med največje na svetu, je izbruhnil požar. S spajkalnikom so ga po nesreči zanetili odrski delavci. Najprej je zagorela zavesa, nato pa so se ognjeni zublji bliskovito razširili po dvorani in kmalu segli do stropa. Znamenito poslopje iz 19. stoletja je skoraj povsem uničeno. ■ BERLIN - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je na povabilo direktorja Aspenovega inštituta Davida Andersona udeležil okrogle mize z naslovom Slovenija, Balkan in Evropa. Tokratnega srečanja ob dvajsetletnici delovanja omenjenega inštituta so se udeležili številni ugledni politiki, publicisti in novinarji iz Evrope in Amerike. ■ MANAGUA - V spopadih med nikaragovsko vojsko in protisandinističnimi uporniki na severu Nikaragve je izgubilo življenje 16 ljudi, od tega 11 gverilcev in pet vojakov. ■ SARAJEVO - Ministrski predsednici Pakistana in Turčije Benazir Buto in Tansu Ciller sta med krajšim obiskom prestolnice BiH podprli bosanske voditelje in jih pozvali, naj ne sprejmejo vsiljene in nepravične rešitve krize v državi. Poudarili sta človekoljuben značaj obiska, saj sta vladi njunih držav večkrat moralno in finančno pomagali bosansko- hercegovskim oblastem. ■ JOHANNESBURG - Predsednik Južne Afrike de Klerk je vse skrajne stranke pozval, naj ne bojkotirajo aprilskih volitev. Kot je dejal, bi bojkot povzročil državljansko vojno, v kateri ne bi bilo zmagovalca, pa tudi vnovično mednarodno osamitev Južnoafriške republike. ■ KAIRO - Egiptovski muslimanski skrajneži so vse tujce v tej državi pozvali, naj jo zaradi svoje varnosti čimprej zapustijo. Proti njim so namreč napovedali teroristične akcije. ■ ANKARA - Turške sile so med zračnim napadom na kurdske upornike na severu Irana pomotoma ubile tudi devet, ranile pa 19 Irancev. Izdaja Podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka ______________________ Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I. trimesečje 1994 je 1.200,00 SIT, celoletna naročnina 4.800,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30.1.1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. VESTNIK jugoslovanske »kuhinje« vsekakor zbuja upravičen dvom o takih poslih. Čeprav je do uradnih potrditev takih dvomov težko priti, je dejstvo, da Makedonija vedno bolj išče in velikokrat tudi najde zamere pri ravnanju slovenskih partnerjev. To se je že pokazalo pri Adriinih vozovnicah in Krkinih dampinških cenah. V oči bode, sti čedalje glasnejše, ko gre za slovenske partnerje. Pri tem pa se žal pozablja na zakonitosti tržišča, kakovost, trženje itd. To kaže, da bodo makedonski gospodarstveniki in tamkajšnji lobiji sami odkrili, ali se za vinsko paleto skriva še kopica novih, morda neupravičenih zahtev. MILAN JERŠE Tudi partnerstvo stane Vzhodnoevropske države in zveza Nato so že začele uresničevati načrt Partnerstvo za mir. V minulih dneh sta odšli na pot dve delegaciji strokovnjakov zveze Nato, da bi zainteresiranim državam pomagali pripraviti vse potrebne doku- mente in uskladiti p®^ konkretno izvedbo jJL stva. Gre za devet f®’"; Deli in vladaj! V prizadevanjih za zgladitev razmer v mehiški zvezni državi Chiapas, kjer so se ob novem letu uprli Indijanci, sta obe strani končno le sprejeli dnevni red pogajanj, ko se bosta delegaciji vlade in Indijancev tudi sestali. Zbližanje so dosegli potem, ko je mehiška vlada sprejela nekatere zahteve upornikov. Slej ali prej pa gre tudi v tem primeru za načelo deli in vladaj. Vedeti je treba, da je mehiški predsednik Salinas obiskal državo Chiapas, da bi poudaril pomen dogovora med vlado in uporniki. Pri tem pa se predsednik ni pogovarjal s tistimi Indijanci, ki so se uprli, temveč s predstavniki kmetov in Indijancev, ki v uporu niso sodelovali, sicer pa naj bi bili privrženci upornikov. Salinas je ob tem podrobneje razložil program za zvezno državo Chiapas, kjer naj bi kmalu prišlo do umiritve razmer. Tja so predsednika povabili predstavniki 280 organizacij Indijancev in kmetov, izbral pa jih je predsednikov zaupnik za ta del Mehike. Tako so predsedniku Sali-nasu izročili seznam svojih zahtev za obnovitev razdejanega območja in terjali konkretne številke o obljubljeni vladni pomoči. Zanimivo je, da v to posredovanje ni posegel neuradni zastopnik Indijancev, škof Samuel Ruiz. Njemu so namreč vladni agenti priredili posebno pre- senečenje: v San Cristobalu so organizirali demonstracije proti škofu in njegovemu posredovanju med vlado in Indijanci. Demonstranti, med katerimi so prevladovali poslovneži iz Chiapasa, policisti in taksisti, so zahtevali ponovno posredovanje vojske in izločitev škofa Ruiza iz akcije za mir. Hkrati so voditelji narodnoosvobodilne fronte vladi sporočili, da ustavljajo oborožene akcije in da bodo izpustili ujetnike, če bo vlada izpolnila njihove zahteve. Tako zahtevajo vladno priznanje njihove borbene organizacije, zajamčeno varnost prebivalstva in umik vojaštva z indijanskega ozemlja. Prav tako ne odstopajo od tega, da se mora vlada pogajati z njimi, ne pa s tistimi, ki jim pihajo na dušo. MILAN JERŠE vropskih držav, ki »o interes za Partnerstvo ti. Pri tem jim politični «¡“L podrobneje predstavljali; goje za sodelovanje. bodo tehnične skupine,^,, bi kandidatkam pon,yj praviti t. i. predstavit’« ( kument. V njem naj tančno predstavljene sti in področja, na k8" hotele sodelovati v ok™ i črta Partnerstvo za ni' mir, v katerem so tudi it nančnih izdatkov partne na Poljskem računajo, d« nančni izdatki njenega s®? v partnerstvu stali 22 rrnW larjev. milaN Pomembna vloga Norveške Norveška je tačas med ti- stimi državami, ki pritegujejo veliko pozornost svetovne javnosti. Februaija se bo tam zbrala smučarska mladina vsega sveta na zimskih olimpijskih igrah, že tedne dolgo pa Norveška žanje vse priznanje za dosežek njene diplomacije pri posredovanju med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organizacijo. Zasluge za pospešen dialog med Izraelci in Palestinci ima Norveška zaradi aktivnosti zdaj že pokojnega zunanjega ministra Joergena Holsta. Njegovo dediščino je prevzel Bjo-ern Godal, ki je bil pred tem norveški minister za zunanjo trgovino, že med Holstovo boleznijo pa je bil angažiran v zunanjem ministrstvu. Novi vodja norveške diplomacije bo imel doma dovolj priložnosti, da se izkaže kot vreden naslednik svojega uspešnega predhodnika, saj mora Norveško pripeljati v Evropsko unijo. Vladajoča Delavska stranka se zavzema za članstvo v Evropski uniji, večina Norvežanov, ne le opozicija, pa temu nasprotuje. Z izkušnjami, kijih je Bjoern Godal zbral kot minister, določen za trgovanje s tujino, bo vsekakor dobra opora predsednici vlade v njenem boju z opozicijo pri uveljavljanju sodobne Norveške v spremenjenem svetu. M. JERŠE Najhujši pokol v Sarajevu državi omogočijo izvajanje pravice do bratnbe. Vodstvo bosansko-hercegovsU L bov je odgovornost za napad zanikalo-sednik samozvane Republike srbske j Karadžič je za zločin obtožil muslif”3. u vodstvo in poudaril, da si skuša te-t® yi|i način zagotoviti odpravo prepoved« u A orožja. V Sarajevu se je v soboto zgodila velika tragedija. Zaradi eksplozije topniške granate na mestni tržnici je prišlo do najhujšega pokola civilistov v vojni v BiH. Ubitih je bilo kar 68 ljudi, nekaj manj kot 200 pa je bilo ranjenih. Predsednik BiH Alija Izetbegovič je 40 Iz Ljubljane piše Omet odpada, zidaijev pa nikjet V Ljubljani so zelo cenjeni zidarji, v zad- širni prostozidarji in snovalci (slovenski, njem času pa tudi prostozidarji, ki jim novinar imenoval tudi Branka Šomna. Njuno Ve ji Andrej Dvoršak, pero je sukal predvsem pri v Figovcu in jajčkanje o dobrih nan^'1 ^ uspešnem projektu Slovenec, piše labodji spev v Sloveniji. V dolgo napovedani knjigi o sedanjih slovenskim prostozidarjih, ki jo bosta izdala Delo in Slovenske novice, v slednjem časopisu to imenujejo »raziskovalno novinar- stvo« in objavljajo odlomke, naj bi zasledili številna slovenska aktualna imena. Do sedaj je omenil res le nekaj (pre)prostih. Šlo naj bi za skupino »tajanstvenikov«, katerih cilj je izboljšati svet. Če je bil kdaj omenjeni novinar, kateremu človek ne bi zaupal v čuvanje dve na papir narisani raci, blizu prostozidarjev, potem sama njegova pojava in izdaja skrivnosti v pisani besedi pomeni negacijo ideje prostozidarstva. Bralka je v Mladini zapisala, da mu bo verjela le potem, če ga bodo po izidu knjige... ubili. Sicer pa vse skupaj tako sodi v tisti krog ljudi, ki trdijo, da so bili komunisti in člani centralnih komitejev samo zato, da so od znotraj opazovali propad partije. Koliko zgodb je le krožilo o Titu in njegovem prostozidarstvu! Ena je iz časov vojne, ko naj bi Tita kot »persono« zamenjal nov človek; druga je dokazovala Titovo prostozidarstvo iz njegovega načina rokovanja z angleško kraljico. No, pa vse to ni niti toliko pomembno, tako kot so zidarji dobri in slabi, tako je tudi s prostozidarji. Ob tem gospodu prostozidarju in zdajšnjemu izdajalcu Andreju Dvoršaku se zaustavljam samo zato, ker je med pomembnej- v x i^uvm iri jujcKurije o auvriri brezpredmetno, zanimiv pa je tisti ' ^ Andrej Dvoršak piše, kako se mu je Branko Šomen pritožil, češ da je Mil<*n fi S1 boleče segel v njegovo življenje. Ob 1 omenja pokojni novinar Feri Žerdin. k" Prekmurcem znano afero iz šestdesetih‘ ¿it' je bilo zaplenjeno glasilo prekmurskih pfP tov Bruc in so se štirje študentje zn^ ^ sodiščem. Dva od njih sta bila zadhr^ omenjena. Nekateri so bili obsojeni ih .. onemogočeni, nekateri pa so se izmaz^ L^P Ja, Milan Kučan je kot nadebuden P kader pokazal pri aferi svojo bodoč0 P črtno politiko »preko trupel do ci^ffiČ1 vsega pa vendar ni delal on. Drugim odpiral ust. Tretji iz afere je bil tisti, kifr pije rum, četrti pa je bil Rudi Ringb‘lt‘ „ zaradi slednjega, ki bere Vestnik, vrstice. Gospod Rudi, potrebno bo vZt nik v roke in zapisati, kako je bilo PrN.fii čem, saj vidite, da včerajšnji prostoZtd Ji stajajo izdajalci, včerajšnji izkašljevauhP^, žar ji«. Gre pač samo za resnico in h za zgodovino, da se ne bomo skrNa stimi, ki jih danes ali jutri ne bo P poznate vic, resničen vic, iz zgodov‘ » tanke iz leta 2015, kjer piše, da je »9-11 c 1945 v Ljubljano vkorakala zmag°vl boditeljska domobranska vojska.« MARJAN i I t l s ! s t s 1 I J c n zi Vi St d P' bi “I Ol Pi m »! ni sl »i st gl se to »( ?’ j«. 0 Ul * de »it ka hit nil »k Paste zg< v*i do] ^k ! obi itv, dar ^h sla. iti M Slo bile s0d Uši vgstnik, 10. februarja 1994 stran 3 aktualno doma Sredina je na sredi prazna samo naokrog je je nekaj Spet »dodatni« delegat na zasedanju ljutomerske občinske skupščine Zanimivo. Isti politiki, ki pripovedujejo, da delitevpo ozPoma se na levico in desnico ni več pomembna, da je razhka .. j:‘ uboK! najbolj vsaj zabrisuje, se potem spomnijo, da je sredl" sre(]insko politično prazen politični prostor in začnejo ustanavljat ¿a so vse stranko. Če razlike med levico in desnico m, ali pote llst ,navijati še stranke v glavnem že tako ali tak« v sredini? Zakaj po $ _ Posebno politično stranko, ki bo imela sredin« de im tični program? Ali pa, če predpostavimo, da levica in desnica obstajata, ne pomeni to odločanje za sredino, da se programsko odločajo za mencanja, za nekaj, kar ni ne krop in ne voda, trot je nekdo ob združevanju slovenskih strank. Demokratske stranke (DS), Liberalno-demokat-ske stranke (LDS), Socialistične stranke Slovenije (SSS) in Zelenih-ekosocilane stranke (ZESS), že zapisal? L politična sredina sploh nožna? Je sredina to, če se postaviš nekam, kar imaš za sredino in Praviš, tole je sredina, mi jo zasedamo? Ali stoji na primer očitek, da so se omenjene stranke odločile za združitev v vnaprej deklarirano sredino zato, ker se pri tem ravnajo P« raziskavah slovenskega javnega ?®enja, te pa kažejo, da je za ve-Ptno volilcev politična sredinskost najbolj zaželjena. Je to združeva-na sredini torej zgolj politična liv uaC"a’ demagoški lov na vo- ^leiS ^ sredini« ob tem ne ‘zida n vPra^J'vosti anket-„ Venvev ñam í?terem N v^ini Pa ‘i Slovel- ^ša sredina? Kako ru^akot|P?katerih večina kaj nom^-Paše to skrajne sk^istična n° skraine’ ker je kfajna ]evix Partija vsekakor stranka- če jo to^-Mii r°^Skl Polit'čni pro-0 sredina? ¿kus,la n>. vedo, kaj je y«no mid^ Pa če anketiranci u novim'Jai Sredino med sta’ l škorenj. a' na srednjo pot ceconuiranimi sPremenjenimi in "si? ekonomskimi pro- KakoPrej^P^hiematično še iavn?080“ ««upat, ra-profesorjfki iih doba ?d 65 lepy^ večina je Post» kl»jen™ ° ,e starostna 'in?" kot X ^ v tej državi bi Se° ne brez razlnrostno mei° -nai univ/ Z 8a ~ Pri kateri od tat"’’ ker se^’te?‘ Profesorji Pričah? Zre‘ih glavy°stavIJa’ da at', da L i ni mogoče ' dojele spre-Oiof;SVuje tlaih r-k<> d«lg<> učil in v nek jC intelektualne stre ket Pa gre doktrina ne velja glave ^avestn® r?™er«ma bi-iih Z8deva e ln domišljave Mt’!6 Stave zdai "'k' Gre tudi za "«hisk^ p0sebei ni ? ’vsaki Prilož‘ jejo S> razhi? torei z javnum-“tSilSn^ dokazu-Uka ^’taostj mek,0C’ ko so “čile > Prav, ,,,arksističnega na- Toliko o krmiljenju v raziskanem političnem prostoru in domnevni slovenski nagnjenosti k sredinskosti. Znana krilatica je, da mora vsaka politična stranka imeti dve krili. Kot lahko ptica leti samo, če ima obe krili. Tam vmes med levo in desno skrajnostjo, med obema njenima med seboj najbolj oddaljenima frakcijama, je dejanski prostor politične stranke. Ne glede na to, če se ta stranka šteje za levo, desno ali sredinsko. Kako pa je c celotnim političnim prostorom? Ali velja tudi zanj, da mora politična sredina imeti dve krili? Je sredina tisto vmes med tečajno napetostjo obeh kril? Če je tako, ali potem stranki, ki bi želela na tak način biti sredinska, ne grozi, da se razčesne, oziroma je že tako razčesnjena. Na sredini pa je v tem primeru spet prazno! Potem je že res, kar pravijo združevalci srank v sredino, da mora biti ta definirana vnaprej. Kar pa nadalje pomeni, da mora biti okleščena po straneh. In potemtakem res ne krop in ne voda. Kot kažejo pogosti izidi glasovanj v slovenskem parlamentu, se stranke s svojimi krili druga druge ne samo dotikajo, marveč si segajo kar pod krila. Pogosto celo zelo daleč pod trup in še čez. Politični zračni prostor je včasih na posameznih točkah zelo zgoščen in premešan. Zadnje glasovanja o lokalni samoupravi so celo pokazala, daje glava kake stranke pogosto kar odtrgana od trupa in kril. In leta po svoje - ali bolje rečeno: trup in krila letajo po svoje. Za predloge Drnovškove vlade so med temi zadnjimi parlamentarnimi glasovanji manj glasovali tisti, ki so v trupu ali z drugimi besedami v srcu, v centru njegove stranke, kot tisti, ki so na drugih političnih straneh neba. Kar pomeni, da je predsednik vlade letal daleč od večine svojih, v zračnem prostoru SLS, SKD in SDSS. Če je njegovo LDS šteti za levico, ali pomeni to, da je predlagal desna načela vladanja? Čemur bi se lahko reklo pomanjkanje strankarske discipline, celo razpad stranke, lahko pa na vse skupaj gledamo kot na potrditev teze, da je politični prostor vse manj polariziran po načelu levica-desnica, da je torej meja dejansko vse bolj nikakršna. Ponovimo tukaj zdajle eno iz prej omenjenega mnoštva vprašanj, ki se pojavljajo ob združevanju strank v sredino. Ali mora biti sredina vnaprej, določena? Dodajmo k temu še nasprotno vprašanja? Se ne poda sredina sama od sebe, iz notranje napetosti med svojima skrajnostma ali med svojimi krajnostmi? Če je teh skrajnosti več, je politični pojav, najsibo stranka ali politični prosotor, bij okroglast, v prvem primeru, če gre samo za dve skrajnosti, pa je kajpada bolj podolgast. Kar velja za stranko, to ne velja za politični prostor. Kaj je neka stranka, kakšen je njen ideološki obseg - to se vidi po sredini, ki nastaja med njenimi krili. Stranke si ne segajo pod krila samo zato, ker so se znašle v parlamentarnem vrtincu, ampak tudi zato, ker si kradejo volivce. Ko ugotovijo, da ima nasprotna stran za obravnavo kakšnega primera boljši aparat, bolj volilčevemu ušesu prikladno govorico, začne, če je seveda dovolj samozavestna in drzna, govoriti o problemu v jeziku svojega nasprotnika. Tako kot je to pred kratkim naredil ameriški predsednik Clinton, ko je govoril o svojem programu za zanjševanje kriminala in prečiščenja vrednot. Stari lisjak Reagan je to takoj opazil in ga obtožil, da krade njegov nekdanji program. Reagan pa si je v času svojega vladanja pri demokratih sposodil, ko je šlo za ustvarjanje koalicije. Za politični prostor, ki ga hočeš zasesti, predsvem če hočeš to narediti kot politična tvorba nekje vmes, se moraš vnaprej odločiti za obeg projekta. S krili boš segal naokrog, kot bo potrebno. Prej pa moraš imeti vzorec, ki ga boš uvajal. Stranke, LDS (če se bo združila z ostalimi). DS, ZESS in SSS, tega niso naredile. Lakonično je nekaj takega dolsej poskušal samo Rupel, vsi drugi govorijo v smislu, gremo skupaj, ker smo sredina in imamo sredinske programe. To je tavtologija, ki ne pove ničesar. Rupel je dejal, da se združuje liberalnodemokratska tržna ekonomija, demokratska državtvor-nost, zelena skrb za okolje in socialistični posluh za socialne probleme. Tako kot v tisti basni o labodu ščuki in raku. Vsak bo vlekel na svojo stran, iz zmede pa se bodo reševali tako, da bodo prisegali na sredino in v politiko investirali samo osebne kariere vodstev posameznih strank. Navsezadnje se zato tudi združujejo. Če bi jim šlo za programe, bi se že prej pridružili večjim strankam, ki so po klasični usmeritvi združljive z njihovo domnevno programsko usmeritvijo. Vendar jim očitno gre za zavarovanje oziroma zagotovitev političnih karier. Če bi jih mučila politična iskrenost, bi se morali vprašati, kaj v političnem prostoru ostaja nepokrito, kateri je vzorec ob katerem je mogoče graditi nove politične poglede. Očitno to ni liberalna ekonomija, ker se tega že gredo, kolikor jih k temu sili pretenden-stvo na liberalno internacionalo in samo stanje postsocilaističnega gospodarstva, liberalni demokrati. Demokrati so se od svojega državotvornega krila nekoč ličili, ker so jim bili preveč desno. Socialisti v svoji separatni skrbi za socilano državo samo podvajajo to skrb, ker je socialna pravičnost v programu vseh levih strank, še celo Janševih socialdemokratov. Da o Združeni listi niti ne govorimo. Ostaja samo ekološka tematizacija. Zeleni so se razbili, po ideološki razpoki. Šlo jim je bolj za osebni prestiž voditeljev frakcij kot za ekologijo samo. Eni so šli na levo, drugi na desno. Dejanski prostor današnje politične sredine bi bila prav ekologija, ob kateri bi lahko in bi morali mešati napitke iz klasičnih levih in desnih apotek. Tako pa sredinci v centru ostajajo brez relevantnega kriterija za svoje združevanje. Združujejo se zaradi osebnih politični ambicij. To implicitno priznava tudi potencialni »sredinec na periferiji« mag. Igor Šetinc, veterinar iz Dobrovnika, vodja demokratov v lendavski občini, ko pravi: »Mi, ki smo tukaj, nismo poklicno zainteresirani za politične kariere. Pri nas zato tudi ni nobenih problemov. V Lendavi je občinski odbor LDS-a sklical sestanek odborov DS, SSS in ZESS. Pogovarjali smo se o načinu združevanja sredinskih strank na ravni občine.« Šetinc pravi, da nima smisla, da bi si manjše stranke na »s sorodnimi programi konkurirale«. Ker ni poklicni politik in to, kot pravi, ne namerava postati, ni razloga, da mu ne bi verjeli. Na periferiji lahko da gre za odpoved konkurenci zaradi strankarskih programov, ki so pač sorodni. Kolikor seveda so. Tudi v centru gre za odpoved konkurenci, vendar ne zaradi sorodnosti strankarskih programov, temveč zato, ker je število ministrskih mest in mest v vodstvih strank omejeno. Zato je potrebno zgnesti skupaj tolikšen potencialni volilni politični prostor, da bo sredice dovolj za vse, skorja jih bo potem že nekako pokrila. Če ne drugače, po črednem nagonu. Kjer bo to mogoče, kajti zdi se, da se je medtem, ko se vodniki v Ljubljani čredijo na sredini, čreda na periferiji raztepla. »Kako bo z združevanjem v Soboti, ne vem,« pravi Šetinc. »Najbrž se zaradi osebnih sporov tudi v Radgoni ne bodo mogli dogovoriti. Za Ljutomer mislim, da DS spi, drugih iz sredine ni videti.« In jih ne bo tako dolgo, dokler se posamezniki ne odločijo za politične karirere in bodo začeli misliti tako kot njihove strankarske centrale v Ljubljani. Potem bodo skušali na silo skrpati kaj sredinskega tudi po občinah. Sredica se vendar mora obdati s skorjo, da ji je tam v notranjosti »volhkeje«. ŠTEFAN SMEJ »Oj, ti Lotmerk!« Kot kaže, so seje zborov SO Ljutomer, ki so že lep čas samo skupne, na njih pa odločajo, kot da so enodomne, nekaj posebnega tudi po občasnih »dodatkih«. Prvo presenečenje je bilo, ko so se pred delegati, pravzaprav jim skoraj vsi raje rečejo poslanci, predstavili dijaki ljutomerske gimnazije s svojo raziskavo o spolnosti med mladimi. Enkrat drugič so poskrbeli za prijeten uvod člani dramske skupine OS J “ Mala Nedelja z izmišljenim prizorom o otvori- tvi njihove nove osnovne šole, ki jo gradijo. Prejšnji četrtek pa je bil »dodatni« delegat LUDVIK RUDOLF, ljudski pesnik in pevec od Male Nedelje, ki je za to priložnost spesnil prigodnico »Oj, ti Lotmerk«. Zapel je tudi svojo pesem Mati moja. Saj je tako res bolje začeti, kot pa se takoj spoprijeti z raznimi problemi, nalogami, odloki... Ta vložek pa ni bil kar tako, le za prijetnejši uvod in kratek čas, ampak so poslanci na ta način vsaj skromno proslavili 8. februar, slovenski kulturni praznik. Ludvik Rudolf pa je letošnji dobitnik Miklošičeve plakete, ki jo podeljuje Zveza kulturnih organizacij občine Ljutomer. Ker skupščina tedaj še ni bila sklepčna, je njen predsednik MIRKO PRELOG izkoristil čas najprej za informacijo o 4. srečanju Prlekov, ki bo 5. marca letos v športni dvorane OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru. Predvidevajo, da bo tega dne prišlo v prleško metropolo od 500 do 1000 Prlekov, njihovih prijateljev ali simpatizerjev. Napovedan je že tudi častni občan dr. Anton Trstenjak. Sledila je informacija o novi lokalni samoupravi. A to je že bil dokaj trd oreh, saj ni ostalo le pri informaciji, ampak so poslanci tudi marsikakšno rekli, in to precej polemično. Dosedanje razprave v krajevnih skupnostih so med drugim pokazale, da želijo imeti samostojne občine sedanje KS Razkrižje, Veržej, Križevci in Ljutomer. K slednji naj bi se priključile tudi krajevne skupnosti Cezanjevci, Radoslavci, Mala Nedelja, Cven, Stročja vas, Železne Dveri in Stara Cesta. Največ hude krvi je bilo zaradi Bolehnečic (KS Logarovci- Berkovci), ker vse kaže, da se bo kraj »odcepil« od sedanje ljutomerske občine, oziroma se ne namerava vključiti v novo občini Križevci pri Ljutomeru, temveč v novo občino Videm ob Ščavnici (sedanji gornjeradgonski teren). Nekateri razpravljale! (hudoval se je zlasti JOŽKO SLAVIČ) so ljutomerskemu županu očitali, da je tudi on prispeval k takšni odločitvi krajanov Bolehnečic. Kot nesprejemljivo so ocenili tudi dejstvo, da je bil sestanek sklican v cerkevnih prostorih pri Vidmu, na vabilu pa je bil podpisan tudi ljutomerski predsednik Mirko Prelog. Član občinske vlade FRANC ŠONAJA pa je menil, da so stvari v zvezi z novo lokalno samoupravo narobe postavljene, saj mnogi obljubljajo to, česar ne bo. Po njegovem nima smisla ustanavljati malih občin, saj ne bodo imeli skoraj nobenih pristojnosti, pa tudi denarja skoraj ne bodo imele. Kot se je duhovito izrazil, bodo odločale le o tem, kje pokositi ta ali oni jarek in poskrbeti bodo morale za pokop kakšnega »lupmeka«. BLAŽ ZAJNKOVIČ se z njim nikakor ni strinjal. Trdil je, da je dobila občina Ljutomer lani iz republiškega proračuna na račun KS Razkrižje (sredstva na število prebivalcev) 42,3 milijona tolarjev, zanje pa je bilo dejansko porabljenih 22,4 milijona tolarjev. Kje je torej več kot 19 milijonov? S tem denarjem bi lahko v razkriški KS veliko postorili. V samostojni občini vidijo zato večje možnosti za razvoj kot doslej. V dilemo, ali je sploh dobro razbijati sedanjo ljutomersko občino na več manjših, je posegel tudi PAVLE ŠERC, ki je dejal, da gre za temeljno spremembo lokalne samouprave in da je treba državo izločiti iz te samouprave. JELKA ROSTAHER je opozorila, da je pri ustanavljanju novih občin treba upoštevati strokovne argumente, MIRKO PRELOG pa je že prej dejal, da če tega ne storijo, bo šlo dalje vse po starem. Kdo bo imel prav, pa bo pokazal čas. Medtem je prišlo še nekaj poslancev, tako da je bila skupščina sklepčna (ne do konca) in tako so lahko sprejeli program dela za prvo polletje in spremembe odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ljutomer, niso pa dali zelene luči za osnutek odloka o posebnem komunalnem prispevku, ampak so terjali, da se obenem pripravi tudi program, za kakšne namene bi uporabljali tako zbrana sredstva (dodatne davščine). JOŽE GRAJ yeseren tudi med Slovenci v Budimpešti dežv&aništv» Republike Slovenije na M * Naš .glavni M’ tamyeŠtanskiuHci’kisej'pr?^^ Zanimivo, Mne? Pa je FERENC HAJOS iz Le .me p0 našem ^«tu, Se’ kot da bi omenjena ulica ^. dramski umet- 'n greV^0, Lendvay ie bll.vehk O dokaj zanimivi °MčS ^J za poimenovanje po njem. ^ ko se bo Me vek Pa bomo lahko govorili tudi čez J r y nep0. sNdno br^^vo preselilo v nove P10^ sloven utca, kajti ^dovi???"10 Vend utce (pravilneje bi v dj Slovenci kot dW?ko 'n tokovno je potrjeno, da rskem, kot so jih "°lgo n® Pa kak poseben narod na . temu res < odevali in nekateri še danes mtshjo, da je P.). ^v^ .minulo soboto ^d^.veleposlani- ^Oprišlbj1. ° lei tem’. °žir«mtV Prešerno- % M v "'ka D™štvo ^ej^anizat^^Pešti, ki je V\nJU z n Prireditve (v °mVpa j"?"1 veleposla-je drstilo v pro- gram tudi prikaz življenja in dela Avgusta Pavla (rodil se je na Cankovi, večji del svojega življenja pa je prebival na Madžarskem), ki se ga je oprijel tudi naziv Zvesti sin dveh narodov. precejšnje svetu, kakšno književnost pi-— -- --------------- j.____jr..j šejo tam. in v zgodovino evrop- pozdravila predsednica Dru- ske književnosti; in v dveh desetletjih je v svoji poeziji pre- Nepričakovano število obiskovalcev je najprej štva Slovencev MARIJA BAJ- ZEK - LUKAČ, za njo pa je na kratko spregovoril velepo-slanik FERENC HAJOŠ, ki je izrazil veliko zadovoljstvo, da je lahko gostitelj prve proslave v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Budimpešti in da so se je udeležili tudi predstavniki Žveze Slovencev iz Porabja ter literarni ustvarjalci in prevajalci na Madžarskem. Obenem se mu je zdelo prav, da so uvrstili v program tudi Avgusta Pavla, ki je prvi gradil mostove med kulturama obeh sosednjih narodov, Slovencev in Madžarov. Prešeren se je s pomočjo svojega najboljšega prijatelja, ■ učenjaka Matije Čopa, zazrl po hodil pot, kakršno so književ-nostno večji in razvitejši zahodnoevropski narodi prehodili v nekaj stoletjih. Pisal je poezijo, ki jo lahko mirne duše postavimo ob bok poeziji nje- Slovenski kulturni praznik so prvič proslavili tudi na našem veleposlaništvu v Budimpešti, kjer seje zbralo precej ljudi - Slovencev in njihovih prijateljev. (Fotografija: J. G.) govih največjih sodobnikov, in do take mere oblikoval pesniški jezik, da z njim vpliva tudi na današnje slovenske pesnike, je med drugim označil pomen Franceta Prešerna lektor slo- venskega jezika na univerzi v Budimpšeti MLADEN PA-VIČIČIČ. Kitica Prešernove Zdravljice, ki smo jo Slovenci proglasili za svojo novo himno ob nastanku samostojne države, pa nam je s svojo mislijo o sožitju med narodi lahko v ponos pred drugimi evropskimi narodi. O življenju in delu Avgusta Pavla pa sta spregovorila dr. Janos DOMONKOS (nekoč je učil na Gornjem Seniku) v madžarščini iz Irena PAVLIČ (sekretarka Društva Slovencev v Budimpešti) v slovenskem jeziku. Iz njunih besed so poslušalci lahko zaključili, da je bil Avgust Pavel prav tako pomemben literarni ustvarjalec, in sicer tako za Slovence kot Madžare. Po končani proslavi je večina udeležencev še precej časa ostala v prostorih slovenskega veleposlaništva - na prijetnem družabnem delu. JOŽE GRAJ stran 4 vestnik, 10. februarjaj gospodarstvo ^Minister za gospodarske dejavnosti =: Govoril je o optimizmu Na pobudo Združene liste je v Lendavo, na razgovor z direktoiji tamkajšnjih podjetij, prišel dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti. Tudi direktorjem lendavskih podjetij je govoril tisto, kar pripoveduje na podobnih srečanjih po Sloveniji. V medijih smo namreč že lahko prebrali, kar je ponovil tudi v Lendavi, da so gospodarski ministri v vladi z lanskim letom zadovoljni, prav tako tudi s prvimi kazalci uspešnosti v tem letu. »Makroekonomski podatki kažejo na zasuk in oživljanje, gospodarska kriza pa se spreobrača v gospodarsko rast,« je ocenil gospodarski minister. Svojo trditev je utemeljil s podatkom, da smo v lanskem letu dosegli pozitivno rast bruto domačega proizvoda ter industrijske proizvodnje. Prav tako se je povečal izvoz, zanj pa je pomembno tudi to, da so v porastu tudi investicije ter da smo lani dosegli nižjo inflacijo od napovedane. Tudi plače so, kljub vladnim prizadevanjem, porasle, kar bi naj po ministrovih besedah pomenilo, da nismo izgubili niti na ravni osebnega standarda. Pojasnil je tudi, da moramo rast plač videti v povezavi s porastom produktivnosti, slednja pa je vendar tudi posledica odhajanja presežnih delavcev. 14-odstotna nezaposlenost je namreč, kot je rekel lendavski gost, za slovenske razmere zelo visoka in čez noč je ne bo mogoče zmanjšati. Tisti, ki napovedujejo, da se bo nezaposlenost letos bistveno zmanjšala, pretiravajo, je rekel minister za gospodarske dejavnosti ter dodal: »Optimizem je na mestu.« Kriza slovenskega gospodarstva pa se je strnila ali skoncentrirala na deset največjih izgubarjev, ki imajo kar 36 odstotkov izgub ali na sto podjetij z več kot osemdesetimi odstotki vseh slovenskih gospodarskih izgub. Največji izgubarji so železarne, energetika, tudi Nafta iz Lendave, železnice ter podjetja Sklada za razvoj. Lanske izgube so znašale več kot sto milijonov mark. Draga pa je tudi sanacija bančnega sistema, »vendar nujna in edino možna«, je na očitke, da se za bančno ozdravitev daje preveč denarja, odgovoril dr. Tajnikar. Lani so v ta namen iz proračuna porabili 5,4 milijarde tolarjev, letos pa naj bi šlo skoraj 12 milijard. Ocenil je tudi, da je pri nas posojilni potencial denarno zelo šibak in čeprav so banke na videz zdrave, bi finančni in bančni sistem zelo težko prenesel hitro gospodarsko rast. Toda prav na to temo so zbrani direktorji imeli največ pripomb ter ugotavljali, da visoke bančne obresti zaviralno vplivajo na razvoj podjetij. Zaradi tega podjetja izgubljajo tudi na mednarodnem trgu, saj ne morejo ponuditi ugodnejših posojilnih pogojev. Odločitev torej ni odvisna toliko od cene, so povedali ministru, kot od pogojev, ki jih podjetja lahko ponudijo. Ugodna posojila vsekakor spadajo mednje. Res da je namenila država za subvencioniranje obrestnih mer precej denarja, toda kako naj neko podjetje banko prepriča, da mu odobri posojilo z obrestno mero, ki jo bo subvencionirala država, če ve, da bo podjetje posojilo z obrestmi vred odplačevalo. In če je možnih kar osemnajst načinov pomoči gospodarstvu iz državne blagajne - o tem je namreč govoril sam minister - kdo jih potem koristi, so ga vprašali. In kako so podjetja obveščena o vseh ponujenih rokah pomoči s strani države? Tudi s finančno nedisciplino, ki vlada v državi, bi se nekdo v državi moral ukvarjati, so ga opomnili. MAJDA HORVAT Nafta Lendava na prelomnici Se bo pisala zgodba o uspehu ali propadu? Drži, daje lendavska Nafta v januaiju na vlado naslovila dopis, katerega vsebina je bila predlog za povišanje rafinerijskih cen nafte. Prejšnji četrtek so časopisi napovedali, da bo na svoji seji vlada najbrž povišala ceno bencina, toda dan pozneje so na vladni tiskovni konferenci, na keteri so predstavili elektroenergetsko bilanco, novinarjem zatrdili, da o podražitvi bencina na vladni seji niso razpravljali. To, da vlada o podražitvi bencina ni govorila, najbrž drži, kar pa še ne pomeni, da o tem ne bo govorila naslednjič. In, če bo potem povišala maloprodajno ceno bencina, ali bo to tudi posledica povišanja rafinerijskih cen nafte? Če je za potrošnike (trgovce) pomembna maloprodajna cena bencina in drugih naftnih derivatov, je za Nafto iz Lendave pomemben tisti drugi del, rafinerijska cena, ki jo prav tako določa vlada. Lendavska Nafta je vpeta v več problemskih krogov; res da jim imajo tudi v vseh drugih dejavnostih in podjetjih, toda Nafti so se že toliko zategnili, da ji kmalu ne bo več dano dihati. Razen seveda, če bodo »zategnjenost« krogov uspeli v tem letu dovolj razrahljati. Cenovna nesorazmeija so jih potisnila na rob, jih bodo jutri čezenj? s svojimi partnerji in Istrabenz s svojimi, je njihova zadeva. Jaz lahko rečem, kako mi sodelujemo z našimi. Zelo dobro delamo s Petrolom, nobenih zastojev nimamo niti pri Istrabenzu, vendar z njimi poslujemo zelo malo. Z Ino pa so naši odnosi tradicionalno dobri. Zastoj pri nabavi surovin je nastal zaradi odloka Hrvaške, da bo svoje energetske dobrine prodajala po drugačnih pogojih kot doslej. To smo sedaj razčistili, vendar smo imeli razpolovljena proizvodnja zaradi zmanjšanih količin lahke nafte iz Hrvaške vplivala na sodelovanje ali pogodbo s Petrolom. Vprašanje poslovnega sodelovanja v trikotniku INA, Petrol in Nafta, kljub trditvam direktorja Ošlaja, da ti odnosi niso v povezavi z njimi, ne moremo videti zunaj širšega okvira, ki določa meddržavne odnose v zvezi z energetskimi vprašanji. Ali: koliko je ob tem, ko Slovenija terja poplačilo dolga nuklearki, naši vladi všeč močna navezava in surovinska odvisnost Nafte od INE ter posojilno razmerje naše rafinerije do hrvaškega dobavitelja surovine. Kaj ima Nafta s Koržetovim skladom? Podjetja slovenske lesne industrije so se zaradi likvidnostnih težav znašla v Koržetovem skladu, Nafti pa še'naprej dol- oziroma posodobitve v davi. Kljub napovedi se® zgodilo. Direktor Nafte® »Študija je bila gotova že», bra ’92, lani pa smo jo j1* še po vseh mednarodnih® piših. Kot veste, ne gre® za projekt Nafte, ampak partnerjev. Študija je kor* podatki pa so zelo obel/ Rafinerija bi tu poslovala malno, celo profitno. 3 ostajata samo še vpr^ kako pritegniti banke ir se bomo lastninili.« V nekdanjem Elradu - sedanji Elektroniki Novo in preveqeno vodstvo Nihče iz stare vodilne strukture v Elradu ni dobil funkcije ali zaposlitve v Elektroniki. Stečajnemu upravitelju in stečajnemu senatu ni bilo lahko izbrati novo vodilno ekipo, ki bi rešila zdravi del proizvodnje - starih »znancev« pa niso hoteli vzeti, kajti menijo, da kdor je sodeloval pri »pokopu«, ne more sodelovati takoj pri »rojevanju«. Poleg krize vodenja je bila za stečaj Elrada odločujoča tudi »hierarhija odločanja«, saj se je poslovanje petih družb med sabo neprestano prepletalo in si tudi konkuriralo. Marsikdo od sposobnih kadrov, ki bodo ostali v Elektroniki, predlagane funkcije ni hotel sprejeti. Družba Elektronika, ki je začela poslovati L februarja in ima zaenkrat pogodbeno zaposlenih 98 delavcev, je v minulih dneh le dobila vodstvo. Vsi so vršilci dolžnosti, in sicer na delovnem mestu direktorja je Slavko Gabrovec, tehnični je inž. Svetec, vodja trženja ga. Pinterič in finančnik ga. Berič. Javni razpis za opravljanje teh funkcij bo šele čez šest mesecev. Minule dni je 45 ljudi delalo pogodbeno še za Elrad v stečaju, kjer so končevali sklenjen pogodbene obveznosti. Naročniku družbi Gorenje morajo izpolniti naročilo, saj je od tega odvisna tudi proizvodnja v Gorenju. Konec februarja bo ta proizvodnja že prenešena na lokacijo v Gornjo Radgono in pod okrilje nove družbe Elektronike. Sredi februarja naj bi deset delavcev, ki so prav tako zaposleni pogodbeno, končno preselili vsa potrebna delovna sredstva iz lokacije v Meleh na lokacijo v Gornji Radgoni. Prav tako bodo poskušali izpolniti že sklenjene pogodbe s kupci (npr. RTV - Oddajniki, Gorenje München) in naročniki kabelskih sistemov v Križevcih, Ptuju, Apačah, Postojni in drugod. Pri zaposlovanju v novi (oziroma stari) družbi Elektronika bo odločilnega pomena strokovnost in delavnost, ne glede na to, v kateri družbi je bil delavec prej zaposlen. Pomembno je tudi, da niso imeli vpliva na poslovanje prejšnjih družb, ki so sedaj v stečajnem postopku, kajti glavni vzrok, da so prišle družbe v stečaj, je »kriza vodenja«. Kakor smo izvedeli, naj bi se Elektronika ubadala z nemajhnimi težavami, saj njeno delovanje onemogočajo bivši vodilni, kakor tudi ignoriranje ministrstva za gospodarstvo. Kot v drugih družbah bo tudi tukaj ustanovljena skupščina in v tridesetih dneh upravni odbor. Do petka, 4. februarja, je še delala tudi Profesionala. Najbolj pomembna dejavnost je vsekakor v Galvaniki; od nje je odvisna nadaljnja kakovost proizvodnje in celotnega tehnološkega procesa, zato bodo njeno rentabilnost in donosnost v prihodnje natančno preverili. Galvanika v Gornji Radgoni je tudi glavni razlog, da ostanka Elrada niso preselili na lokacijo v Mele - kar bi bilo glede razvojnih možnosti vsekakor ugodneje. BERNARDA B.PEČEK Cenovna nesorazmerja in rafinerijska cena nafte, ki jo določa vlada, je skoraj leto dni v podjetju Nafta problem številka ena. Prav to jih je po izjavah vodilnih delavcev lani skoraj dotolklo, potisnilo v velike izgube ter zadolženost, če je lani ob polletju Nafta tudi vladi govorila, da ima že 780 milijonov tolarjev izgube, se je do konca leta le-ta podvojila in, kot je dejal direktor Nafte Miloš Ošlaj, že krepko presega milijardo. Res je vlada konec lanskega leta, upoštevajoč cene nafte na svetovnem trgu in rast tečaja dolarja pri nas, morda pa tudi položaj, v katerem se je znašla Nafta, popravila rafinerijsko ceno nafte za približno 6 odstotkov, vendar si s tem niso opomogli. Ta popravek rafinerijske cene je bil v medijih skoraj nezapažen, saj za sabo ni potegnil povečanja maloprodajnih cen bencina in naftnih proizvodov. Udaril je torej po žepu tiste vmesne člene v verigi, torej prodajalce. V tistem trenutku in pogojih kupovanja surove nafte je lendavska rafinerija poslovala, kot pravi direktor, »na meji substance«, torej na ničli. Z višjo rafinerijsko ceno so torej lahko dobro poslovali sproti, ni jim pa prinesla toliko, da bi lahko poplačali tisto, kar so izgubili v lanskem letu zaradi dvakratnega znižanja rafinerijskih cen. Vendar je tečaj dolarja v dobrem mesecu dni toliko poskočil, da poslovanja na ničli več ni in so zato na vlado spet naslovili vlogo povišanje rafinerijske cene. za Za koga je Nafta še pomemben partner? Sredi januarja sta zagrebška Ina in Istrabenz iz Kopra podpisala odmevno pogodbo o dolgoročnem poslovnem sodelovanju oziroma predelavi nafte. Posel letošnjega leta naj bi bil vreden kar 95 milijonov dolarjev. Takrat je direktor Ine dr. Franjo Gregurič tudi izjavil, da žal tako uspešno ne sodelujejo s Petrolom. Petrol pa je prvi partner Nafte, saj zanjo kupuje surovo nafto. Ali je v tem kontekstu mogoče razumeti tudi odnose ali zastoje pri kupovanju med Ino in Nafto? Kako uspešno je Naftino sodelovanje s partnerji? »To sta dve povsem ločeni zadevi. Kako sodeluje Petrol Minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar je prišel v Lendavo in med njim ter direktorjem Nafte se je razvil »vroč« dialog. Minister je namreč predlog predsednika izvršnega sveta lendavske občine, da bi se o Nafti pogovarjali pozneje ali v ožjem krogu, zavrnil in dialog seje odvijal pred zbranimi. Minister je bil v svojem nastopu zelo jasen in povedal, da njegovo ministrstvo niti vlada ne pristajata na povišanje rafinerijskih cen, da za državo nobena dejavnost niti podjetje ni strateško pomembno, tudi rafinerija ne, da je ne misli subvencionirati in tudi tehnološka posodobitev rafinerije, če bo izpeljana, ne pomeni ohranitve vseh delovnih mest. Ministrovo nizanje za Nafto neugodnih dejstev pa je doseglo vrhunec, ko je napovedal, da za Nafto iščejo »ustreznega partnerja«. »V tem trenutku lahko rečem, da se s Petrolom (trgovino) resno pogovarjamo o tem, da se razširijo tudi na proizvodnjo,« je dejal gospodarski minister. Direktorja Nafte je tudi opomnil na poslovno sporne poteze in naveze s partnerji iz preteklosti ter na to, da še vedno na ministrstvo niso dobili študije o upravičenosti rafinerije v Lendavi. Naftin direktor seveda ob tem ni molčal, ampak je ministru odgovoril, da ne sprejema očitkov, češ da v Nafti niso podjetniško ravnali, saj so iskali in našli tujega partnerja, sedaj pa je Nafta postala državno podjetje. »Prosim, da se v tej energetski politiki, ki je v razpravi v parlametu, jasno reče, ali smo tu ali nismo in ali naj gradimo tu naprej ali ne.« »Sit sem direktorjev, ki od države samo pričakujejo, da bo kaj naredila. Država v nobenem podjetju ne bo naredila ničesar. Te zgodbe ni. Če s kanadskimi partnerji rafinerijo lahko peljete na podjetniški ravni, če bo rafinerija konkurenčna, potem vas država ne misli ovirati. Izvolite naprej,« je dejal dr. Maks Tajnikar. S tem odgovorom je bil direktor Nafte Miloš Ošlaj zadovoljen, zbrani pa so ga razumeli tudi kot: To vam je zadnja priložnost. Vsa teža neuspeha (uspeha) bo torej ostala in padla na vodstvo podjetja. Se bo pisala zgodba o uspehu? iz tega vira enomesečni zastoj pri dobavi surovin. Zaščitna cena, ki jo je ponujala Ina, je bila za nas nesprejemljiva in potem smo se po nakajkratnih dogovorih pogodili za svetovno ceno.« Nafta in Naftaplin sta torej konec januarja podpisala pogodbo o dobavi surovine za letošnje leto, vendar samo za polovične količine ali za 150 tisoč ton plinskega kondenzata ter 15 tisoč ton hrvaške nafte. Ali to pomeni, da bo Nafta povečala delež surovine iz drugega vira, torej bo predelala več manjkakovostne ruske nafte? »Tehnologija ima določena razmerja in se bo proizvodnja zmanjšala, dokler ne najdemo nadomestka ali se ne dogovorijo za večje količine surovine,« je rekel direktor Miloš Ošlaj in dodal, da bo proizvodnja tako zmanjšana na 60 odstotkov. O možnem drugem dobavitelju ali nadomestku, rezervnem viru ustrezne lahke nafte, pa direktor ni govoril, prav tako ne, kako bo skoraj gujejo plačilo za lepila. Dolg, ki ga imajo do lendavskega podjetja, predstavlja skoraj polovico vseh terjatev Nafte, zato se s Skladom pogovarjajo o njihovem poplačilu. V podjetju so se tudi odločili, da bodo lepila v prihodnje prodajali samo tistim kupcem, ki bodo plačali naprej ali z dodatnim zavarovanjem plačil, to pa pomeni zastoje v proizvodnji sektorja petrokemije. Nova rafinerija, kdaj bo, če sploh bo? Sredi novembra naj bi direktor Nafte Miloš Ošlaj tudi novinarjem predstavil študio o uresničljivosti in ekonomski upravičenosti nove rafinerije Zadnja vest 1 V petek, 4. febru/ torej na dan, ko j/ v Lendavi minister i t spodarske dejavnosti/, Maks Tajnikar in p A najbrž povedal svojo/' njo besedo, je bila sep* lavskega sveta po// Imenovali so komisij/ bo ugotavljala odg/i nost direktorja za razmere, v katerih znašlo podjetje. Dh/ je sejo delavskega s' zapustil. j Zadnjo vest lahko memo kot začetek njave direktorja Na»* morda vodstva. J? Nafta državno podje(je Konec lanskega leta U rektor Nafte na kako se bodo lastnini'1, J varjal, da bodo v J z vladnimi predstavnik1 P« šali doseči, da ne P1//it državno kapo. Toda jasno, da zakon o gosp0® družbah velja tudi / Le-ta je na državni vrh (f slala oceno, koliko Je djetju lahko državnega liko je v desetih letih .¡^i družba, vendar s sled®J vrhu niso zadovoljni. rektor. »In to se tiče r3 (r ter pridobitve tujega P/j« Vsi štirje partnerji / .^ da bi projekt izpeljal’ se da podjetniško in h® imeti ovir.« (M. Ošlaj) Napovedi o odpušča/ delavcev ter notranj’ problemi Nafta ima le še 840 in še zanje .ni dovolj jih pošiljajo na ■ »Splošna ugotovitev J predvidevamo tako, ° morali v tem letu h/jM drugačen način zrna11! vilo zaposlenih še za 5 cev,« je napovedal I Miloš Ošlaj. Ne kaže se slepit' hi^ dati dejstva, o katerih, Nafte seveda ni gov°r se je namreč znašla hatX robu ali v tako veli^’/JB tudi zato, ker so bile r ■ ali premalo premišlJ^/j tere poslovne poteze-objektivni, predvse^J tivni vzroki težav,/a najo tudi zaposleni v so torej pripeljali do J ko se vse glasneje V vprašanje obstoja P° J MAJDA ^ POGREŠATE VESTI IZ DOMAČEGA KRAJA? ^'A NARJI IN DOSEDANJI DOPISNIKI NE MOREJO p KRITI« DOGODKOV IN ZANIMIVOSTI IZ VSEH PRLEKIJE IN PREKMURJA, ZATO POSTANITE KOV DOPISNIK ALI VSAJ »OBVEŠČEVALEC«-j LAHKO VZPOSTAVITE PO TELEFONU, ŠTEVILK* , 019. ZAHTEVAJTE SOBOČANA. IS vestnikjo. februarja 1994 stran 5 gospodarstvo Slovenske železnice že dobile mednarodna posojila, o progi proti Madžarski po še vedno le govorijo Prihodnje leto? to I# tč !f ¿ j Í |i S t¡ if V minulih tednih so se Slovenske železnice P J isajo se je medijih z dokaj pozitivno naravnanimi mforma J ^P enega o večanju železniškega prometa, finančnem u posojila in največjih državnih podjetij, pridobitvi medna S vcmta, a je zmanjšanju izgube. Resje, daje izguba s® ^^lijonov tolarjev. je namesto pričakovane 1,026 milijarde le 93 J jani bolj Res pa je tudi, da smo dejavnost Slovenskih čutili kot prejšnja leta; poleg številnih °*’no' organiziranju postaj in odpravljanja ozkih grl smo lani pisali u^^^ prometa, številnih akcij za več potnikov in povečanje 7astarelosti in Žal je bilo tudi precej nesreč, ki so posledica zastareios neprimerne zaščite večine slovenskih železnis i P Gornja Radgona bi lahko imela železniško povezavo z Radgono v Avstriji - potrebno je zgraditi le most. Lendava bi lahko bila povezana z Madžarsko - potrebno je zgradili le 6 kilometrov proge. Murska Sobota bi bila lahko povezana z Monoštrom ali Sombotelom. funkcijo*1 ^ekar’ ki Je prevzel torja sin 8eneralnega direk-Wifcnskih žefeznic, po dni (ko ' i-ied dobrim letom stilo že p Ve lko v°dilnih zapu-Pntvn&'xV veIik™i od-paieneneh’ žeeznišk' sindikat Čanja dela nihT ač in odpuš-odločen ie bil trdno tako se’ipda b0 usPel- Prav trebno stvariVeda'; da je p0‘ Zn°traj hiip c- “^'t' naÍPreJ nR med ljudmiPndOblt' Zaupa’ nato tudi, , ’ pri mmistru in nat0 se lahv °tn' držav>- Šele ^narodna potegujeJO za ^ tako P°s°J‘la. In ne-c>ja« ali e Potekala »sana-^Oskih želP?°VejŠenje<< S1°' letu, ki iP v minulem sk«ga delaP°d ^eg3 skupin-tUd' Po tem8\^ekar íe znan ■^iznakS’- da nieg°vi se-JaJo večkrat Pm' sodelavci tra-rat Pozno v noč. Xtržne u^ or£aniz'ranosti klh železi Jenosti Sloven-ani spre: t ]e P°memben tudi aln'dokument Naci-lc šeiezn ^m razv°ja sloven-V ka'erem ke infrastrukture n?a°bsk>J^,naertovana ob-°d 120 do Ž ?r°8 za hitrost ^°’v nasledi k,lometrov na &a n°vih m desetletíu Pa ke hitro»- P. 08 za višje in v°pV "a ur« 250 kil^e-tr«POniuriU Vlfl. ede na tO’ da nele kot go t?kl ne vozijo hi-p°vsern 1 °metrov na uro, h ^Uconcem emarjeni progi £ °Vaa uro P^ 10kik v *a’ kaj od t nas seveda za-DP-SeverovzhoH8a Se načrtuje 3Vo je Slovenij ? ¿eS-eč’ da se vsi 0 8radno * na načrto-še ¿ MadŽarski eZnilke proge tfanes ni na, a katero pa P° nekainičn° d?lo&ne 1 lotih je smer proti Martinju in Monoštru (čeprav bi se tam najprej in najceneje navezali na evropsko železniško omrežje) odpadla zaradi nestrinjanja madžarske strani, ki je predlagala staro traso proti Hodošu. Medtem so vedno glasnejši tudi v Lendavi (meji najbližje mesto z železniško postajo), kjer zahtevajo železniško povezavo z Mursko Soboto. Čeprav smo že pred meseci slišali, da je madžarska stran v Evropski skupnosti naročila izdelavo študije o upravičenosti takšne železniške povezave, je Marjan Rekar pred kratkim izjavil, da iščejo izvajalca, ki bo naredil študijo. La-ta naj bi bila pripravljena še letos, progo bi lahko začeli graditi proti koncu prihodnjega leta, nared pa je tudi že časovni plan. Glede na to, da so to besede Marjana Rekarja in da so se doslej njegove napovedi uresničile, nam ne preostane drugega, kot da mu verjamemo in upamo, da to ni le eno od številnih govorjenj v prazno, ki smo jih slišali v prejšnjih letih. Tudi gradnjo železniške proge proti Madžarski bi financirali s pomočjo Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, tako kot tudi eno največjih naložb v železnice: obnovo obstoječih prog. Posojilno pogodbo z Evropsko investicijsko banko v višini 47 milijonov ekujev so podpisali sredi decembra (celotno posojilo bo v višini čez 108 milijonov), celotni projekt obnove je vreden 90,4 milijona ekujev, od tega bo 8,4 milijona domačih sredstev. Pogodba z Evropsko banko za obnovo in razvoj bo podpisana konec februarja ali v začetku marca. Država in železnice Železnice v Sloveniji niso povsem državne, financirane s sredstvi državnega proračuna. Njihova dolžnost je, da z novimi tržnimi prijemi poskrbijo za čim boljše poslovne uspehe; kolikor bo manjkalo, bo primaknila država. Država bo Slovenskim železnicam v letu 1994 prispevala iz proračuna 12,1 milijarde tolarjev (predvsem za naložbe), 4,6 milijarde pa bo subvencij za potniški promet. Ta vsota bi bila lahko manjša, če bodo uspeli z vlaki prepeljati več potnikov kot lani. To ne bo težko, saj se na slovenskih železnicah povečuje število potnikov (po dra- stičnem padcu v osemdesetih letih); lani so vlaki prepeljali 12,9 milijona potnikov, kar je 5 odstotkov več kot leta 1992 in 17 odstotkov več od načrtovanega. Z akcijami pridobivanja potnikov bodo nadaljevali tudi letos, hkrati pa odprli nova postajališča za primestni promet. V tovornem prometu so po tirih prepeljali 11,53 milijona ton blaga, rezultati v neto tonah pa so slabši od načrtovanih. Ce bi bila država strožja in bi z zakonom omejila prevažanje blaga po cestah (kot v Avstriji, Švici in Nemčiji), bi precej pripomogla k likvidnosti Slovenskih železnic, zaradi česar bi bilo potrebno dajati manj denarja iz proračuna, prebivalce pa bi hkrati odrešila obremenjujočega prometa tovornjakov. Vse pa kaže, da se tačas bolj splača podpirati železnico iz proračuna kot omejiti cestni tovorni promet! BERNARDA B. PEČEK Komentar Sindikalna akcija z grenkim priokusom Prejšnji teden se je začela akcija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije z naslovom »Kupujmo slovensko, da bo slovenski delavec imel delo«. Kot so pojasnili na tiskovni konferenci, je cilj te pobude v tem, da spodbudijo domače gospodarstvo k večji proizvodnji in prodaji ter zaposlenosti. Po mnenju svobodnih sindikatov je domače gospodarstvo začelo v zadnjih dveh letih močno pešati, delo pa izgubljajo tako tovarne kot delavci. S tržnim odpiranjem Slovenije pa so se v našem prostoru pojavili mnogi izdelki tujega porekla, ki jih spremljajo zapeljiva propaganda, agresivno trženje in nekritična presoja kakovosti teh izdelkov. Ob tem naj bi bilo na našem trgu tudi veliko sivega uvoza, ko blago ne ustreza kakovosti, nima osnovnih atestov in ni opremljeno s potrebnimi deklaracijami v slovenskem jeziku. Do tu vse lepo in prav, toda to je le pol resnice. Krivdo za nastali položaj je treba iskati tudi pri nas samih. Resda je namen Svobodnih sindikatov, da s to akcijo poskušajo vplivati na porabnike, da bi ti bolj kupovali slovensko blago, toda pri tem se vendarle vsiljujejo tudi drugačna razmišljanja. Ne glede na pobudo sindikatov je dejstvo, da se bodo slovenski kupci pač še naprej odločali tako, kot bo zanje najboljše. Brez dvoma ne bodo kupovali slovenskega blaga zgolj zaradi tega, če je domače, ampak bodo v prvi vrsti gledali na njegovo kakovost in seveda tudi ceno. Čeprav v sindikatih zatrjujejo, da pri tej pobudi ne gre za nikakršen protekcionizem, ampak le za zaščito slovenskih izdelkov in vzpostavitev reda na tem področju, se zdi, da je posredi vendarle nekaj, česar ne bi mogli povsem sprejeti. Favoriziranje domačega blaga na vsak način je podobno ideologiji preteklosti, ko smo vdiranje blaga z Zahoda označevali za nekaj povsem nesprejemljivega in politično zgrešenega. Kot da bi se bali, da nam bo tuja lojalna in brezhibna konkurenca pristrigla peruti, še večjo nevarnost pa vidijo v tuji ideologiji, ki smo jo v zadnjih letih sprejeli tudi pri nas. Zahodni svet je doslej že velikokrat dokazal, kako se streže tem stvarem, zato ne bi smeli biti preveliki patrioti in nacionalisti, če se je tuje blago pri nas vendarle uveljavilo. Smo se kdaj resno vprašali, zakaj z našim blagom nismo dovolj konkurenčni na svetovnih trgih? Ali ni velik del krivde pri nas samih? Zakaj smo izgubili marsikatero domačo blagovno znamko, zakaj je izginilo precej naših izdelkov, nekatere pa žal taka usoda še čaka? Odgovor na to vprašanje je v nekonkurenčni domači industriji tako po kakovosti kot ceni izdelkov. Očitno bomo morali storiti precej več pri proizvodnji in njeni organiziranosti, ko se bodo morali delavci bolj izkazati pri svojem delu. Brez tega je nemogoče pričakovati kake bistvene premike na tem pomembnem področju. Sicer pa je zveza svobodnih sindikatov doslej razposlala pisma s pojasnilom o akciji »Kupujmo slovensko, da bo slovenski delavec imel delo« že okoli 5 tisoč podjetjem po vsej Sloveniji. Prve rezultate pričakujejo šele konec letošnjega leta, ko bodo izdelane tudi prve raziskave o njeni uspešnosti. Dotlej pa bodo morali v kolektivih resno razmisliti o svoji proizvodnji in konkurenčnosti na tujih trgih, sicer bo vdor kapitala od drugod še hitrejši. MILAN JERŠE MATERINSKI ■ oS^‘° AR TRG in AR ŠPED 7^ **0 podjetje V ljutomerski občini precej dolg spisek tistih, ki so prejeli posojila ali druga ugodna sredstva za razvoj Kdo je dobil največ? Kot kaže, je zadeva v zvezi z denarjem, ki so ga v zadnjih treh letih dobili prosilci iz ljutomerske občine na natečaju za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji, uradno pojasnjena in po vsej veijetnosti končana. Potem ko so nekateri delegati SO Ljutomer teijali odgovor, kdo je dobil posojila in kako je denar porabljen, je Kmetijska svetovalna služba odgovorila, da so kmetje uporabili sredstva namensko. Njihove vloge so pregledali na Poslovnem združenju za prehrano Republike Slovenije, kjer so potem izdali sklep o odobritvi ali zavrnitvi zahtevka. ’ se je vrnil v ar avto 5S!fe«* ono ostaja vse manj podjetij in ^rin.,rujP^ sta se združili družbi s servisno in fe* sta ST®08* * *"«»»0 AR ŠPED, od 3. januarja in AR^RG °m AR AVTO združeni družbi AR ¿^ran2° * zat»-? v sena sportna dejav-je°^ “ortnaln”1 obs^u ni 00 kovati,« AR nA\k-^rektor Ivi»n Orrijo rJ?“0^« vrnil Avtnr^hdR»- Prav^ei v £"' ga je Ji ***o podJetju naj0' Nat0 Cen Poslen v !c' AR dru?ben ’n Je 56 »il nam f rma (je < Cestnik Danilo Novo podjetje se bo ukvarjalo tudi s prodajo avtomobilov, ki jih lahko že občudujemo na razsvetljenem razstavnem prostoru. Kljub velikemu pomanjkanju dovolilnic za mednarodni promet se bodo še naprej ukvarjali s transportno dejavnostjo, zato bodo 32 velikih in 12 malih tovornjakov obdržali. Za potrebe ministrstva za promet in zveze morajo na svojih parkirnih prostorih na Meleh vsak dan dati na voljo 50 primernih prostorov za parkiranje tovornjakov tujih prevoznikov, za kar dobijo mesečno 425 tisoč tolarjev. . BBP Leta 1991 je tako dobilo zelo ugodno posojilo 21 kmetovalcev. Največji zneski so bili odobreni TPP Štuhec iz Ljutomera - 1.200.000,00 SIT, Mirku Žižku s Šafarskega - 627.000,00 SIT in Dušanu Ju-rešu iz Ljutomera - 620.000,00 SIT. Leta 1992 je prejelo posojilo le 5 kmetovalcev, med njimi največ Andrej Graf iz Radomeija (1.000.000,00 SIT). Lani pa je uspelo na natečaju 8 investitorjev, med katerimi so dobili največje zneske Rudolf Emilijan iz Radoslavec (1.500,00,00 SIT) in Oto Smol-kovič z Razkrižja, Hermina in Oto Šimonka iz Gibine in Mi-krokozmos iz Ljutomera (po 1,1 milijona tolaijev). V informaciji, ki jo je pripravil izvršni svet SO ljutomer, piše, da so bila vsa sredstva namensko uporabljena. Občina Ljutomer pa je leta 1992 posebej razpisala natečaj za pridobivanje in uporabo sredstev za gospodarski razvoj občine. Posojilo so odobrili 15 prosilcem, med njimi največ Stanku Ciglarju iz Veržeja (700.000,00 SIT), VMV d. o. o., Mihalič, Stročja vas (250.000,00 SIT) ter Milanu Belecu iz Železnih Dveri in Željku Vozliču iz Ljutomera (po 200.000,00 SIT). Vsi morajo to posojilo že odplačevati. Brezobrestno posojilo (z devizno klavzulo) za razvoj drobnega gospodarstva v občini Ljutomer je leta 1992 prejelo 13 prosilcev, med njimi največ Mirko Hanžekovič iz Veržeja in Kovinopas, d. o. o., iz Babi-nec po 1.800,000,00 tolaijev ter Emil Petek in Precetinec in Stari pil, d. o. o., iz Gibine po 1,5 milijona tolaijev. Tudi za te posojilojemalce je ugotovljeno, da so odobrena sredstva uporabili v skladu s svojimi poslovnimi načrti. Na podlagi zakona o finančnih posegih v kmetijstvu je leta 1991 prejelo kot podporo ali regres 52 kmetovalcev (ni podatkov, koliko kdo), leta 1992 je uspelo pridobiti denar iz tega naslova 53 kmetovalcem. Največ med njimi je uspel iztržiti Franc Štih iz Noršinec, in sicer 4,2 milijona tolaijev. Na seznamu lanskih dobitnikov posjil pa je kar 86 prosilcev. Največje zneske so prejeli Vlado Matjašič iz Berkovec (1.740.000,00 SIT), Daniel Vargazon s Cvena (1.730,00 SIT), Anton Škrobar iz Gajše-vec (1.580.000,00 SIT) itd. V vseh primerih naj bi šlo za namensko uporabo, sredstev. Če pa ni tako, kot trdijo nekateri, je prav, da to dokažejo. JOŽE GRAJ Seja vlade Trikratna podražitev... Elektrika se bo dražila po dveh možnih načinih. Naložbe v zdravstvu bodo strogo namenske, loterija Slovenije bo postala Jastnina Republike Slovenije. Vlada se ni pogovaijala o novih cenah bencina. Na tiskovni konferenci po seji slovenske vlade je minister dr. Maks Tajnikar razložil, da vlada predvideva, da bo tudi letos slovensko elektrogospodarstvo poslovalo z izgubo in da bodo le-to pokrili iz proračuna. Seveda se bo elektrika dražila; predvideli so dva možna scenarija. Po prvem bi se elektrika dražila v odnosu na inflacijo, v drugem pa še bolj. Spet bi prišlo do večjih sprememb ob prehodu na poletno ceno elektrike aprila, ko bi bila možna podražitev za 17 odstotkov, drugič bi jo podražili za pet odstotkov julija in tretjič decembra prav tako za pet odstotkov. S tem bi elektrogospodarstvo ustvarilo 7,4 milijarde tolarjev več kot ob inflacijskem zviševanju cen. Toda to bi še vedno prineslo izgubo, saj računajo, da bo stroškov v elektrogospodarstvu za 88 milijard tolarjev, prihodkov ob inflacijski podražitvi za 65 milijard tolarjev, ob dodatni podražitvi pa za 72 milijard tolarjev. Več kot 97 odstotkov električne energije bomo proizvedli doma in še na veliko se bodo izkoriščali rudniki rjavega premoga. Zaradi tega je potrebno financirati rudnike v Velenju in Zasavju iz proračuna. 780 milijonov tolarjev je predvidoma namenjeno subvencijam rjavega premoga, toda vprašanje je, če bo ta znesek tudi sprejet v okviru proračuna. Za posojilne obveznosti, za katere jamči država, pa bo šlo iz proračuna 3,8 milijarde tolarjev. Največ denarja iz prenove je namenjenih za obnovo gornjedravskih elektrarn, nato pa za prenovo soških elektrarn. 800 milijonov tolarjev pa naj bi se znašlo na računih nastajajočega sklada, ki se bo ukvarjal z dekofnisijo jederske elektrarne. K boljši organizaciji elektrogospodarstva naj bi pripomogla notranja organiziranost in iz 16 podjetij bi prešli na eno, od 16 žiroračunov na enega. Zneski, ki se nabirajo na teh žiroračunih, niso majhni, dnevni dohodek je 100 milijonov tolarjev. Vendar pa je kar 29 odstotkov stroškov elektrogospodarstva namenjenih za amortizacijo, za gorivo gre 24, za osebne dohodke 9 odstotkov. V prihodnjem letu naj bi bila zgrajena tudi čistilna naprava v Šoštanju, ki bo zmanjšala emisijo žveplovega dioksida za 30 tisoč ton letno. Poraba elektrike na splošno pa v Sloveniji narašča. Vlada je sprejela predlog zakona o naložbah v zdravstvu v obdobju 1994-1999. Sredstva se zbirajo na posebnem žiroračunu ministrstva za zdravstvo. Namenjena bodo dokončanju že začetih naložb v nove zgradbe in nadomestne objekte ter za novo zdravstveno opremo. Prav tako se sredstva lahko uporabijo za delne rekonstrukcije, adaptacije in vzdrževanje objektov. Minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč je pomiril položaj, ki je nastal v parlamentu. Vlada je upoštevala številne predloge poslancev in strank. Tako se bo na posebnem žiroračunu zbiral tudi denar, do katerega bodo prišli s prodajo ali oddajo stavb in opreme javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanoviteljica je bila republika. Veliko razburjenja je povzročila ideja, da se presežki iz zavarovalnic, zbrani s predpisano prispevno stopnjo, namenijo za naložbe. To naj bi bilo namreč proti predpisom, toda tako bodo zbrali štiri milijarde tolarjev. Če se bo zgodilo, da ta denar ne bo namenjen naložbam, potem se bo dokončanje le-teh zavleklo za dve leti. Program naložb bo spremljala posebna komisija, ki jo bo na predlog ministra za zdravstvo imenovala vlada. Na novo naj bi se v planu upoštevale nekatere naložbe v gorenjske javne zavode (bolnica na Jesenicah, porodniški in interni oddelek, pljučni sanatorij na Golniku in psihiatrična bolnica v Begunjah). Vlada je obravnavala tudi predlog zakona o igrah na srečo in zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki se ukvarjajo z igrami na srečo. Po njem bo lastnik družbenega kapitala Loterije Slovenije. Marjan Horvat stran 6 vestnik, 10. lokalna samouprava Kdo ribari v kalnem? Čeprav so videti razprave o tem, kakšne občine bi radi imeli, vse bolj zmedene, pa pozorni opazovalec že lahko zazna oblikovanje določenih interesov. Zal se oblikujejo na politični ravni in ne med prebivalstvom. Tako zaradi pomanjkanja argumentov pri oblikovanju novih občin lahko uspešno ribarijo v kalnem posamezne politične stranke. To pa predvsem zato, da lažje obvladajo svoje strankarske nasprotnike. V takih primerih prihaja do izraza predvsem prepir, ki bo očitno še hujši tedaj, ko se bodo nove občinske meje zares risale. Do veljave pa prihajajo tudi osebna stališča predsednikov nekaterih krajevnih skupnosti, ki so pogosto čustveno obarvana in brez tehtnih argumentov. Lahko pa se zgodi, da jim bodo krajani na referendumih preprosto sledili. Pri vsej zadevi krajani itak najmanj vedo, kaj bi bilo zanje najboljše. In tako imamo v praksi veliko povsem izključujočih si interesov; od tega, da bi kazalo ustanoviti močne mestne občine pa do razmišljanj o večjem številu manjših občin. Vedno znova se kažejo povsem jasni interesi občinskih politikov in krajevnih veljakov. Prav ti pa so si doslej povedali že precej, pri čemer ni manjkalo tudi osebnih zamer, ki so jih zabelili z odločenostjo, da živi v to ali ono občino že ne bodo šli. Potemtakem je upravičeno vprašanje, kako naj se o novih občinah odloča na referendumu, ko pa so v ospredju na pol zasebna mnenja vodstev, ki begajo krajane. MILAN JERŠE Pogovor s predsednikom skupščine občine Lenart Jozeton Škrlcem Koliko občin za 17.300 prebivalcev? Občina Lenart v Slovenskih goricah meri 204 kvadratne kilometre. Sestavlja jo 79 naselij, v katerih živi (v 4.654 gospodinjstvih) 17.300 ljudi, ki usklajujejo svoje interese v 8 krajevnih skupnostih: Lokavec, Jurovski Dol, Lenart, Sv. Ana, Sv. Trojica, Voličina, Cerkvenjak in Benedikt. O bodoči lokalni samoupravi sem se pogovarjal s predsednikom Skupščine občine Lenart Jožetom Škrlcem. Vaša občina spada še vedno med manj razvite, čeprav dosežkov ne manjka. Kljub temu pa ste menda med prvimi izpeljali obsežne aktivnosti, da bi ljudem predstavili nakazano lokalno samoupravo. Ali ni občanom dovolj približana že sedanja organiziranost, ko pa je območje občine pravzaprav malo? »Ne šele po sprejetju zakona o lokalni samoupravi in zakona Po razveljavitvi razvpitega 95. člana zakona o lokalni samoupravi, ki je določal možnost dveh datumov za izvedbo referendumov za ustanovitev občin oziroma za volitve občinskih svetov, se zdaj zdi, da ste v lenarški občini s svojo predvolilno zagnanostjo »prehitevali«? Kako ocenjujete razpravo v državnem zboru in določitev »podaljšanih« rokov za izvedbo zborov občanov, referenduma, volitev...? Teme in dileme Kdo k občini Murska Sobota? »Ker nismo takoj razjasnili, kaj je mestna občina in kaj so primestna naselja, je bilo v Murski Soboti več različic glede ustanovitve nove občine. Pokazalo pa se je, da ne želimo prevelike občine, ampak občino s t. i. spalnimi naselji. Tako sta se naposled oblikovali dve različici. Nagibamo se k temu, da bi bila mestna občina, kateri bi priključili nekatera primestna naselja, ki so gospodarsko in komunalno povezana z mestom. O tem smo se pogovarjali tudi s predstavniki sosednjih krajevnih skupnosti in krajev, kot so Bakovci, Krog, Černelavci, Rakičan, Nemčavci in Markišavci. Od njih smo poskušali zvedeti, kako si v bistvu zamišljajo novo organiziranost občine, in jim pri tem nismo ničesar ponujali. Prosili pa smo jih, da v vaških skupnostih imenujejo člane odbora za lokalno samoupravo,« pravi predsednik odbora za lokalno samoupravo pri mestnem svetu krajevnih skupnosti Murska Sobota Emerik Zver. Po drugi različici pa bi lahko ustanovili občino Murska Sobota z okolico s približno 22 tisoč prebivalci. Po prvi različici so omenjali okrog 18 tisoč prebivalcev, kamor bi poleg mesta Murska Sobota priključili še naselja Rakičan, Černelavci, Nemčavci in Markišavci. Po drugi različici pa bi k omenjenim naseljem priključili še Bakovce in Krog. Realni naj bi bili obe stališči, pa tudi obe različici ponujenih rešitev. Pri tem se je treba zavedati, da zakon o lokalni samoupravi predvideva v spornih primerih celo posredovanje državnega parlamenta. Zato si v Murski Soboti prizadevajo biti kar se da taktični in se v tem trenutku ne odrekajo nobenemu od omenjenih naselij. V javnost bo prav gotovo prišla različica o oblikovanju mestne občine, pri čemer pa ne bodo zanemarjali pogovorov s predstavniki Bakovec in Kroga. Predno pa se bo to zgodilo in bo prišlo do končne odločitve, bodo skušali razjasniti vse sporne zadeve. V Murski Soboti poudarjajo, da nikogar ne želijo sprejemati oziroma odklanjati, da bi bil breme mestu ali obratno. Ker imajo sedaj več časa, želijo vse nejasnosti čimbolj razčistiti. O vsem tem bodo podrobneje seznanili tudi občane Murske Sobote. O smotrnosti združitve omenjenih krajevnih skupnosti v eno občino pripravljajo na Zavodu za ekonomiko in urbanizem poseben elaborat. Poleg tega ne zanemarjajo.finančne plati tega problema. Predvideno je, da bi zbore občanov v Murski Soboti organizirali v drugi polovici letošnjega marca. Hkrati bodo posredovali razglas, s katerim želijo zainteresirati čimveč meščanov. S tem naj bi se izognili predreferendumu in bi že prej razčistili vse nejasnosti o oblikovanju nove občine v Murski Soboti. •t MILAN JERSE Na volišča najkasneje novembra Tako so sklenili na sep državnega zbora, ko so se poslanci odločili, da M najkasneje do 27. novembra letos volili župane in občinske svetnike. Še prej pa naj bi maja na referendumih odločali o novih občinah. Vetja omeniti, da gre za skrajna roka, ker bo ponekod treba na volišča še 11. decembra, ko bi opravili drugi krog volitev za župane. Pri tem je treba vedeti, da morajo novi občinski sveti začeti delovati s 1« januarjem 1995, pred tem pa morajo imeti dvajset dni časa za ustanovitev. S tem so republiški poslanci sprejeli rokovnik za izvedbo lokalnih volitev, kar ocenjujejo za zgodovinski dogodek, ker so sprejeli nujno potrebno zakonodajo za vzpostavitev lokalne samouprave. Tako bo predsednik državnega zbora jeseni razpisal volitve za župane in občinske svetnike. Hkrati pa so poslanci zavrnili spremembe ustavnega za-4 kona, s katerimi bi podaljšali mandat občinskim skupščinam do konca leta. Sprejeli so tudi sklep, da se postopek za določitev referendumskih območij za ustanovitev občin začne z dnem uveljavitve referendumskega zakona in da je treba zbore občanov opraviti do 13. marca. Podprli so dopolnilo, po katerem morajo občinske skupščine v mesecu dni po uveljavitvi zakona o ustanovitvi občin sprejeti odloke o določitvi volilnih enot in imenovati občinske volilne komisije. ' V nasprotnem primeru njihove pristojnosti prevzamejo volilne komisije referendumskim območij. Prve volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti pa morajo biti opravljene v enem letu po uveljavitvi statuta občine. M. JERŠE Lenart -trenutno še občinsko središče za 17.300 prebivalcev slovensko-goriške občine, v prihodnje pa sedež ene od sedmih občin in najbrž okraj. o lokalnih volitvah (30. decembra 1993), ampak že tedaj, ko sta bila v razpravi osnutka oziroma predloga teh zakonov, smo v lenarški občini izpeljali vrsto aktivnosti v zvezi z drugačno organiziranostjo lokalne samouprave. To tematiko smo dvakrat obravnavali v občinski skupščini, o tem smo se predstavniki občine pogovarjali s predstavniki krajevnih skupnostih, potem »V lenarški občini smo hoteli imeti referendume in volitve o ustanovitvi občin že v prvem polletju, kajti mandat sedanje občinske skupščine se izteče aprila in zato nismo hoteli kršiti ustave. Računali smo; da bo tako razpoloženje tudi v državnem zboru. Izkazalo pa se je, da ni tako. Menim, Predsednik skupščine občine Lenart Jože Škrlec meni, da do sedanjega »zamika« pri približevanju lokalne samouprave ne bi prišlo, ko bi bili poslanci državnega zbora več na terenu - med volivci. da bi poslanci morali iti veliko več med ljudi, volivce, stopiti do vodstev občin in se posvetovati, ne pa da na sejah velikokrat govorijo »na pamet«, torej drugače, kot je stanje ali razpoloženje na terenu. Opozarjam torej na nepovezanost. Da pa ne bom preveč krivičen, slutim, da morajo veliko preždeti v Ljubljani, ker sodelujejo v raznih komisijah. Kljub temu da bomo, glede na nove roke, prišli do temeljnih lokalnih skupnosti (občin) nekoliko pozneje, v tem »zamiku« ne vidim posebnega zla, prej narobe: zadeva (oblikovanje občin) je občutljiva in prav je da se je lotevamo enotno, da bi tako nove občine povsem zaživele s 1. januarjem 1995. leta.« Zakon o lokalni samoupravi določa vire financiranja občin in tudi, da je država dolžna zagotoviti dodatna sredstva za opravlja- nje nujnih nalog občine, fi^<^ nje nalog, ki jih prenese v “P, Ijanje občin, sofoinanciran)1 kalnih zadev javnega pometih dar ima poseben interes. se bodo nove občine »P^L v glavnem z lastnimi fintu11*^ viri. Menite, da bo šlo? »Nove občine, pa tako tu^* bodo nastale v lenarški « bodo morale živeti predvse«1. lastni ekonomski osnovi in® ber gospodar. Prepričan bodo uspešno gospodarile.® predevale. Že doslej so našli L kakih 40 odstotkov vrednosti , čenih naložb, na primer za vodovod, telefonijo... z lastnim denarjem. bomo oblikovali nove obM' čunamo na večja prizadevaj hitrejši gospodarski razvoj,“® tako zaposlili iskalci zaposli® jih je na območju sedanje občine 1.500, od tega 540 4 Ne računamo na večje zap®‘. nje v industriji, vsekakor® v Mariboru, kjer so se nas sicer predvsem zaposlovali ampak se bodo novonastale J naslonile (oziroma iskale ®°■ za zaposlovanje) predal® lastne naravne in druge Spodbudno je, da je naj tako imenovana lastna nost. Pa ne le pri iskanju j drugih, temveč tudi v sa® slovanju. Veliko ljudi z o T lenarške občine, ki so v Mariboru, ima vsaj to sr . imajo določeno izobrazbo, v polnjujejo vsaj ta pogoj tev obrtnih dovoljenj, karP ® pomeni, da se bodo čez M ukvarjali z osebnim delo®’ še tehnične ovire pri urejjf štorov za določeno dejavn ■ roma obrt.« Tako je razmišljal skupščine občine Lenart«0 lec (doma je v Jurovskem A Kar zadeva razvoj novonfN ^ čin, ni prezrl tudi kmetij vse občine, razen bodoče Lenart, bodo na izrazito j I območju. Prepričan je j|i bodo občine hitro za^ve uveljavile. Pa ne samo -v vseh teh središčih, kjer Hči j občine (razen Lokavcaf . delujejo krajevne skupno^1’ f tudi zato, ker imajo omeni .tjf Ija že nekaj »občinskih« Nekoč so tam že bili / oziroma krajevnih Iju^.. , rov. Zgodovina se pono^Ml ŠTEFAN je bil skupen pogovor s predsedniki krajevnih skupnosti in predstavniki vseh strank; o lokalni samoupravi smo govorili na ločenih srečanjih z ravnatelji osnovnih šol in z duhovščino, pozneje pa še na skupnem pogovoru. Kjerkoli smo se pogovarjali, povsod so se izrekali za ustanovitev več občin. Tako spoznanje se je potrdilo tudi na zborih občanov, ki smo jih imeli v vseh krajevnih skupnostih med 7. in 20. januarjem tega leta. Nanje smo ljudi vabili z osebnimi vabili, pa tudi preko sredstev javnega obveščanja. Obiski so bili nadpovprečni.« Na koliko občin pa naj bi se »razdelila« sedanja lenarška občina? Hočejo imeti občine le v sedanjih krajevnih središčih, kjer so sicer sedeži krajevnih skupnostih, ali pa morda še kje? »Naši ljudje se zavedajo, da občina ne more biti vsaka vas oziroma vsaka katastrska občina, ki jih je na našem območju 56; še več: realno so presodili, da niti vsa krajevna središča ne morejo imeti sedežev občin. Tako so v krajevni skupnosti Lokavec, ki je najmanjša v sedanji občini, na zboru občanov že sklenili, da se bodo vključili v bodočo občino Sv. Ana. Potemtakem naj bi imeli na območju sedanje občine sedem občin: Jurovski Dol, Lenart, Sv. Ana, Sv. Trojica, Voličina, Cerkvenjak in Benedikt. Vsi ti kraji izpolnjujejo pogoje. ki jih določa 13. člen zakona o lokalni samoupravi, kot so osnovna preskrba z življenjskimi potrebščinami, dostopnost do primarne zdravniške in socialne oskrbe, imajo osnovno šolstvo, temeljno komunalno opremljenost, osnovne prometne in ptt-storitve, tudi prostore za sedeže bodočih občin in tako naprej. Seveda pa se je treba zavedati, da nove občine ne bodo imele vseh pristojnosti, ki jih imajo sedanje (čeprav nobena ne bo imela manj kot 2.000 prebivalcev). zato tudi ni mogoče računati na kak večji administrativni aparat. Pri nas računamo, da bo imela posamezna občina redno zaposlene 3-4 delavce.« Izvršni svet SO Murska Sobota Skozi proračunski labirint in za enotno občino Osnutek odloka o proračunu občine za leto 1994 ter nadaljevanje razprave o lokalni samoupravi in reorganizaciji državne uprave sta bili glavni temi petkove seje soboškega izvršnega sveta. Glede prve seje razvila živahna razprava, saj seje kmalu pokazalo, da vseh želja ne bo mogoče uresničiti zgolj iz občinske blagajne. Čeprav je letos predvideno, da bi s skupnimi prihodki zagotovili nekaj čez milijardo 958 milijonov tolarjev, pri čemer bi dobrih 1,2 milijardi razporedili za tekoče obveznosti, investicijske obveznosti pa bi znašale nekaj več kot 714,9 milijona SIT, to očitno ne bo dovolj za vse naložbe v gospodarsko infrastrukturo in družbene dejavnosti. Po besedah občinskega računovodje Franca Cipota bi se te zadeve utegnile močno zaplesti, ker še ni sprejet državni proračun in se lahko zgodi, da bo bilo denarja celo za tretjino manj od načrtovanega. Poleg tega so iz lanskega leta prenesli precej obveznosti, zlasti glede posodabljanja cest in objektov družbenih dejavnosti, večinoma šol, ki znašajo skupno 336 milijonov tolarjev. Kot je navedel podpredsednik IS Janko Halb, težijo k uravnoteženosti proračunskih prihodkov in odhodkov ter za racionalizacijo vseh služb. Podpredsednica IS Brigita Bavčar pa se je hudovala nad razkorakom pri delitvi sredstev za družbene dejavnosti. Hkrati se je zavzela za razmejitev dotacij za posamezne izvajalce, sicer bodo okrnjene številne dejavnosti. Ob še nekaterih pomislekih so člani soboške vlade vendarle sprejeli predloženi osnutek odloka o občinskem proračunu za letos, sekretariata za občo upravo ter za varstvo okolja in urejanje prostora pa so zadolžili, da do prihodnje seje občinske skupščine pripravita podrobnejše obrazložitve. Precej pozornosti pa je vzbudilo tudi nadaljevanje razprave o lokalni samoupravi in reorganizaciji državne uprave. V občinskem izvršnem svetu so namreč pripravili posebno gradivo, ki se opira na zakon o lokalni samoupravi, predvsem glede financiranja javnih potreb, kar bo prineslo velike spremembe. Za poslance občinskega parlamenta, ki bodo seveda izrekli zadnjo besedo, so izdelali različice možnih rešitev s konkretnimi številkami. Z lastnimi viri naj bi zbrali več kot 144 milijonov tolarjev, od tega največ z 10-odstotnim deležem doh° ^ in sicer 130 milijonov SIT. Ker bo s finančno j« navo zagotovljena bodočim lokalnim skupno8 90 odstotkov povprečne porabe na prebivale3 veniji, bi v soboški občini zagotovili 620 ®N tolarjev- . uu^* Po tem izračunu bi za mestno občino Sobota s 15 tisoč prebivalci potrebovali 1 j ti** nov tolarjev, za občino na terenu, ki bi im®8 ^ prebivalcev, pa 60 milijonov. Razen tega so dene možnosti zagotavljanja dodatnih občinske proračune, organiziranje upravnih’ ^t njihove prednosti, na koncu pa so še p®1* j/ pov za odločanje na zborih občanov. Na strokovnih dognanj izvršni svet meni, da smotrno in racionalno, če bi ostala enotna o s tem tudi enotno referendumsko območje- vSi> lišče utemeljujejo z velikimi neznankami. P ^oj nimi s financiranjem in organiziranjem 0 i nostjo organiziranja skupnih strokovnih s ufeM | daljevanjem izvajanja programa naložb, °Pj6jM i nim v srednjeročnem načrtu, težavami z I premoženja sedanje občine in drugim. P° ¿to j organizacijo javnih podjetij in javnih za'.no^' zdaj pokrivajo celotno območje občine-prevzemanja določenih nalog iz državne P nje I sti, financiranje večjih naložb in zagotavlj f K I vidnostnih sredstev za tekoče potrebe, ka*^® I zagotavljanje deleža lastnih virov pri an^o^ I republiških sredstev, kjer je pogoj 50-odsto nanciranje. ¡j Da ne govorimo posebej o statusu o^i^ demografsko ogrožene občine, ki bi lahko vila dodaten denar iz državne blagajne, M politiko mednarodnega sodelovanja in 0 ^e" j narodnostnih skupnosti in Romov, upoŠt® I sedanjih standardov, solidarnost glede r skih območij in ne nazadnje tudi oblikovanj jine na levem bregu Mure. Z enotno vol” pa bi zagotovili tudi poslanska mesta v jj^j. I zboru in državnem svetu. Dogovorili s0 se’. 0 I s temi sklepi seznanili republiško in občini p sijo za lokalno samoupravo, zbore SO, sV® »g ! druge. MILA^P ) ygstnik, 10. februarja 1994 stran 7 sociala, šolstvo, zdravstvo &aj bi med drugi Nekateri pa strašijo K pisanju tega sestavka so me nekoliko SP vzgojo in raziskave, ki je potekala v okviru strokovnega šolstvo in izobraževanje pri Ministrstvu Republike Slovenij doživljajo šport na nekaterih osnovnih šolah, in sicer kako ^ O doživljajo preverjanje ter hkrati z njim ocenjavnje znanja. «¡tiska jih zaradi teja strah, stisko?.. Boli jih glava in v kebuhM* ^ pri srcu in slabo spijo pred usodnim dnevo . nemir ocenjevanje pa ne vznemirja samo učencev, temveč p in zbuja neprijetne občutke tudi pri učiteljih m starših. Zakaj terije za posamezne ocene), torej pisna oblika, čeprav ima ustno preverjanje in ocenjevanje nekatere izrazite prednosti. V tem primeru gre za neposredni stik učitelja z učencem, tako da je preverjanje neodvisno od bralnih sposobnosti Še nabolj strašijo tisti učitelji - nekateri jim pravijo klavci ~ ki uporabljajo v glavnem le spodnjo ocenjevalno lestvico, tako da pri njih prevladujejo ' ocene ena, dva in tri; le tu pa tam kdo uspe dobiti višjo oceno. Zakaj to počno, ni enostavno odgovoriti. Eden od rarogov naj bi bil ta, da na ta način prikrivajo svojo agresiv-nost zaradi nedoseženih ciljev m svoje neugodno razpolože-ni® zavoljo nasprotij med njihovimi željami in možnostmi. jim jih daje okolje. Nekateri Pa tako ravnajo zato, ker mi- kupujmo slovensko Za Slovence je W) vse dobro Ko je že vse kazalo, da se bodo k'in ter »odpisali Mikat kot vlada in gospodarska zbor zrušilo. H« pogajani socialni sporazum spod»rstvu Mikati na znižanje izhodiščne plače - .j ne ^ ^o ?-* na 32.000 tolarjev, s tem da pn •- J djet. ..®Mi tistih minus 20 odstotkov, kr vejaj morejo "“• V ™dikatu ?” ""i1 ni nih v tarifni Ub v t0’ da w Plače bile nH]e °di ter da bi h kolektivnim pogodbam za c . kill stro-l*oi”' več kot 20 odstotkov za rastjo z.vljenjsk Rajale korak vstrZ™ 'r^ naredili tPoti zbliž^ '-Se umakniii Jalni Mik a"]a' Na sindi' r° odzval / Seveda hi’ ?naPovedin Drn°všek Mrt dna’ Potem pa lh P°seči P° nuj-r'iania LnV01^0 smer ? Se bom P°darstva- Mo-"^E '0410«!1 ^ na-^b”Viai01ektivnih po- dlkat je '°Vltvami. češ, & ali del a™ Ptilož-¿^Mika/V' ZasluŽijo Mi te Jn° sekiro. Že jePrstom E“?’1 Pri kazanju . P1*! in a.Slndikat kj S ' Za S 2 ,zhodiščni hh nega8 sn°darstvu ter °' °Ceni n^°K^Zurn a ’ se M ° PriXZla h,tro ne mo-nih in al' So Placed Vpra’ ^„njihova zaP°s’e-fev |e Plač krivPraV P°Ve’ ^v£Va zaPove- PoMmhn'a Plač1™'™683 Splnk^e P Pnnesel pa ie ■ rezultate? S od t,stih Plaff^kom i, najV|šjih, Plačat'd Plačah poscbnih ]> v ki Jih iz-WPh je ved»"* upravi. J® av sindikat° Več' Je ^1 znit S-tCm- ko plaž® St izh°-° V «ospo- 8 Vlh prizade- im morali vedeti o preverjanju in ocenjevanju znanja ? slijo, da bodo s tem dosegli, da se bodo učenci več učili. Strah zbujajoči so tudi taki učitelji, ki skušajo uloviti učence pri neznanju, namesto da bi jim dali možnost, da se naučijo in dobijo kar najboljšo oceno. Najpogostejši način preverjanja in ocenjevanja znanja so testi znanja (v glavnem skupinsko sestavljene in preizkušene naloge z določenimi normami za ocenjevanje) in kontrolne naloge objektivnega tipa (učitelj jih sestavi sam in sam tudi določi način točkovanja ter kri- vanjih za oživljanje? Prav v času, ko mu to očitajo in mu prtijo vso krivdo neuspelih pogajanj, je svobodni sindikat predstavil akcijo Kupujmo slovensko s podnaslovom. Da bo »slovenski delavec imel več. Zanimivo pa je, da so akcijo, ki si jo je zamislil sindikat, že podprla nekatera slovenska podjetja, kar pomeni, da jo sprejemajo, pa četudi si jo je zamislil sindikat, torej partner z druge strani pogajalske mize socialnega pogajanja. V medijih preslišana izrečena trditev sindikata, da ne želijo zapiranja Slovenije ter da niso proti tuji konkurenci, je akciji nadela posmehljivo ogrinjalo, ki pa si je ne zasluži. Na nelojalno konkurenco, na manj kakovostno ceneno blago, ki je preplavilo Slovenijo, na nikakršno zaščito slovenskega gospodarstva ... so že nič kolikokrat (s strani gospodarstva) opozarjali vlado. Toda ni se zganila ter trmasto dopustila padec prodaje domačega blaga in ni zajezila pritoka nekakovostnega blaga. Tudi Gospodarska zbornica, na katero so naslavljali zahtevo, da naj vendar nekaj ukrene v zaščito domačega proizvajalca, ni naredila ničesar. •Potem pa se je oglasil svobodni sindikat ter prisluhnil gospodarstvu. Ali bo akcija uspela ali ne, sedaj težko napovemo, gotovo pa bi si zaslužila večjo pozornost in podporo, pa ne v smislu zapiranja meja, ampak nadzora nad cenenim blagom. Končno, tudi za nas, pa čeprav kriza še ni mimo, ne more in ne sme biti ceneno in manj kakovostno dovolj d0br°' MAJDA HORVAT Ponekod pa znajo biti tudi drugačni. Ravantelj ene od ljubljanskih osnovnih šol, ki poučuje zemljepis, med drugim dovoljuje učencem, da si pripravijo švingice in jih tudi uporabljajo pri pisnem preverjanju znanja. Celo spodbuja jih k temu in švingice pregleda ter oceni. Ugotavlja namreč, da se učenci na ta način veliko naučijo. Pa še res je. Ampak kar tako prepisovati seveda ne smejo. učenca, drugi pa si lahko ob tem utrjujejo svoje znanje; ustno preverjanje tudi omogoča popolno individualizacijo v izbiri vsebin, ki jih učitelj zajame z vprašanji ter v obsegu in ravni teh vprašanj, s čimer lahko tudi obvaruje učenca pred nepremišljenim in napačnim odgovorom; tak način omogoča tudi spodbujanje kritičnosti in izvirnosti, razvijanje govornega izražanja idr. Znana pedagoška strokovnjakinja dr. MILICA BERGANT med drugim ugotavlja, da kaže množična uporaba učnih testov in kontrolnih nalog objektivnega tipa na nekatere tipične znake in podobnosti s principi množične industrijske proizvodnje ob tekočem traku - imeti čim hitrejšo, enostavnejšo in množičnejšo kontrolo proizvodnega procesa in s tem delavčeve storilnosti. Odgovori učencev se vrednotijo s točkami, ki so podlaga za ocenjevalno lestvico. Večkrat odloča o višji ali nižji oceni ena sama točka, ki pa je lahko odvisna tudi od naključnih okoliščin. Nekateri učitelji postavljajo ob tem še različne časovne omejitve. Tako izvajajo nad učenci močan psihološki pritisk. Mnenje stroke je, da je Ljutomerčani o ločitvi v zdravstvu Ljutomerski poslanci so na zadnji seji sprejeli spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda. Toda s spremembami ničesar ne spreminjajo, ampak samo za pol leta podaljšujejo'čas za popolno ločitev od Pomurskega zdravstvenega zavoda. Ljutomerčani so torej odlok o spremembah ustanovitvenega odloka zdravstvenega zavoda sprejeli zaradi podajšanja ločitvenega roka pa tudi zaradi nesprejete razdružitvene bilance, ne pa zato, da bi kakorkoli spreminjali za njih Sprejemljivo pot ločevanja. Torej še naprej vztrajajo pri popolni ločitvi ter samostojnosti njihovega zdravstvenega zavoda ter pričakujejo, da se opravi delitev premoženja. Za popolno samostojnost, ne da bi bili soustanovitelji skupnih strokovnih služb pomurskega javnega zdravstva, so se odločili tudi v Gornji Radgoni, vendar so slednji rekli, da ne sprejmejo zaposlenih delavcev v skupnih službah ne terjajo pa tudi ničesar iz premoženja. Zaposlenih v skupnih sklužbah Pomurskega zdravstvenega zavoda, ki sedaj še vedno opravljajo določena dela za ljutomerski zdravstveni dom, Ljutomerčani pri ločitvi niso pripravljeni spre- to sporen dejavnik tudi zaradi tega, ker hitrost odgovarjanja ni odsev znanja in pridnosti, ampak je to odvisno od razvojno pogojenega zorenja in drugih okoliščin. Učitelju pa je kajpak pisni način (testi znanja) dosti lažji, saj tako v eni šolski uri ali še v krajšem času pridobi ocene za vse učence v razredu. Tako je možno zagotoviti tudi večjo objektivnost, saj dobijo vsi enaka vprašanja (ves razred ali po skupinah) in ocena v glavnem ne more biti odvisna od tega, če so nekateri učenci učitelju nesimpatični in če so se mu zamerili ali pa se ne znajo besedno izražati, zaradi česar bi jih učitelji ocenjevali kot manj nadarjene. Ena in druga oblika imata torej dobre in slabe strani. Po pravilniku o preverjanju in ocenjavnju znanja pa bi moral imeti vsak učenec v posameznem ocenjevalnem obdobju najmanj po dve oceni pri vsakem predmetu, najmanj enkrat pa bi moral biti ustno izprašan. Ni malo učiteljev, zlasti v srednjih šolah, ki se na to pravilo požvižgajo. Le kdo jim daje to pravico, se moramo vprašati. Nihče. Tako pa lahko ravnajo zato, ker skoraj nihče ne preverja njihovega načina preverjanja in ocenjevanja znanja. Mogoče bo kaj drugače, ko bo začela delovati šolska inšpekcija. Na srečo so tudi taki, ki si prizadevajo, da bi preverjanje in ocenjevanje temeljito spremenili, da recimo sploh ne bi bilo številčnih ocen, ampak zgolj analitični opisi učenčevega znanja in napredovanja. To bi bila res precejšnja sprostitev za učence. Vseeno pa se pridružujem tistim, ki pravijo, da brez formalnega preverjanja znanja ne more biti učinkovitega izobraževanja. Žal je malo takih, ki bi se učili zgolj zato, ker jih to veseli, ampak zato, ker želijo nekaj doseči, napredovati ... Pri tem pa nismo vsi enako prizadevni, sposobni in uspešni. JOŽE GRAJ jeti. Slednje ni sprejemljivo za ostale soustanoviteljice Pomurskega zdravstvenega zavoda, prav tako ne za zdravstveno ministrstvo, ki bi za bolnišnico moralo pripraviti in podpisati ustanovitvene akte. V Lendavi, Murski Soboti ter na zdravstvenem ministrstvu so namreč sprejeli ločitev na način, za katerega so se dogovorili in poenotili znotraj zdravstva, ta pa je, da so nekdanji tozdi samostojni zdravstveni zavodi, strokovne službe pa bodo zanje opravljale določena dela. ■ Vprašanje »ločitve« pomurskega zdravstva se torej še vedno vleče in mu ni videti konca, to pa tudi pomeni, da bolnišnica še kmalu ne do dobila ustanovitvenih aktov od zdravstvenega ministrstva. V Ljubljani namreč pravijo, da dokler ne bo opravljena razdružitev, ne bodo podpisali ustanovitvenih dokumentov. MH Zdravniška zbornica stopila v bran preštevilnim ordinacijam Zdravniška zbornica Sloveniji je na svoji zadnji tiskovni konferenci novinarjem ponudila »senzacionalistično vprašanje « in odgovor nanj. Vprašali so se, kaj bi se zgodilo, če bi v Sloveniji ukinili 450 zdravniških ordinacij ter tudi odgovorili, da bi imeli za 100 odstotkov slabšo zdravstveno varstvo prebivalcev kot v zahodni Evropi. Zakaj so novinarjem postregli s tako udarnim vprašanjem, računajoč seveda, da ga bodo novinarji ne samo pograbili, ampak ga tudi po možnosti napihnili? Državni zbor naj ne bi sprejel predlaganega minimalnega standarda v Planu zdravstvenega varstva Slovenije. Predlagani normativ naj ne bi upošteval realnega stanja, da zdaj pride na enega splošnega zdravnika približno 1500 ljudi, v predlogu zakona pa je zapisana številka 2500. Plan zdravstvenega varstva Slovenije bo namreč kmalu prišel v razpravo in potrditev v parlament. Če bi bilo vabilo za tiskovno konferenco poslano tudi novinarjem regijskih in lokalnih medijev in ne le »pomembnejšim« novinarskim hišam, če bi prišli na razgovor, bi zbornične predstavnike zagotovo vprašali. Če bi res prišlo do zapiranja ordinacij splošnih zdravnikov, kje bi jih torej najprej morali zapirati? Na našem koncu se kaj takega zagotovo ne bi zgodilo, ker je zdravnikov še vedno premalo, ker je za naše ljudi raven zdravstvenega varstva »za sto odstotkov« slabša, kot jo imajo v velikih centrih, ker, če je v povprečju v Sloveniji na splošnega zdravnika 1500 ljudi je na našem koncu en zdravnik tudi za 2500 prebivalcev. Normativi so res nerealni, ampak v nasprotnem smislu, kot so jih videli in predstavljali na tiskovni konferenci. Videli so namreč le »problem« preštevilnih ambulant ter pozabili na drugo resničnost. Tudi v naši pokrajini ob Muri namreč pri načrtovanju mreže osnovnega zdravstvenega varstva ugotavljajo, da komaj ali v nekaterih dejavnostih ne dosegajo niti minimalnega kadrovskega normativa po zdravstvenem planu. Jim je ta problem neznan ali manj pomemben? Če so torej na zdravniški zbornici načeli vprašanje kadrovskih normativov, bi pričakovali, da se tega vprašanja najprej lotijo na drugem koncu in sicer, da bi povzdignili glas v prid izenačitve osnovnih pogojev zdravstvenega varstva vseh prebivalcev, pa če živijo v beli Ljubljane ali obmejni vasi na Goričkem, in ne da so najprej stopili v bran preštevilnih ordinacij v centrih. MAJDA HORVAT JUB se je lastninsko preoblikoval Med prvimi podjetji, ki so dobila soglasje agencije za privatizacijo, je JUB, kemična industrija, ki proizvaja barve in plastične omete. V delovni organizaciji, v kateri je zaposlenih 144 ljudi, so o prestrukturiranju lastništva podjetja pričeli razmišljati že daljnega leta 1992, na tiskovni konferenci je direktor podjetja predstavil potek in delniško sestavo družbe, med drugim tudi zato, da odgovorijo na negativne predznake v javnosti, ki jo imajo lastninske preobrazbe naših podjetij, podjetje je bilo v sodni register vpisano 14. 1. 1994, junija leta 1992 pa so ugotavljali tržno vrednost organizacije. Preoblikovanje je izvedlo podjetje euroin fond, ki je tržno vrednost podjetja ocenila na 529 milijonov tolarjev. Ob otvoritveni bilanci je bila ugotovljena vrednost družbenega kapitala 1.249 milijonov tolarjev. Razlika je t.i. badwill, ki bo v naslednjih petih letih bremenilo novo delniško družbo in bo veliko likvidnostno breme podjetja. Do te razlike je prišlo zaradi razpada jugoslovanskega trga, kar je povzročilo razpolovitve proizvodnje. Poiskati bodo morali nove trge, predvsem v tujini, saj doma skoraj ni mogoče več prodati. JUB namreč pokriva 80 odstotkov potreb Slovenije. Po progfamu so izdali 59.230 rednih imenskih delnic v nominalni vrednosti 10.000 tolarjev. Izbrali so naslednjo kombinacijo lastninskega preoblikovanja: 10 odstotkov delnic je prenos na kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, 10 odstotkov je prenos na odškodninski sklad, 20 odstotkov je prenos na sklad republike Slovenije za razvoj, 20 odstotkov je odpadlo na interno razdelitev z lastninskimi certifikati, 40 odstotkov pa je bilo namenjeno notranjemu odkupu. Potemtakem je 60 odstotkov podjetja družbenega kapitala podjetja v privatnih rokah. Vsi zaposleni so postali delničarji, 58 odstotkov delavcev v JUB je v podjetje vložilo svoj denar ali pa najelo bančno posojilo. Vodstvo podjetja razpolaga z 13,12 odstotki delnic. V podjetju je 422 delničarjev, ki imajo 59.230 imenskih delnic. Certifikate je v podjetje vložilo poleg vseh zaposlenih še 30 bivših delavcev, 41 upokojencev, 178 družinskih članov in 29 zaposlenih drugod. Po preteku dveletnega zakonskega roka o prepovedi prodaje delnic bodo nekaj let prodajali delnice le interno v podjetju. V prvih petih letih tudi ne računajo na delitev dividend, temveč bodo vse vlagali v nadaljnji razvoj podjetja. Tako tudi delnice nekaj let ne bodo na borzi. V preteklem letu so poslovali solidno, fizični obseg proizvodnje se je povečal za 9 odstotkov, ustvarili so za 24,2 milijonov mark prometa. Izvoz se je povečal predvsem na Hrvat-sko in to za 20 odstotkov. Nova tržišča pa iščejo predvsem na vzhodu; intenzivno se ukvarjajo z madžarskim, slovaškim in češkim trgom. MARJAN HORVAT MATERINSKI stran 8 vestnik, 10. februarjaj kmetijska panorama Pravilna uporaba kardanske gredi Vse več je priključnih strojev, ki dobivajo pogon od priključne gredi traktoija prek kardanske gredi (trosilniki, cisterne za gnojevko, obračalniki, škropilnice, kosilnice itd.) Kardansko gred uporabljamo za prenos navora s priključne gredi traktoija na priključno gred stroja, ki ga poganjamo. Kardanska gred omogoča gibanje pod spremenljivim kotom. Kardanska gred je opremljena s križnim ali hardvje-vim zglobom. Kardanska gred mora imeti 2 križna zgloba ali dva hardvjeva zgloba. Kardanska gred je gibljiva s členi in izravnava višinske razlike, ki nastajajo pri vožnji na neravnem terenu. Krajani Apač nasprotujejo samovoljnim načrtom Dimitrija Sinokapčeva Apaška dolina dobiva vedno le »svinjarijo« Krajani Apač ne mislije več samo gledati, kako jim v njihovi bližini uničujejo okolje in s tem njihovo zdravje. Napisa »Je Apaško polje geto severovzhodne Slovenije« in »Tisti, ki ne živite tukaj, ne odločajte o našem zdravju«, dovolj zgovorno pričata o razpoloženju krajanov. Naravnani pa so proti načrtom Kmetijstva Črnci in direktoija Dimitrija Sinokapčeva, ki je v evforiji preseljevanja prašičev v farmi v Podgradu želel vse opuščene zgradbe Kmetijstva v Apaški dolini spremeniti v prašičje hleve. Bistveni deli kardanske gredi: 1 - kardanski križ, 2 - priključne vilice, 3 - cevasti profil, 4 - varovalni zatič, 5 - plastični zaščitni oklep v delnem prerezu, 6 - vilice, PG - priključna gred traktorja ali stroja Najpomembnejši del kardanske gredi je križni zglob, ki je sestavljen iz 2 vilic - čeljusti, ki stojita vertikalno druga proti drugi, ter kardanskega križa. Na koncih kardanskega križa so vstavljene puše z drsnimi ali igličastimi ležaji. Da se med vrtenjem kardanske gredi ne začno pomikati puše in ležaji na koncu vilic, so utori, v katere so vstavljeni vskoč-niki (segerjevi obročki) varovalke, ki to preprečujejo. Kardanski zglob: a) sestavljen, b) razdrt; 1 - vilice, 2 - kardanski križ, 3 - vskočnik (Segerjev obroček), 4 - podložka, 5 - tesnilni prstan, 6 - mazalka, 7 — puša z ležajem Ležaji se mažejo skozi mazalko, ki je pritrjena na kardanskem križu. Nekateri proizvajalci izdelujejo tudi zaprte izvedbe ležajev, ki jih ni treba mazati. Zgloba sta na obeh koncih povezana s teleskopsko cevjo. Profili cevi so namazani z mastjo, da bi se cevi lažje premikale. Cevi morajo biti ravne. Za doseganje večjega kota med traktorjem in traktorskim priključkom pri obratovanju uporabljajo širokokotni zglob. Kardanska gred ima lahko na obeh koncih široko-kotne zglobe ali pa na enem koncu navaden zglob, na drugem širokokotnega. V soboto zvečer, 5. februarja, so se v Kulturnem domu v Apačah zbrali krajani v zelo velikem številu. Čeprav je bilo med povabljeni tudi veliko od odgovornih v občini Gornja Radgona, se je zbora občanov udeležil le direktor Kmetijstva Črnci Dimitrije Sinokapčev. Moral je poslušati precej ostre besede jeznih na vse, ki so pošiljali v preteklosti v Apaško dolino le »svinjarijo«, pa če je šlo za nevarne odpadke, »smradovod« ali izkoriščanje gramoznic. Sinokapčev je govoril o težkem položaju njihovega podjetja, ki se ukvarja s kmetijstvom, o odgovoprnosati do 100 zaposlenih in s tem sto družin, ter o priložnosti, da s prašiči napolnijo prazne zgradbe, ki že nekaj let niso izkoriščene. V vaseh Apaške doli-nei bi redili okrog 1500 prašičev, od tega 300 v kraju Apače. Prav zaradi tega so se krajani zbrali v njihovem domu kulture: farma v Apačah bi bila v neposredni bližini osnovne šole, zdravstvenega doma in naselja. V bližini je tudi vodno zajetje in prav apaška šola se že dolga leta bori s preveliko koncetracijo nitratov in nitritov v vodi. G. Sinokapčev je sicer zagotavljal, da bo to farma na nastilj, ki ne bo onesnaževala okolice, vendar zbranih ni mogel prepričati. Najbolj jih je razjezil odgovor, da kmetijcem ni treba nič spraševati krajanov, če želijo kaj graditi. »Časi višjega družbenega interesa so minili,« je odgovoril glas iz dvorane. Menda so tudi na občini dobili vsa potrebna dovoljenja, oziroma kaj posebnega sploh niso potrebovali, kajti te zgradbe naj bi bile namenjene živini že pred 30 leti, ko so bile zgrajene, takrat naj bi bil narejen tudi tehnični pregled. »Občinarjev ni blizu, zato se takoj vidi, da so to mutne vode«, je povedala ena od krajank. Drugi pa je povedal, da takrat, ko bodo volitve, jih bodo spet iskali, zdaj pa ni nobenega blizu. Saj ne da bi bili krajani Apač proti razvoju in proti vsemu, kar načrtujejo v Kmetijstvu Črnci. Jezi jih, da jih nihče ni vprašal za mnenje in da želijo rediti prav svinje. Teh oziroma njihovega smradu imajo že dovolj zaradi farme v Podgradu, lagun in gnojno-namakal-nega sistema. In še en problem je: skupno bi bilo v Apaški dolini 5 tisoč prašičev, kajti hleve gradijo tudi nekateri kmetje. Nič pa ne bi imeli proti, če bi se Kmetijstvo Črnci odločilo za rejo živine, krav in pitane govedi. Tudi goske (ki so nekoč že bile doma v Apaški dolini) bi bile sprejemljivejše kot prašiči. Vsekakor bodo morali marsikaj pojasniti tudi na občini, saj Apače niso edini primer, da so brez soglasja krajanov dovolili gradnjo hlevov. BERNARDA B.PEČEK Zaščito kmetijstvu Srečanje kmetov iz raznih krajev Slovenije, ki ga P^P1*? uredništvo kmetijskih oddaj Radia Ljubljana, je postalo že tM®“ onalno. Konec minulega tedna so se srečali že petindvajset1' tokrat v Zdravilišču Moravske Toplice, gostilj pa je bila Kmetij* zadruga Panonka. Ob tej priložnosti so pripravili tudi okW mizo, na kateri so sodelovali Ivan Obal, državni sekretar kmetijstvo, Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije Marija Lukančič, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gor“ Republike Slovenije. . I Potem ko je Ivan Obal udeležence okrogle mize seznanil z C dišči kmetijske politike, ki jo pripravljajo v ministrstvu za stvo, smo lahko slišali številne pripombe na račun še vedno neu jenih razmer v kmetijstvu. Po mnenju Ivana Obala daje | strategija slovenskega kmetijstva, ki je lani dobila večinsko p . poro v parlamentu, dovolj dobro osnovo za načrtovanje uStt^B kmetijske politike, ministrstvo za kmetijstvo pa bo še ( mesecu predložilo državnemu zboru predlog ukrepov, ki potrebno sprejeti za izvajanje te politike. Država pri tem^M mogla stati ob strani, saj se Slovenija vključuje v mednaro ( gospodarske in trgovinske tokove in posledice tega vključevanj . bodo obšle tudi kmetijstva. Pritiski proti zaščiti so med zunii partnerji veliki, Slovenija pa se zaščiti domače kmetijske Pr01Z' si nje zaenkrat še ne bo mogla odreči in prav iz teh razlogov so pogajanja tudi nekoliko zavlekla. j S sprejemom kmetijske razvojne strategije smo se v 1 odločili za ekosocialni model kmetovanja, ki ne bo poceni, z L težjih pridelovalnih pogojev pa še nekaj časa ne bomo m°8 konkurenčni tujim partnerjem. Država bo morala zato do®11 kmetijcem zagotoviti ustrezne podpore, ki bodo kmetom za8^, Ijale ustrezen dohodek. Tega seveda ne bo možno doseči v kem času, saj proračunska sredstva ne zadoščajo za vse V kmetijskem ministrstvu so namreč izračunali, da bi na° gibanja svetovnih cen samo za 5 glavnih kmetijskih pro^^l potrebovali 13,5 milijarde tolarjev, tolikšnih sredstev pa 11,1 stvo nima na voljo za vse svoje potrebe. V parlamentu tečejo razprave o proračunski porabi v tem letu in s koalicij’ j partnerji so se že dogovorili, da bodo predlagali več sredstev , namene, kot jih je predvidel proračunski memorandum. sko ministrstvo bi moralo letos razpolagati vsaj z 12,5 tolarjev, saj prevzema nekatere nove obveznosti, ki se financirale iz proračuna. Z novim zakonom o gozdovih P1 namreč do reorganizacije gozdarske službe in z ustanovitvijo^ nega zavoda za gozdove prihaja v to službo tudi 900 gozdatj6’¡j financiranje te službe pa bo letos potrebno zagotoviti 1,7 ®’ ,7 tolarjev. L. KO y 80* Širokokotni zglob, ki omogoča pregibni kot 80° pri vklopljeni kardanski gredi Pri uporabi kardanske gredi je treba težiti k temu, da uporabljamo čim manjše kote pregiba kardanske gredi v pogonu, če ji hočemo podaljšati življenjsko dobo in doseči prenos čim večjega navora s priključne gredi traktorja. Nesreče, ki jih povzroči nezavarovana kardanska gred, imajo zelo težke posledice, navadno-so smrtne. Po zakonu mora biti kardanska gred zavarovana s cevnim ščitnikom - tulcem, ki ne sme biti poškodovan in se ne sme vrteti z njo. Če kardanska gred nima tulca ali je poškodovan, je prepovedano delati z njo. Dolžina zaščitnega tulca mora ustrezati dolžini kardana, ta pa razdalji med priključnima gredema. Če je kardanska gred predolga, jo priljuček pri spuščanju stiska. S tem se lahko poškoduje križni zglob, lahko pa se deformira ali zlomi kardanska gred. Če je kardanska gred prekratka, pri delovanju otresa lahko poči ali se iztakne. Če je potrebno kardansko gred skrajšati, se mora skrajšati na enako dolžino zunanja in notranja cev. Pri krajšanju kardanske gredi je potrebno obvezno upoštevati pravilo, da se morata obe cevi v vodoravnem položaju traktorja in priključka prekrivati najmanj lOcm. Pri zavijanju (ovinki, obračanje) morata biti kota kardanskih zgibov enaka pri traktorju in pri delovnem stroju, ker je tako dosežena enakokotna hitrost. Pri ostrem zavijanju moramo pogon kardanske gredi izključiti. Milan Štumpf, dipl. inž. agr. Srednja kmetijska šola Rakičan sadike sadnega drevja in trsne cepljenke. • Dajemo strokovne nasvete. Tel.: 51 308. Sadjarji, kako naprej? sistematično propagirMJB zdrave prehrane. _ otroci, mladina in njih let bi morali (dlesni) uživati bolj dje - domače, medte® ® jazen način, vendar r pomembno, da jih P° vočasno oberemo in P J kupcu, uživalcu. Možnosti za nadalj®^ sadjarstva v Sloveni)1’ na Goriškem, so Prf sti, i odvisne od naše nja, organiziranosti ® f KI oz. pravočasne pon® . vsem bi morali goričke bregove neK^P breskve, vendar z j Čeprav lani ni bila najboljša letina, je sadja še veliko in se slabo prodaja. Iščejo se vzroki in potem možnosti za kratkoročne in dolgoročne rešitve. Ob naši neorganiziranosti trga bo moral v kratkoročnih rešitvah nositi breme vsak sam ali pa jih bosta rešila čas in narava na kompostu - dolgoročno pa jih bodo verjetno ob pomoči države rešili na neki način skupno povezani sadjarji. O tem je bilo že veliko govora in nekaj tudi dogovorjenega, a žal premalo narejenega. Mislim pa, da je sedaj po dveh kritičnih letih čas, da se izmenjajo misli in sprejmejo ustrezni ukrepi na pravem mestu. Sadje pridelujejo tudi v ekstenzivnih nasadih (kmečkih starih), tudi vrtičkarji ob počitniških hišicah ali ob hišah. V teh nasadih se lahko pridela veliko sadja in celo na naravi prijazen način, in tudi to sadje je komercialno. Pridelava je torej različna, različni so interesi prodajalcev, pa tudi kupcev, a posebno bi morala biti raznolika in dobro organizirana ponudba - trženje. Zadnje čase se je veliko pisalo o izvozu sadja in pridelavi, torej ga ni težko pridelati, vendar moramo več delati za trženje, in da proizvajalec sadja dobi svoje, da ne bo delal zastonj. Država bi morala ukrepati, če želimo, da pridelava ne bo stagnirala ali propadla. Po- Testiranje in popravljanje Srednja kmetijska šola v Rakičanu bo s sodelovanjem AGROOSKRBE iz Maribora v petek, 11. februarja, ob 9. uri organizirala testiranje in popravljanje kardanskih gredi! Namen akcije je zmanjšati število nesreč pri delu s kmetijskimi stroji, ki so gnani s pomočjo kardanske gredi. Testira- nje in popravilo bo v delavnicah šole brezplačno. V primeru popravila lastniki poravnajo samo material ob 10% Sustu. Prosimo lastnike kardanskih gredi, da izkoristijo >žnost in s tem prispevajo k zmanjšanju nesreč in nezgod pri delu. Zavedati se moramo, da je samo tehnično usposobljeno orodje varno orodje. trebne so izvozne spodbude, ustrezne carine za uvoženo sadje, prelevmani, kontingenti ali celo začasna prepoved uvoza. Le tako se bosta lahko normalizirala domači trg in založenost. Domačega pridelovalca je potrebno zaščititi zato, da se bo lahko ekonomsko in strokovno vključeval kot enakovredni sadjar drugih razvitih držav. Na domačem trgu ni reda, prodaja se nekakovostno sadje in jeseni se hoče prodati večina pridelka. Konkurenca je huda in cena vsak dan nižja. Pred obiranjem (posvet v G. Radgoni) smo se pogovarjali o 50-55 SIT, vendar vemo, kaj se je dogajalo. To so najbolj izkoristili prekupčevalci, seveda ko je ponudba postala prevelika. Tako se je trud sadjarja popolnoma razvrednotil. Nobene reklame, niti od države - zdravju koristno sadje, sadni sokovi (dražji od alkoholnih pijač), slaba kupna moč prebivalstva, vse to vpliva na manjšo porabo sadja. Mislim da, čeprav se bo standard prebivalstva dvignil, poraba sadja ne bo naraščala, če ljudje ne bodo poučeni o zdravstvenem učinku in prehrambeni vrednosti sadja, svežega ali predelanega. Naloga nas vseh sadjarjev in tudi drugih družbeno po-membnihanštitucij je: redno in VTe vtKoKê Sem sfraiAl VAšim mlekom, Zb« PA S/ETUatJo MATEJAM, PA MTEKo BALOSE op iKMES ^oK0 jjAFM^'LC ^MTK-OLO. ŽA Mix£o z McUi vwa ptefo/eb ObbAJE- ZDEAI/*^ [CPA^5' njem. ji^' VLADO SMODl5^* vestnik^ 1 o. februarja 1994 stran 9 kmetijska panorama Izkoriščanje travinja s pašo po Falke-Geithovi metodi 19,20 ha nai V^ Prosenjakovci smo uredili od leta 1987 pa do danes odločili da h"k°V' ^/čina teh površin je v Ratkovcih. Letos smo se > omo v Ratkovcih začeli z izračunavanjem storilnosti. ^akaj paša - izbo?Ram°r'v'm°-travo v trenutku, ko je v njej največ hranilnih snovi, živine, J ° Krmljenj® in ohranjamo najboljše zdravje in kondicijo - pridelam10 travno ru^° 'n hranilno vrednost pridelka, n°st dela ° Ceneno krmo, zmanjšamo stroške in povečamo produktiv- °snovni podatki •jen na ^Vph^v Horvata, Ratkovci 17. Pašnik, velikosti 2,33ha, razde-•"3, toie P°, °>38ha- Pašnja je trajala od 14. 4. 1993 do 17. 10. V Prvih m PaS‘° Se > 10 krav- hanavenetarUcu-j e?eiac’le’ ko trava bujno raste (dnevni prirast 55 kg/ 1993 Pokosil 1 dan” ie pasel na 40% površin, 60% površin pa je 7. 5. “bdobju, ali naavtraVn° s'*a^0- ^° travno silažo bo krmil v zimskem obdobju. Ta k nas ie ze drugo leto prizadela močna suša, v letnem s’lažo, JuHja. metlJa je dosegala v Pomurju najboljše rezultate s travno Zaradi suše letnVfUSta ^- pase' na ^% površin, 40% pa bi pustil za mrvo, celotni površin' S ° n' ^° m°g°če- Septembra in oktobra pa je pasel na ^«“a PaŠa 2aradi bolj^6'073'0' Pr'delujej° koruzno silažo, smo se odločili, da bo ^iracionalna;» .v**°teženosti en obrok paša, drugi pa v hlevu. Na ta način meje izkoriščamo PB s pašnika. J^apolobročno pašo Kg SS PB ŠV Ca P Na ^na trava g g g g g g nOr' s’laža 40 6400 1120 4000 52 24 6 Otrobi 15 4800 210 3000 10,5 7,5 Seno 1,5 1290 180 735 9 18 2 1720 118 630 11 5,2 1 ^®n* ?rah •* kriniloin n je... Prehr8ni živali pomemben vir beljakovin in sodi spa^a v družina3'lsjo Prahavljivostjo, kar najbolj drži za prašiče. Ker “Sodno vp|iva ° metu*jnR, je v kolobarju tako imenovana ugodilka, ki ’P^jeina dušik*3 razmcre v deh, saj s pomočjo bakterij na koreninah •’“hebno poseh 'Z izraka’. 2ato ga med vegetacijsko dobo skoraj ni “kolja. Ueodn Vdajati, ker pa je sprejemljivo tudi glede varovanja ^^posevek z °"Pa.Vp®va na s,rukturo zemlje in je zato odličen prav zaradi * » 'n d™?® poljščine, razen za stročnice. Uv,esti v koloh^v'1'’ lastnost' ga strokovnjaki že nekaj let poskušajo Pndel0Va. ar- Ker v Pomurju oz. celotni Sloveniji ni bilo tradicije n a za sam r.°. c’ s tem Pa tudi ni bilo primernih sort krmnega m^fraha V°S i n° ?et®v’ ie bila strokovna odločitev za setev krm-, Pticah i» Trx^æ' z Jar*m ječmenom. Sorta krmnega graha v teh i x °Pravi z ¿t '" jarega izmena JARAN ali BENERICE. Setev • v ,' no ?e)a'n'c9 dvofazno, tako da najprej sejemo jari kralji 24cm Ltni razdalji 12cm, nato pa krmni grah v medvrstni J1 v Začetku a*°’ da vsak drugi setveni organ zapremo. Rezultati so ?Su Točno sP°dbudni in zanimanje za pridelovanje je v zadnjem >°Segale prid ,aras'° >n se razširilo po vsem Pomurju. Kmetije so t Su s° bili nriaiJ1^ 3’3 *n 4’2 tone suhega zrna na ha, le v zadnjem 3e)> Posebno 6 zarad> letošnje rane suše manjši (med 2,5 in 3,5 D ““o največji na P^tvih peščenih in prodnatih tleh. Žal pa je še POrn°st protj Problem pridelave krmnega graha v mešanicah neod-,je"araii^jem z ^ in s tem večje izgube pri žetvi. Vzporedno p ^“oni so Z3nimania za pridelavo mešanic s krmnim grahom in ^“rje iz hju ^okovnjaki kmetijske svetovalne službe z ŽVZ za S a®“ kot beliak • $°b°te ugotavljali gospodarno pridelavo krmnega Pok ^delava' k°Vlnskega krmila pri reji prašičev in ugotovili: o,, jejo Prehr ^i16®3 8raha v mešanicah postane zanimiva, ko se a“ejo Pa na ,an,- e Potrebe prašičev po energijski krmi (koruzi), ' setev v ni'vske površine, p6“1 trgu ne nicaf* bo ekonomsko zanimiva do tedaj, dokler se na p0Jav Zaradi P?J jV'P n‘zke sorte krmnega graha, ki ne poležejo. Pri z razlik •■e8a so v tnikroposkusih pospešeno opravljali ski 6 ka 'n odnolmi s.ortam’ krmnega graha predvsem glede količine Pria8?11' SOLada0^' prot* poleganju. Odbrani sta bili dve nizozem-ki j'k • • Obe s • 'n ANCONA, ki tudi po Evropi dajeta največje Tak je v°dila **' Sta bd* preskušani v makroposkusih po Pomurju, stttnr?Poskusov re?ska kmetijska svetovalna služba. Eden od takšnih zječm ed> kak C °1' '^ v Topolovcih na površini 0,40ha. Ugotoviti o^Mm. 0 se obnašata sorti, če sta posejani samostojno ali K* n°jen' Mm 3' 1993bž1?M-pravljeno z NPK-jem 8-26-26 500kg/ha. Setev je •trni ha mešan *M^jevo žitno sejalnico, in sicer vsake sorte 0,10ha krrn^®3 graha ° Z jar'm ječmenom. Norma setve je bila 220kg/ha enak 83 graha sort' v medvrstni razdalji 24cm in 140kg/ha “Ma0 Za °be so -.g/bajarega ječmena sorte BENERICE prav tako Se Tako'' Zaseian* dvofazno, kot je pač tehnologija setve pri Pleve,6' boljši stik P° setv' Ie b'*0 opravljeno valjanje, s čimer se je ••S1A 31 ¡e bik semena z zemljo in s tem seveda boljši vznik. Proti fprav?’ ko je ”, o.P[avljeno kropljenje z BASAGRANOM DP 480 nicah ■ 0 Škronr krmn' 8rah 10cm višine. Ob koncu maja je bilo Ec inVeČmenon?e^e prot' strgačem in pepelasti plesni ter rji v meša- ’ln sicer O-SVha DECISA in 1,5/ha BAYLETONA 40crTni grah ' ^jr PriASCOK-|'°negel °b cvetenju višino 45cm pri SOLARI in 'e 60-65c, podatkih iz sortne liste bi morali biti obe sorti Sorti ■ nalhujŠa ni Cm' ^a n'žji habitus rastline je bila kriva suša, ki prend® ^Slnod0 cvetenjem krmnega graha in po njem. Za obe V m^0 'n onp °a 'mata namesto listov vitice, ki se med seboj atl'cah 2I?0?0^?j° poleganje posevka. °staln razrasei ječmenom, se je slednji kljub setvi le 80kg/ha '“•'ki) k'n je cv ° da je zasenčd °be sorti krmnega graha. Le-ta je u oz. praznih mestih, kjer ječmen ni n°m v Za mešatM* tega se Ie že v tei etaP' da'° ’'u““' da sorti nista Str°ko Prv' Polov”0 Setev' Žetev je bila opravljena z žitnim kombaj-. v Pri krn ,CI Ju''ja v večernih oz. nočnih urah zaradi pokanja Sn^ *m grahu. Sorte krmnega graha SOLARA ASCONA “evil- se°k°v/m2 126 141 'Vilo ^strok 402 336 1245 1221 Zrn (g) 3.01 3.63 ^elek'/k ^a) 249 3100 217 2660 LK z zgodne0'0^3 imena a ki sinjega srednjega aPat ?e PriPeliaii Ure' Končno ^> navrh zab,-ja. Za kratek moža s prepoznavno madžarsko čepico, ta pa je z roko pokazal v smer, kam se moramo peljati, čeravno ni bil prepričan, da je prav pokazal. Rdeči kombi - Zastava 950 - se je spustil po blagi vzpetini in po dja prestolnice, kje je cerkev sv. Adrijana, kje so ostanki stanovanjskih objektov in raznih obrtnih delavnic? Bili smo presenečeni, ko smo videli tlakovano stezo - pot do prvega spomenika. Postavljen je v spomin misionarjema Cirilu in Metodu. Namreč na potovanju od Soluna na Moravsko sta misijonarja nekaj časa prebivala tudi v Blatenskem Kostelu. Opravljala sta božjo službo v slovanskem jeziku. Knez Kocelj jima je dal v uk kar 50 učencev. Na spomeniku sta njuni podobi v niši, na eni strani je napis v madžarščini in govori (v prevodu): »Cirilu in Metodu, slovanskima piscema zgodovine, seveda pa je tak način dela Skoraj zbrisal sledove Blatenskega Kostela. Povprašamo, kje je edina restavrirana cerkev iz Rčceskuta, ki jo je dal zgraditi knez Pri-bina? Po njeni razlagi se odpravimo do nje. Zdelan napis na betonskem stebru pove, da je tu nekje cerkev. Plazimo se skozi grmovje, skačemo čez jarek, spet skozi grmovje in končno zagledamo ostanke triladijske bazilike, komaj vidne v veliki travi. Z grenkim priokusom in rahlo žalostni smo zapustili prestolnico Spodnje Panonije - Blatenski Kostel. Branko Kerman Novice iz kulture * V petek, 4. februarja, je bila v soboški galeriji predstavitev knjige Karoline Kolmanič. Knjiga im naslov Vračam vam moža in je že po naslovu drznejša od tistega, kar so o njej upali povedati kritki, ki so doslej o njej govorili. Gospa Kolmaničeva postaja neke vrste .grande dama’ slovenske ženske proze, če se sme temu tako reči, oziroma če ona pristaja na takšno umestitev. Nekatere pisateljice se branijo, da bi jih uvrščali v tako imenovano žensko literaturo, češ da jih to getoizira. Zakaj le? Pisateljica Kolmaničeva je ženska z literarnim in ženskim izkustvom. To dvoje, kar tako eno ob drugem, je že dovolj za rezultat pri literarnem ustvarjanju, ki se mu pravi ženska literatura in ki je za povprečnega moškega pisca nedosegljiva. * Ljutomerska kulturna prireditev za kulturni praznik je bila 4. februarja -z Zdravljico, govornikom Ludvikom Bratušem, recitalom gledališke igralke Mojce Partljič, izvajalkami Vlasto Bizjak (flavta), Heleno Verbančič (prav tako flavta) in Romano Rek - Gnezda (violončelo), študentko Mariano Car za klavirjem in z decetom, ki ga umetniško vodi Vida Zanjkovič. Miklošičevi priznanji sta dobila: Janko Zadravec in Janez Ferenc, nagrado Ludvik Rudolf, gospa Ema Tibaut pa Miklošičev šopek, dijak Sebastijan Ivšek pa knjigo v znak pozornosti za zlato Linahrtovo značko, ki jo je dobil lani. * V Prlekiji so praznovali kulturni praznik tudi neuradno. Tam okrog Razkrižja, na primer, kjer je slovenstvo tačas posebej v časti, ker jih Slaviček kroatizira. Iz takih krajev se ti v nedeljo, preden imajo na Razkrižju proslavo za kulturni praznik, pripeljeta v goste Vlado Žabot, pisatelj in ta dan slavnostni govornik na razkriški proslavi, ter Jože Kutnjak, »sin Šimona Kutnjaka iz Razkrižja«. Pokojni oče Šimon je bil govornik na pogrebih in ob drugih priložnostih, Žabot se spominja, kako je metal in prožil iskrice s svojimi govori. Kutnjakov sin nosi v žepu fotokopijo pesmi, ki jo je 1924 napisal Martin Kutnjak, očitno tudi sorodnik, vendar sem pozabil kak. Pesem ima naslov Blagoslov gibinskoj kapeli in se končuje takole: »Ko nam bodo tela v zemlji trohnela,/ čuvaj kapelo mlad naraščaj,/ tedaj dušam srečno blaženstvo večno,/ trojstvo presveto vsem skupaj nam daj.« Jože Kutnjak je najbrž nosil fotokopijo pesmi v žepu samo zdaj, v dnevih okrog slovenskega kulturnega oraznika. Poje pa vse dneve in brez mnogo prigovarjanja. Ah, kaj prigovarjanja, kar vpraša te, če naj eno zapoje. »Ker to vem, zakaj bi samo v sebi nosil.« Živi v Avstriji, nekdaj se je v Linzu cela tri leta ukvarjal z opernim petjem, od 1. marca bo upokojen. Zapel je Avemarijo, bolj »piano«, kot je dejal. Potem sta z Žabotom šla na proslavo. * »Šele pesek v očeh jim ponovno zabriše meje,« piše v gledališkem listu za Carmen v režiji Tomaža Pandurja Na predstavo je v soboto, 5. februarja, peljal obiskovalce tudi avtobus iz Lendave. Nekaj peska so igralci resda zbrcali z odra (arene) na gledalce v prvih vrstah. Vendar premalo, da ne bi videli, kako se Pandurju ni posrečilo prikazati fatalne smrti od ljubezni. Obstajala pa je bojazen za Ksenijo Mišič, ki je igrala Carmen v zaključnem prizoru. Pandur jo je za vnebohod onkraj strasti poslal na pleskarsko lestev in jo osvetlil. Tvegano. Drugače pa umetelno in v skladu z izročilom tistega teatra, ki naj zabava. Čeprav je nemara narobe, če se ob predstavi Carmen zgolj zabava. Kaj pa katarza skozi strast? Po mnenju neke gledalke je bila Mišičeva z zgornjim delom telesa premalo poltena’ premalo je trzala... * V Delu so že trikrat pisali, da je letošnji soboški občinski nagrajenec za kulturo Vlado Kreslin. PRINCESKIN TOTEM »Da bova lahko zapustili ta zapleteni svet! Oditi morava v svet preprostosti in prečiste geometrije. Tja, kjer zemlja zavoljo vsesplošne svetlobe izgine... - Pa kje je to? Ti veš? »Vem.« - Povej! »Boš že spoznala.« Ali pa tudi ne, draga publika. Vsekakor pa imate možnost poskusiti, vendar le, če se v petek ob 19.30 v svečanih oblekah podate v ljutomerski Dom kulture na premiero predstave PRINCESKIN TOTEM. Po ogledu zadnje vaje bi Vam, iz tehtnih razlogov, za popotnico ponudila naslednja vprašanja: Koliko princesk časti totem? Le kje tiči princ? Kaj ima Dubrovnik opraviti s totemom? In kaj totem z njim? Zakaj kadilci ogrožajo že tako opustošeno mesto? Preti nevarnost tudi nam? In ali je italijanščina težka? To sedaj vedo samo oni: MALIČ - Sebastijan Ivšek, CICA - Branka Bogdan, CACA - Petra Šarič, DORA - Mateja Maro-vič, FANTAZEL - Tadeja Tratnjek, Monika Perčič, ADVOKA-TINJA - Katja Zadravec. Z odgovori na ta življenjska vprašanja, ki nas nenehno morijo, jih je nesebično obdaroval režiser predstave Ljubo Kralj. Tako! Sedaj je vse jasno. Vašemu popolnemu gledališkemu užitku ne stoji nič več na poti. Razen mogoče Vaša počasnost - število vstopnic je namreč omejeno. Če pa sodite med najpočasnejše ali pa enostavno ne marate blišča premier, 18. februarja ob isti uri, na istem mestu ista predstava, posebej za Vas. kulturni koledar ^ezus med resnico « v !*p"k«jenega sodnika Zveznega‘ ^kaj vasa^?* r'”bi ’«lo v Kopru. Avtor je bil k 1 v Murski Soboti. us,užbenec Okrajnega ljudskega o sre{eval z evangeh-čaLi ft ^“v Pravnik seje tukaj "^""^dskimi pogledi na ^Poda^"11 Problemi in vsestranskimi ^ lj J ^ tu(H „, ¡mehi določen ^^ ,n dn,žbeni razvoj, in ni d ^„vanju leta 19M ubiavii '?lv’ daje po večletnem prizadev ilirski« (561 strani). delo »Primož Trubar - ^“^delo (IM strani). Del» 1 ^nem raziskovanju je letos izšlo o Aura|ističn« raziskova nje in n'M ” v času’ ko iv Pri nas “ "V®“'“ ”“ h dogmah in zgodo-*nted\Sem objavljanje tekstov o posameznih dog katerih krščanskih veroizpovedi. SEJE ^ po obsegu Kato nmn°’ vsebinsko pa bo-nju in * .'iziv^fosti k razmišlja-brtz a zak'’učevanju bralcev, je temu tudi prispevek kritič-VzP'HWr'^an'|u’ kl s” 8a P° najden ° v letih ’947-1953 Ai/r(? .Mrtvomorski/Kumran-Pada J’PIS'' Navedeno delo sov-z občanom splošno »do- stopnimi« deli objavljenimi v tisku (kot: Sestavki v dvomesečniku Znamenje 1-3/93, predvsem Posvečena hierarhija ovira za demokratizacijo katoliške cerk-vc-str. 33-45; predtem objavljeno V poglavje v knjigi dr. Vekoslava Grmiča: Kristijan pred izzivi časa, Mb, 1992; Drugačen Jezus, Profil-Dunaj, Delo 17. 4. 1993 ter prof. dr. Jože Krašovec: Odkrivanje mrtvomorskih (ku-mranskih) rokopisov,... Večer 27. 2. 1993). Humar v 18 poglavjih sledi misli iz sestavka objavljenega v Profilu, da »Jezusova podoba,’ki jo prikazuje Cerkev, ni prava in nikoli ni bila prava« in utemeljitev svojega dela pojasnjuje v Uvodu, da je krščanstvo sistem dogem, v katere morajo verniki brezpogojno verovati in spozna: težko je odgovoriti »katere od krščanskih cerkva uči izvirni Jezusov nauk « Avtor nevsiljivo išče odgovore v nekaterih virih in v delih avtorjev raznih ideoloških usmeritev. Sooča ugotovitve in mnenja, toda končno opredelitev za resnico najbljižji resnici, prepušča bralcu. Delo delno karakterizira pravniško zavzeta analitična metoda proučevanja časa in družbeno ekonomskih razmer v katerih je živel in deloval Jezus in njegovi učenci; predvsem evangelisti, ki so zapustili najneposredne-jši zapisani temelj Jezusovega učenja in nauka. V povezanih poglavjih spremlja Jezusovo življenje od rojstva (tudi pri njem, kot pri mnogih avtorjih, je sporno leto rojstva) do smrti. Sooča se z Jezusom kot človekom v družini in z družino (kar je pogostna sporna tematika), njegovimi nesporazumi z judovstvom odkoder so tudi njegove korenine. Humar kot pravnik se najizraziteje »pokaže« v 18 poglavju, s pravno analizo Jezusove obsodbe in izvršitve izrečene smrtne kazni na križu. O delu je bilo objavljenih nekaj poročil (Primorski dnevnik 15. 5. 1993, M. Kocjna, KL Delo 10. 6. 1993...) in verjetno bo sledil še kak znanstveno kritičen zapis oziroma ocena. Avtorju je treba priznati: prizadevnost in nevsiljivost ugotovitev in mnenj v jasno razumljivem jeziku. V koliko se ni mogel izogniti posameznim izrazom-poj-mom, jih je pojasnil v posebnem poglavju, kateremu . sledijo opombe in viri ter seznam upoštevanih del 36 avtorjev. Vanek Šiftar Razstave MURSKA SOBOTA: V razstavišču Pokrajinskega muzeja je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure na ogled razstava slik Alojza Eberla (1822-1887). V četrtek je odprta tudi še popoldne od 16. do 18. ure. MURSKA SOBOTA: V soboški galeriji je razstava del likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Predstavljajo se: Štefan Hauko, Suzzane Kiraly- Moss, Endre Gönter, Vladimir Potočnik, Štefan Galič, Zdenko Huzjan, Zlatko Gnezda, Jože Danko, Franc Ben-cak, Sandi Červek, Franc Mesarič, Mirko Rajnar, Dare Birsa, Ivo Bošnjakovič, Nikolaj Beer, Ignac Meden, Ignac Premoša, Marika Danč-Roth in Marjan Gumilar. Razstava bo na ogled do 28. februarja. LENDAVA: V gradu je na ogled stalna razstava del dosedanjih mednarodnih kolonij. Obenem si lahko ogledate tudi freske Zoltana Gaborja. Na ogled pa je tudi stalna razstava Oloris, ki jo posoja soboški muzej. V galeriji je tudi razstava lendavskih likovnih umetnikov, odprta bo do 7. marca. MORAVSKE TOPLICE: V razstavnem salonu hotela Ajda je razstava ob 30. letnici zdravilišča. MURSKA SOBOTA: V gadu je razstavljena literarna ustvarjalnost Madžarov v Prekmurju in Slovencev v Porabju. Prireditve MURSKA SOBOTA: Klinika Tivoli, v grajski dvorani, v četrtek. lO.februarja ob 13.30 in 16.30. MURSKA SOBOTA: V četrtek, 10. februarja ob 18. uri bo v Jakijevi dvorani Zavarovalnice Triglav predstavitev knjige prim, dr. Jožeta Bedernjaka z naslovom Leptospiroze pri nas in v svetu. Avtorjevo znanstveno razpravo bo predstavljal prof. dr. Franjo Pikelj. Na promociji bodo nastopili operni pevec Ladko Korošec, pianist Leon Engelman in gledališki igralec Rajko Stupar. Kino PARK M. Sobota: 13. 14. in 15. februarja ob 19. uri bo Vzhajajoče sonce! stran 12 vestnik, 10. februarja^ iz naših krajev Seminar v Ankaranu Na Hotizi zahtevajo, da vaška skupnost postane lastnik (zadružnega) doma, ki so ga po 2. svetovni vojni sami zgradili Rdeči križ Slovenije je v sodelovanju z delegacijo mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca v Ljubljani pripravil konec minulega tedna tridnevni seminar v Ankaranu za 20 strokovnih delavcev v projektu Psihosocialna pomoč beguncem iz BiH. Tako v 20 slovenskih občinah že od junija lanskega leta obiskujejo begunce, ki živijo pri zasebnikih in jim psihosocialno pomagajo. Po zagotovilu financerjev bo projekt potekal vse letošnje leto, Zatorej je bil seminar v Ankaranu namenjen dogovoru o delu in programih v letošnjem letu, za udeležence projekta pa je prof. Tanja Zrnič pripravila uglasitveni program samopomoči za tiste, ki delajo z ljudmi. O mednarodnem gibanju Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter njegovi zgodovini in organiziranosti je udeležencem seminarja spregovorila g. Tadeja Umek, seminarja v Ankaranu pa se je udeležil tudi vodja delegacije mednarodne federacije društev RK in RP v Ljubljani g. Stefan Baumgartner. Besedilo in fotografija: Filip MATKO MINI SADOVNJAK - Upokojenec Jože Simon iz Gradišča pri Murski Soboti je na površini 4 krat 4 metre zasadil 36 majhnih jablan sorte idared. Lansko jesen je vsako drevo obrodilo od 20 do 25 debelih jabolk. Letos, ko bodo rodile vse jablane, pa bo pridelka že do 200 kilogramov, in to bo več kot dovolj za sproti in ozimnico. Upokojenci, vrtičkarji... posnemajte ga! Kdaj bodo dobili vodo ? Krajevna skupnost Genterovci, vanjo spadajo še Radmožanci in Kamovci, je sklenila lani z lendavskim komunalnim podjetjem pogodbo, po kateri naj bi zgradili vodovod za omenjene vasi v roku enega leta. Gospodinjstva, ki so se prijavila za gradnjo vodovoda naj bi mesečno plačala po 120 nemških mark, torej letno 1440 mark. Leto je naokrog, vode pa še vedno ni. Zakaj? Vreme je zaustavilo dela na glavnem vodovodu, pa tudi plačevanje ni bilo redno. Komunalci pravijo, da bodo v omenjenih vaseh dobili vodo okoli prvega maja. Za ta vodovod pa se je začela zanimati tudi vas Žitkovci, vendar bo potrebno glavni vod podaljšati, saj je položen le do konca Kamovec. Voda torej bo, le s polletno zamudo. Jani RAZVALINA - Vsak dan me je manj, bi lahko potožila hišica s Ptujske ceste pri Gornji Radgoni, katere lastnik je na delu v Nemčiji in si je medtem že zgradil novo hišo. Ta pa propada in vznemirja domačine in potnike, ki se vozijo po cesti Gornja Radgona-Spodnji Ivanjci. Eni so za to, da bi jo obnovili, drugi pa, da jo je treba podreti in odstraniti. No, naš časnik jo je ohranil - na fotografiji - Fotografija: L. Kr. ■ PROSENJAKOVCI - Ker se Madžarska pripravlja na odprtje mejnega prehoda Prosenjakovci-Magyarszombatfa, si tudi na naši strani prizadevajo, da čimprej usposobijo cesto do novega mejnega prehoda. Zato je v letošnji program gradnje cest v soboški občini uvrščena tudi posodobitev ceste do mejnega prehoda v Prosenjakovcih ■ MURSKA SOBOTA - Komisija za izlete in letovanja pri soboškem upokojenskem društvu je pripravila za letos bogat program. Vsak mesec nameravajo organizirati vsaj tri, povečini enodnevne izlete po domovini in tujini. Pripravljajo pa tudi izlet za svoje povetjenike in člane izvršnega odbora društva upokojencev. (MJ) Se pokojni župnik je nosil ,mort’ Tako kot v številnih krajih po Sloveniji so leta 1948 začeli tudi na Hotizi graditi vaški dom, da bi imeli v njem dvorano in druge prostore za svoje potrebe. Govorilo pa seje še, da bo v njem tudi skupna vaška kuhinja. Slednje se ni uresničilo, z gradnjo doma pa so končali leta 1952. Domačini so delali vse zastonj in zagotovili tudi brezplačne prevoze materiala. Še pokojni župnik je nosil malto. Kar je bilo gotovinskih izdatkov, pa je prišel denar iz republike. Tako se vsaj spominjajo starejši, ki so sodelovali pri tej akciji. Zemljišče pa je bilo splošna ljudska last. Kasneje se je v domu nastanila Kmetijska zadruga Hotiza-Polana, ki je od leta 1967 vpisana kot lastnik tako zemljišča kot objekta. Ni točno ugotovljeno, na kakšen način so pravzaprav kmetijski zadrugi dodelili lastništvo, saj je takrat, ko so vaščani dom gradili, še sploh ni bilo. Torej ni mogla vložiti ne denarja ne dela, razen kasneje, ko je bilo treba dom vzdrževati ali kaj preurejati. Verjetno so ljudi pregovorili, da je zanje tako bolje, češ saj ne bodo v stanju sami vzdrževati doma ali pa so na občini v Lendavi enostavno vknjižili lastninsko pravico na zadrugo po kakšni partijski direktivi. Hotiza ni bila osamljen primer. Nekateri domovi, recimo v Veliki Polani, pa so vknjiženi na vaško skupnost, čeprav so jih povsod gradili na podoben način. Ho-tižani se s tem ne morejo sprijazniti, saj menijo, da se jim je zgodila krivica. Lani je vaški odbor imenoval posebno komisijo za vrnitev vaškega doma. Ko si je leta pridobila najnujneše informacije, kako je s to zadevo, je vložila tudi zahtevek pri KZ Hotiza-Polana za vrnitev celotne stavbe. Zadruga je njihovo vlogo zavrnila kot neutemeljeno, zato se je komisija obrnila na predsedstvo SO Lendava, SDK Murska Sobota in javnega pravobranilca v Murski Soboti. Povsod so jim predlagali sporazumno rešitev. Na ponovnem sestanku s predstavniki kmetijske zadruge se vztraja pri svojem, so minulo nedeljo sklicali zbor vaščanov (udeležil se ga je tudi predsednik IS SO Lendava ALOJZ JEREBIC), da bi sprejeli skupno odločitev, kaj storiti v prihodnje. Vaščanom je bila storjena krivica, zato mora občina pomagati. To je bila kraja stoletja! Zahtevamo prenos lastništva, če ne, bomo tožili! To je bila svinjarija! To smo mi delali, zato mora biti naše! Ko je bil Na nedeljskem zboru #' nov na Hotizi so spreg0W na kratko tudi o novi samoupravi in v zvezi s imenovali 3-čIansko sijo, ki bo skušala preš0* kaj bi bilo za Hotize Ali ostati v sedanji Lendava ali se prikW$“ k novi občini ČrenŠ0V>ob Ščavnici« kajti, ko S.amem sicer odveč, da nisi v Pnd^ v naselje, veš, jih imamo^^6™11’ ki »Precei .G°nČkem' naselie J i?trnJeno obcestno kroža s avn>ški dolini ob-^njŠevsVvrh" sever°vzhoda cepi. Na 7 S SV0Jimi od-Dobrava hodu .obširen gozd banjci na iugu Gornji šinci. p Jugovzhodu Stave-kmetje crevledujejo pravi ter»zivni žiJ° P°.*jedelci in in-navoijod0rrejci'ker imaj° ®ovedl in mnVaYnike za rejo kodki so ilkonL Glavni do-Zahodcod d ZIVlne za zakol. mostu čeTn—6 Ščavnica-evska slad 3° 'zvira >vanj-°kusahodi 3 ?aradi dobrega ^nov Iva JxOnjo mn°g° okoli-niajo 149s eV,C1 se Prvič ome-V krajevnem, J6!3’« beremo , Te m eks>k°nu. VanjševCp ko.sem obiskal javljal6 a°b ^čavnici, sem ¡■’Jstvo aJe v tei vasi kme-iavn°st. Tat. temeljna de- Škrlee Je zatrdil tudi v Valcev keden vedi>h kme-'n° °bdelL P UPaJ s svojo dru-emije. Pridan čez 8 hektarjev v^Vg^ m travmi m Prod. em Pokladajo ži-eje Pitance m'0 Predvsem go-V vasi ki m eko- Sicer pa V^kTetriH1^ le 19 hipnih oljske prideš'"6’ ki nimai° JVlsne zg«]; ?ve’ ampak so plitve8 »«„»>10 v nrnr». cWmanov tolarjev, 16 milijonov je '^^¿no pre-¿^ ob«na, Udar pa so ta »rediva še vea ^ bi lahko kulturni dom Pos‘“ 'aU.danebo ^tnudii”0 Soljenje zaradi tega zamuj ■ J bi seveda tudi celotni projekt. V tem «g^ješe, da k brez prepottebnega objek ■ Sl oziroma na- tud’ zaradi razdelitve ’ jne Zvedeli stno °bčm na obm°čiu današnj . in v Len-W 4' ^ j« Madžarska pripravljena i^ielat^ To bi lud’ celotno strešno ko , k ■ bran ves Pomagalo občini, saj bi tako menda lahko Jani 23 zažetek gradnje. Večina hiš Ivanjševec ob Ščavnici je ob nekdanji banski, sedaj občinski cesti. Ščavnico. Pred leti, ko so modernizirali to povezavo, so asfaltirali še ivanjševske vaške ulice, hkrati pa tudi ozko cesto, ki pelje na sosednji Ivanjševski vrh, posejan z vinskimi kletmi in počitniškimi hišicami. »Tik pred novim letom pa smo v Ivanjševcih ob Ščavnici dobili težko pričakovane telefonske priključke. Posamezniki so prispevali v treh obrokih skupaj 180.000 tolarjev. Težave pa so z vodo. Saj ne, da je ne bi bilo, ampak ni kakovostna, ker je v njej preveč železa. Nekaj gospodinjstev ima zdaj zajetja na pobočjih in iz njih speljane cevi v stanovanja in gospodarska poslopja. Ker že nekaj časa plačujemo za gradnjo .občinskega’ vodovoda, upamo, da bomo čez čas dobili kakovostno vodo, ki bo pritekala iz vodnega hrama na Orehovskem Vrhu,« je menil podpredsednik. Ne zanimivo, ampak žalostno je, da Ivanjševci ob Ščavnici nimajo vaške trgovine z vsaj osnovnimi življenjskimi potrebščinami, v drugih naseljih pa je mnogo takih prodajaln. Ker pa v vasi trgovko imajo, sicer zaposleno v družbenem sektorju, računajo, da se bo ojunačila in čez čas odprla trgovinico. Promet bi prav gotovo bil, kajti trgovine v bližini ne pogrešajo le domačini, ampak tudi »vikendaši« z bližnjih vinogradniških pobočij. Nekoč, ko je bila kupna moč manjša, je v Ivanjševcih ob Ščavnici trgovina že bila. V Ivanjševcih ob Ščavnici pa, enako kot verjetno v sleherni pomurski vasi, imajo do- kaj uspešno gasilsko društvo. Ustanovili so ga 1939. leta in leta 1989 so nadvse slovesno praznovali 50-letnico. Društvo je dobro opremljeno, saj ima gasilsko kombinirano vozilo IMV, terensko vozilo VAZ, motorno brizgalno Rakovica ... Gasilski dom prav tako imajo in v njem hranijo vse gasilne pripomočke, vendar bo treba opraviti še nekatera dela Kmetovalec in konjickar Ko slišimo za Panovce, Kukec..., se spomnimo pisanja o teh krajih, ki da izumirajo. Res je, domačinov je vse manj in hiše postajajo prazne, se začenjajo podirati... Sreča pa je, da je na Goričkem vedno več asfalta, torej dobrih poti, in kraji postajajo zanimivi za ljudi iz mesta. Saj veste: neokrnjena narava, čist zrak, oddaljenost od vrveža... Veliko podrtij je tako spremenilo svojo klavrno podobo. Kmetija oziroma domačija 66-letnega Viktorja Sreša s Kukeča pa že desetletja trdno stoji, čeprav sam živi na njej. Obdeluje okrog 7 hektarjev zemlje, ki je je večina okrog hiše, vendar ne na ravnini, ampak na bolj ali manj strmih pobočjih. Prideluje žito, pšenico, kromopir in koruzo, odvisno pač, kako »nanese« njivski kolobar. Pijače tudi ne manjka, saj obdeluje 10-arski vinograd. Ima pa še 4 hektarje gozdnih površin, pa zato tudi ni težav z drvmi. , Posestvo je povsem mehanizirano. Da je tako, človeku ni treba spraševati, ko pa je »na ogled« velika lopa, v njej pa so vsi kmetijski pripomočki, celo tračni transporter. Vse je zloženo kot vžigalice v škatlici; še več: vse je očiščemo, prebarvano, namazano... Enako je z dvema traktorjema, ki sta na bolj varnem mestu - na gumnu. »Zdaj si kmet ne more kupiti strojev, ko pa so tako dragi, zato je treba to, kar človek ima od prej, dobro vzdrževati,« je pojasnejeval Viktor Sreš in nadaljeval: »Seveda pa mora biti človek tudi sposoben, da to in ono naredi sam, kajti če bi vse plačeval, tedaj bi hitro propadel.« Potem me je povabil v majhno delavnico. »Saj to je prava strojna delavnica!« sem vzkliknil. Pogled se mi je sprehodil po kovaškem nakovalu, primežih, kotnih brusilkah, električnem in plinskem varilnem aparatu, velikem polnilniku akumulatorjev... V marsikateri delavnici, katere last- Tole je pa znameniti ivanjšev-ski izvir mineralne vode. Pozimi sameva, poleti pa ljudje pridno nalivajo steklenice. na podstrehi. Gre predvsem za ureditev prostorov za sestanke. Da bi imeli dovolj vode, če bi bilo treba kje gasiti požar, so izkopali dve vodni zajetji, problem pa je sosednji Ivanjševski Vrh, ki je seveda na vzpetini, saj tja gasilske cevi oziroma vodni curki ne sežejo. Še sreča, da je v izrazito kmetijski vasi Ivanjševci ob Ščavnici veliko traktorskih cistern, namenjenih za vožnjo gnojnice, vendar z njimi, če kje zagori, vozijo tudi vodo za gašenje. Ob obisku v Ivanjševcih ob Ščavnici sem postal pozoren na staro kapelico sv. Družine, ki stoji ob Škrlečevi domačiji in oni jo tudi vzorno vzdržujejo. Zunaj naselja, ob Ščavnici, pa je že omenjeni izvir mineralne vode. Sicer ne vem, kako prija ta voda z vinom, torej brizganec, ker sem jo pokusil sámo. V hladnem vremenu mi sicer ni posebno dobro déla; plin, ki prihaja z njo na plan, pa mi je (u)šel v nos... Poleti, ko je vroče in človeka žeja, pa je dobra tudi voda. In če je mineralna, je najbrž toliko bolje. Š. SOBOČAN nik se poklicno ukvarja s ključavničarstvom , mehaniko..., ni toliko delovnih pripomočkov! Nekatere od njih, na primer varilni aparat, je imel že pred 40 leti, ko marsikdo še ni poznal te naprave, ampak so kovači železo varili z ognjem. Viktor Sreš mi je pojasnil, da je samouk. Vse to, kar ima, si je kupil postopoma, in to z namenom, da bi imel orodje in naprave pri roki takoj, ko bi jih potreboval zaradi popravila kmetijske mehanizacije. »No, ko pa sem bil mlajši, sem naredil tudi kako uslugo. Tako sem izdelal veliko takšnih in drugačnih vrtnih in balkonskih ograj. Tudi stojal za rože, in sicer iz koles kmečkih vozov, ki jih je bilo na tem goričkem območju več kot dovolj, ko pa so kmetije propadale, saj se je mladina zaradi boljšega zaslužka preselila v mesto. Izdelal sem tudi nekaj Viktor Sreš s Kukeča na Goričkem ima že 40 let električni varilni aparat in mnoge druge pripomočke, zato si vse stroje in drugo kmetijsko opremo popravlja sam. Sicer pa mu je »mehanika« (poleg lovstva) najljubši konjiček. Koristen konjiček, dodajamo. - Fotografija: Š. S. Dosledneje upoštevajte tarifni sistem! Elektro Maribor, kamor sodijo tudi poslovne enote v Pomurju, je pripravil lično izdelan tarifni sistem, ki bo vsem porabnikom električne energije omogočil lažji pregled pri obračunavanju elektrike. Kot je navedeno, določa tarifni sistem osnovne elemente za obračun električne energije, da bi dosegli dva osnovna cilja, in sicer smotrno porabo elektrike in smotrno izrabo elektroenergetskih naprav. V tarifi za nizko napetost so odjemne skupine: gospodinski odjem, mali odjem v gospodinjstvu in ostali odjem. V tarifno skupino mali odjem v gospodinjstvu se lahko uvrstijo uporabniki gospodinjskega odjema, ki imajo nameščeno 1 x 16 A obračunsko varovalko in imajo na odjemnem mestu stalno prebivališče. Tem uporabnikom se mesečno zaračunava le lkW obračunske moči po tarifni postavki za moč, veljavni za odjemno skupino gospodinjski odjem. Seveda pa morajo v teh gospodinjstvih paziti, da skupna moč vključenih električnih naprav ne bo presegla 3500 W, ker bo sicer pregorela tarifna 16A varovalka. Glede na tarifno cenovno razmerje v gospodinjskem odjemu je tarifa za mali odjem ugodna, če uporabnik povprečno porabi manj kot 50kWh na mesec. V ostali odjem pa uvrščajo vse druge nizkonapetostne (380/220 V) uporabnike. In kaj so tarifni elementi? To so obračunska moč, prevzeta delovna energija in čezmerno prevzeta jalova energija. Slednja se pojavlja le pri večjih uporabnikih. Sicer pa dobavitelj zaračunava ceno obračunske moči, ki je tem višja, čim večjo obremenitev uporabnik pričakuje, oziroma jo ima naročeno. Prevzeto delovno energijo merimo s števci električne energije. Če ima uporabnik trifazni električni priključek, uporablja trifazni števec, sicer pa enofaznega. Števec si mora kupiti vsak uporabnik, kasneje pa ga vzdržuje Elektro Maribor. Če imate dvotarifno merjenje električne energije, je potrebno namestiti tudi stikalno uro za preklop tarife. Poleg tega svetujejo različne oblike metjenja porabljene električne energije. Tako enotarifno merjenje priporočajo vsem uporabnikom, ki električno energijo uporabljajo predvsem podnevi. Dvotarifno merjenje pa je ugodnejše za tiste porabnike, katerih delež porabe v skupni porabi znaša ob nižji tarifi več kot 41 odstotkov. Če pa je delež porabe ob nižji tarifi manjši, je cenovno ugodnejše enotarifno merjenje. In zakaj sploh dvotarifno merjenje? S tem želi elektrogospodarstvo spodbuditi uporabnike, da bi več električne energije porabili takrat, ko elektroenergetski sistem ni polno obremenjen. To dosežemo z različno ceno električne energije, ki je ob višjih dnevnih tarifnih postavkah kar za 70 odstotkov višja, kot je cena električne energije ob nižjih tarifnih postavkah. Po večjih tarifnih postavkah obračunavajo električno energijo v poletnem času od 8. do 14. ure in od 17. do 23. ure, v zimskem času pa od 7. do 13. ure in od 16. do 22. ure. Po manjših tarifnih postavkah pa obračunavajo električno energijo v poletnem času od 14. do 17. ure in od 23. do 8. ure, sicer pa od 13. do 16. ure in od 22. do 7. ure. Pri tem veljajo manjše tarifne postavke tudi v nedeljo ves dan. Ne gre prezreti, da je višja letna sezona v mesecih januar, februar, marec, oktober, november in december, v preostalih mesecih (od aprila do septembra) pa velja nižja letna sezona. Razmerje med tarifnimi postav- kami v višji in nižji sezoni je 1,5: 1. MILAN JERŠE prikolic za prevoz živine in pravih kmečkih vozov.« Tako je menil sogovornik, ki pa kmetijstvu ni obrnil hrbta, čeprav je 15 let delal v kmetijski zadrugi Ratkovci, in sicer kot odkupovalec in blagajnik. Ko se je zadruga združila v večjo, je ostal brez službe, a to ni bilo tako hudo, saj je lahko poprijel na domačem posestvu. Lažje je bilo, dokler sta živela oče in mati. Pred dobrimi 15 leti pa sta umrla in tako je Viktor, ki, kot mi je sam povedal, »nikoli ni bil poročen«, ostal sam. Dobro pa je, da ima vsaj sestri, od katerih ena živi v bližini, da mu kaj postorita, saj so pri hiši dela, ki jih ženske opravijo uspešneje kot moški. Te dni je bila taka pomoč potrebna zaradi kolin. Ob tej »izpovedi« je kukeški kmet in konjičkar dodal, da bodo večino mesa »zrolali« in posušili, kar bo koristna jed zlasti poleti, ko ne bo časa za kuho, narezek pa je v hipu nared. Občasno je Viktorju pač potrebna pomoč tuje delovne sile. Ker ima največ dohodkov od kmetijstva - redi tudi živino in oddaja mleko - sva pokomenti- rala še kmetijsko politiko. Menil je, da se časi, ko smo trošili več, kot smo ustvarili, najbrž ne bodo vrnili in da je bil skrajni čas, da smo pristali na realnih (trdnih) tleh. Nekaj krepkih je rekel čez kmete, ki so lani šli s traktorji na mejne prehode in »štrajkali«: »Meja ni kmečka, ampak vseh državljanov! Bojše cene lahko izsilimo le na ta način, da ne oddamo pridelkov oziroma živine iz hlevov.« Se je pa tudi strinjal z menoj, ko sem menil, da si tega naši kmetje ne morejo privoščiti, saj so odvisni od prodaje slehernega tržnega presežka. Nekateri namreč vzamejo celo akontacije na račun poznejše prodaje. Viktor Sreš (njegov priimek je menda najpogostejši v tem kraju) pa ob svojem delu na polju, pri živini, v vinogradu, gozdu, na vrtu... in seveda v delavnici... rad vrže na ramena lovsko puško in se sprehodi v naravi, ne da bi kaj ustrelil. Tedaj ko je bil mlajši, pa je kar pridno pritiskal na petelina in pokončal najmanj 100 divjih lisic. Odrl pa jih je desetkrat več, kajti prinašali so jih drugi. Ker pa kake večje lovske trofeje nima, si želi .položiti’ dobrega jelena. Za to je našel veliko razumevanja pri Gezi Bačiču iz gojitvenega lovišča, zato je zdaj treba počakati le še na lovsko sezono in najti čas. Ga bo mož, ki veliko časa namenja kmetovanju, svojim tehničnim konjičkom, a tudi branju strokovne literature, našel? Ponekod lahko dobi nadomestilo, pri uplenitvi štrinožca pa bo moral biti sam in imeti dober pogled. Oči mu dobro služijo, sicer ne bi bil dober varilec, tudi roke se mu ne tresejo, sicer ne bi natančno varil..., zato bo jelen zagotovo padel po prvem »šusu«. Š. SOBOČAN stran 14 vestnik, 10. februarja^ nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Evidence o nakupu in Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papirjev krajše za en dan, saj je 8. 2. praznik, zajemalo pa bo obdobje med torkom 1. 2. 1994 in ponedeljkom 7. 2. 1994. V tem tednu je bilo začasno ustavljeno trgovanje s kar štirimi vrednostnimi papirji in sicer s tremi rednimi delnicami (MK, Založba, Salus in SKB) in z eno obveznico (PTT Nova Gorica). Vse delniške družbe razen d. d. Salus, so že objavile sporočilo za javnost, zato se z njihovimi vrednostnimi papirji ponovno trguje. V njihovih sporočilih za javnost ni bilo nobenih posebnosti, saj vse sporočajo, da v njihovih družbah ni prišlo do nobenih sprememb, ki bi lahko vplivale na spremembo cen. Prejšnji teden je pričela Ljubljanska borza objavljati promet z vrednostnimi papirji v tolarjih in ne več v lotih, kar je glede primerjave med samimi vrednostnimi papirji vsekakor primernejše, saj so loti pri posameznih papirjih ra-zlični (izhajajo namreč iz najmanjšega apoena posameznega papirja). Pri obveznicah je bil tako lot od 100 do 1000 nemških mark, ne smemo pa pozabiti, da so nekatere obveznice anuitetne in se ob vnov-čevanju kupona izplača tudi del glavnice, zaradi česar se zmanjšuje tudi vrednost same obveznice (na primer glavnica obveznice Gorenje z nomínalo 100 DEM po zapadlosti kupona 15. 1. 1994 znaša le še dobrih 35 DEM). Pri delnicah so nominalne vrednosti še bolj različne (v nemških markah, avstrijskih šilingih, ecujih, tolarjih), na borzi vse kotirajo v tolarjih, njihova tržna vrednost pa se pri mnogih krepko razlikuje od nominale. Pri večini delnic je tržna vrednost nad nominalo pri nekaterih pa tudi pod nomínalo (MK, RGSP). Najnižjo tržno vrednost ima delnica Term Čatež in sicer okoli 900,00 tolarjev (nomínala 10 DEM), najvišjo pa delnica Dadas, ki se trenutno giblje okoli 217.000,00 tolarjev (nomínala 50 DEM). Njun promet je približno enak, ko zamenja lastnika 100 lotov delnice Dadas in skoraj 24000 lotov delnice Term Čatež. Druga sprememba, ki jo je uvedel Ljubljanska borza v svoji tečajnici, se nanaša na segment prostega trga, ki ga je razdelila na prosti trg rednih delnic in prosti trg prednostnih delnic. Zaradi teh razlogov je tudi poročilo o dogajanih na trgu vrednostnim papirjev nekoliko drugačno, kot ste ga bili navajeni. ■ O* * ? ° poí^SoUSka HIŠA 4.4. C«a prvih bore» II. Brali« 6BBSO SOBOS 62-236 TdataU: 0606 62-6S2 POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovana»» čast» S». UuM)an» 61000 ir 061 I3I-ISS. TalatakS: 061 131-347 SO«»6MnajWOI UJUHBOR Partizanska casta 3-S. 62000 Maribor IT 062 23-460 TalatakS: 062 23-460 VSEM IMETNIKOM TR IN ŽR PRI CREDITANSTALT - NOVI BANKI d. d. Cenjene stranke obveščamo, da uvajamo v naše poslovanje novost in sicer »Nalog banki za plačilo položnic«, s katerimi želimo prihraniti vaš dragoceni čas. Položnice, ki jih želite plačati v določenem obdobju na ta račun vložite v posebno kuverto, ki jo dobite v naši enoti v M. Soboti. Banka bo naslednji dan po predložitvi kuverte, položnice nakazala ali pa položnice nakazala na dan zapadlosti posamezne položnice in ob plačilu bremenila vaš račun. Podrobnejše informacije lahko dobite v likvidaturi banke. Creditanstalt - Nova banka d.d. Z nami do uspeha Uvrščena kotacija I - obveznice Enotni tečaj obveznice RSL 1 je v tem tednu rahlo nihal. 1. 2. je tako neznatno porasel iz 101,4 na 101,5, ko je bilo za več kot 19 milijonov tolarjev prometa, se naslednjega dne vrnil na 101,4 pri 31 milijonih tolarjev prometa, se v četrtek ponovno vrnil na 101,5 (4 milijone tolarjev prometa), v ponedeljek pa padel na 101,3 pri več kot 32 milijonih tolarjev prometa. Tako kot v prejšnjem tednu, je tudi v tem tednu enotni tečaj obveznice RSL 2 naraščal. 1. 2. je porasel za 1,7 odstotne točke na 111,2 pri 3 milijonih tolarjev prometa, naslednjega dne na 111,6, ko je bilo za več kot 52,5 milijonov tolarjev prometa, v četrtek pa na 111,6 (preko 10 milijonov tolarjev prometa). V petek se je njen enotni tečaj vrnil na 111,6, prometa pa je bilo za nekaj manj kot 59,3 milijona tolarjev. 1. 2. je enotni tečaj obveznice RSL 8 poskočil za 1,2 odstotni točki na 93,5, ko je bilo za več kot 2 milijona tolarjev prometa, v četrtek zdrsnil na 93,0 pri več kot 1,3 milijona tolarjev prometa, v petek pa se povzpel na 93,8 (1,9 milijona tolarjev prometa). Za 1,3 odstotne točke na 100,7 je poskočil 1. 2. enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo pri prometu 784 tisoč tolarjev, v četrtek padel na 100,00, ko je bilo za 444 tisoč tolarjev prometa, v petek pa so bili sklenjeni aplikacijski posli v vrednosti nekaj manj kot 1,2 milijona tolarjev, ■ enotni tečaj pa se je izoblikoval na 99,4. Tudi enotni tečaj obveznice RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo je 1. 2. poskočil in sicer za kar 2,5 odstotne točke na 109,0, ko je bilo za 253 tisoč tolarjev prometa, v četrtek pa na 109,6 pri 508 tisoč tolarjev prometa. Uvrščena kotacija II - obveznice Z obveznico Mesto Ljubljana je bilo 1. 2. za 2,5 milijona tolarjev prometa, njen enotni tečaj je poskočil z 109,0 na 109,8. Naslednjega dne je bilo za 299 tisoč tolarjev prometa, njen enotni tečaj pa je ponovno poskočil, tokrat na 110,5. V četrtek se je promet s to obveznico ponovno povečal, saj ga je bilo za več kot 5,3 milijona tolarjev, njen enotni tečaj pa je tokrat poskočil na 111,0. Tudi v petek je bil s to obveznico soliden promet (2,9 milijona tolarjev), enotni tečaj pa se je izoblikoval nekaj nižje 110,8. Enotni tečaj obveznice Gorenje je v tem tednu neznatno nihal. Na torkovem borznem sestanku je tako padel iz 102,1 na 102,0, promet pa je bil skromen, le 42 tisoč tolarjev. Naslednjega dne je njen enotni tečaj porasel na 102,2, ko je bilo za več kot 1,6 milijona tolarjev prometa. V četrtek so bili s to obveznico prijavljeni le aplikacijski posli po tečaju 102,1 pri prometu 4.18 tisoč tolarjev, v petek pa je njen enotni tečaj padel na 101,4, ko je bili za 1,1 milijona tolarjev prometa. V tem tednu se je z obveznico LEK 2 trgovalo šele v petek, njen enotni tečaj je poskočil za 1,0 odstotno točko na 103,0, prometa pa je bilo za 406 tisoč tolarjev. Z obveznico Občina Šmarje so bili 1. 2. prijavljeni aplikacijski posli, njen enotni tečaj je padel za 1,0 odstotno točko na 89,0, prometa pa je bilo za 344 tisoč tolarjev. Tudi naslednjega dne so bili s to obvez-nido prijavljeni aplikacijski posli, njen enotni tečaj je tudi tokrat padel in sicer na 88,5 prometa pa je bilo za 1,7 milijona tolarjev. Na četrtkovem borznem sestanku je njen enotni tečaj poskočil na 90,0, ko je bilo za 904 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 90,1 pri 801 tisoč tolarjev prometa. Enotni tečaj obveznice Občina Laško se je 1. 2. obdržal na ponedeljkovem nivoju 90,9, ko je bilo za preko 9,6 milijonov tolarjev prometa, naslednjega dne neznatno porasel na 91,0 pri preko 10,7 milijonov tolarjev prometa, v čatrtek pa padel na 90.6 (preko 16 milijonov prometa). V petek so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli s 70 tisoč tolarji prometa, njen enotni tečaj pa se je izoblikoval na 90,0. Obveznica Občina Zagorje se je pri skromnem prometu 81 tisoč tolarjev 1. 2. zadržala na ponedeljkovem nivoju (84,2), nato pa pričela padati. Njen enotni tečaj je naslednjega den padel na 93,9, ko je bilo za več kot 4 milijone tolarjev prometa, v četrtek na 80,6 (-3,3 odstotne točke) pri nekaj manj kot 1,3 milijona tolarjev prometa, v petek pa na 80,3 pri skromnih 129 tisoč tolarjih prometa. V tem tednu je pričel padati enotni tečaj obveznice PTT Celje. 1. 2. je tako padel iz 105,0 na 104,1, ko je bilo za 82 tisoč tolarjev prijavljenih aplikacijskih poslov, naslednjega dne na 101,3 (-2,8 odstotne točke) pri 133 tisoč tolarjih prometa, v petek pa so bili prijavljeni aplikacijski posli za 110 tisoč tolarjev po tečaju 104,5. Neznatno je 2. 2. porasel enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana in sicer iz 104,0 na 104,1, prometa pa je bilo le za skromnih 17 tisoč tolarjev. Naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli za 424 tisoč tolarjev po tečaju 104,0. Tudi v tem tednu je enotni tečaj obveznice PTT Gorica naraščal 2. 2. je tako porasel iz 117,5 na 118,5 pri 526 tisoč tolarjih prometa, naslednjega dne na 120,2, ko je bilo za 464 tisoč tolarjev prometa, v petek pa na 120,4 pri več kot 2,5 milijona tolarjev prometa. Padal je v tem tednu enotni tečaj obveznice Rogaška 1. V sredo je tako padel iz 99,5 na 99,4, ko je bilo za preko 1,6 milijona tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 99,0 pri 230 tisoč tolarjih prometa. Prosti trg - redne delnice Enotni tečaj delnice Dadas je v tem tednu nihal. Na torkovem borznem sestanku je tako padel iz 218072 na 217972, ko je bilo za nekaj manj kot 15,5 milijona tolarjev prometa, naslednjega dne na 216742 pri 22,5 milijona tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 217383 (preko 25,8 milijona prometa). V petek je njen enotni tečaj poskočil na 218786, prometa pa je bilo za več kot 19 milijonov tolarjev. Tudi enotni tečaj redne delnice Finmedia je v tem tednu rahlo nihal, 1. 2. je tako porasel iz 107515 na 108047 pri več kot 11,5 milijona tolarjev prometa, naslednjega dne zdrsnil na 107934, ko je bilo za 4,1 milijona tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 108529 (20,4 milijona tolarjev prometa), v petek pa padel na 108354, ko je bilo za nekaj manj kot 7,7 milijona tolarjev prometa. Rahlo je nihal v tem tednu tudi enotni tečaj delnice LEK. Na torkovem borznem sestanku je tako padel iz 14195 na 14100, ko je bilo za 296 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne neznatno porasel na 14112 pri več kot pri 3,5 milijona tolarjev prometa, v petek pa na 14126 pri nekaj več kot 1,5 milijona tolarjev prometa. Enotni tečaj delnice MK Založba je na torkovem borznem sestanku poskočil iz 5398 na 5875, ko je bilo za kar 16,7 milijona tolarjev prometa, na četrtkovem na 6125 pri nekaj manj kot 8,7 milijona tolarjev prometa, v petek pa na 6328 (5,4 milijona tolarjev prometa). Nihal je v tem tednu tudi enotnega tečaja delnice NIKA. L 2. je tako padel iz 89157 na 88982 pri skoraj 2,5 milijona tolarjev prometa, naslednjega dne na 88080, ko je bilo za več kot 16 milijonov tolarjev prometa, v četrtek porasel na 88352 (5,3 milijona tolarjev prometa), v petek pa na 89900 pri nekaj manj kot 2,8 milijona tolarjev prometa. Božinovič Tončka NIKA d. d. Poslovalnica Maribor prodaji blaga in storitev Od 1. 1. 1994 velja Pravilnik o vodenju evidenc o nakupu in prodaji blaga in storitev, kije bil objavljen že junija 1993 v Ur. I. RS št. 28/93 in določa vrsto in način vodenja evidenc o nakupu in prodaji blaga in storitev. Že zakon o trgovini (Ur. 1. RS, št. .18/93) je naložil v 18. členu trgovcem obvezno vodenje evidenc o nakupu in prodaji blaga in storitev. Vodenje evidenc o nakupu in prodaji blaga ter prodaji trgovinskih storitev je obvezno tudi po Zakonu o prometnem davku (Ur. 1. RS, št. 4/92, popr. 9/92 in 12/ 93). Evidence se vodijo tako, kot so predpisane z obema zakonoma, in morajo biti usklajene s podatki v poslovnih knjigah. Evidence se vodijo z namenom, da se zagotovi možnost preverjanja: - izvora blaga v trgovinah, - evidentiranja prihodkov iz naslova prodaje blaga in trgovinskih storitev. Trgovci so lahko pravne ali fizične osebe, ki morajo biti registrirani za opravljanje trgovske dejavnosti in ki izpolnjujejo pogoje, ki so določeni z zakoni. Ti pogoji so tehnične in sanitarnotehnične razmere, stopnja izobrazbe, urnik obratovalnega časa ter vodenje evidenc o nakupu in prodaji blaga in storitev. Pravice in obveznosti trgovcev zasebnikov so z zakonom izenačene s trgovci pravnimi osebami. Glede na to, da Zakon o trgovini deli trgovsko dejavnost na trgovino na debelo, na trgovino na drobno in na trgovinske storitve, se po naslednjih skupinah vodijo tudi evidence, in sicer na obrazcih: TDr - trgovina na drobno TD - trgovina na debelo TSt - trgovinske storitve Prevzemni dokument - prevzemni list mora biti sestavljen pred prodajo posameznih izdelkov, kar pomeni, da blago ne sme biti na prodajnih policah, ne da bi bil pred tem sestavljen prevzemni dokument. Trgovina na drobno Na podlagi prevzemnega dokumenta se morajo vpisati po- Na podlagi 100. in 101. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 18/91), 6., 7. in 8. člena Pravilnika o normativih in standardih ter postopku za uveljavljanje pravice do dajanja socialnega stanovanja v najem (Ur. list RS št. 18/92) in določil Pravilnika o merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Ur. list RS št. 18/92) objavlja Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Murska Sobota RAZPIS za oddajo najemnih socialnih stanovanj v občini Murska Sobota I. Po navedenem razpisu je namenjenih za najem 20 socialnih stanovanj. II. Upravičenci do dodelitve socialnega stanovanja v najem so državljani Republike Slovenije, ki izpolnjujejo naslednje splošne pogoje: - da državljan ali kdo od njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni najemnik oz. lastnik stanovanja oziroma je najemnik ali lastnik neprimernega stanovanja, - da ima državljan stalno bivališče v občini M. Sobota, - da državljan ali kdo od ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik počitniške hiše ali počitniškega stanovanja oz. druge nepremičnine, - da državljan ali kdo od njegovih ožjih družinskih članov ni lastnik premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja; in naslednje posebne pogoje: - da dohodek na družinskega člana ne doseže višine, ki znaša 1. za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 % 2. za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34 % 3. za otroke od 15. leta starosti do žaključka rednega šolanja 42 % 4 za odrasle osebe 52% od povprečne plače v državi za tromesečje oktober, november, december 1993. datki v evidenco o nakupu in prodaji blaga v trgovini na drobno najkasneje v osmih dneh. Prevzemni dokument mora imeti naslednje podatke: ime dobavitelja, številka in datum prevzemnega dokumenta, ime blaga, merska enota, količina, nabavna cena (dobaviteljeva cena z odvisnimi stroški), znesek vračunane razlike v ceni, prodajna cena brez prometnega davka, tarifna številka in stopnja prometnega davka, znesek prometnega davka, prodajna cena s prometnim davkom, prodajna vrednost s prometnim davkom in znesek prometnega davka v prodajni vrednosti. Našteti podatki razen podatka o nabavni ceni in znesku vračunane razlike v ceni morajo biti vpisani v prevzemni dokument pri oddaji blaga v prodajalno. Prav tako se morajo v osmih dneh nabave vpisati tudi drugi poslovni dogodki (o spremembah cen blaga, vračilih blaga, primanjkljajih ali odpisih...) Dobavnica ima lahko vse elemente, ki so predpisani za prevzemni dokument (MPC - trgovcu določa izdelovalec). V tem primeru lahko trgovec dobavnico spremeni v prevzemni dokument, tako da prečrta ime »dobavnica« ter napiše, da gre za prevzemni dokument - list, prekontrolira kalkulacijo cen, označi zaporedno številko prevzemnega lista ter datum prevzema blaga in ga podpiše. Vendar mora trgovec v arhivu ohraniti originalno dobavnico kot izvirno listino dobavitelja. V prevzemni dokument lahko spremeni le fotokopijo dobavnice. Evidenca se vodi ročno, strojno ali računalniško. Trgovec mora imeti v svoji evidenci vse knjigovodske listine za poslovne dogodke za zadnjih osem dni, ki jih še ni vnesel v svojo evidenco. III. Prosilci morajo vložiti prošnjo za dodel'gpW jemnega socialnega stanovanja na obrazcu ’ - Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih Na obrazcu SPN-1 morajo biti s strani ¡ÎG/j cev prejemkov potrjeni vsi dohodki in prej0^^” silca in družinskih članov, ki jih je prejel v novembru in decembru (plačo potrjeno v bm J, sku). V dohodek se vštevajo tudi dediščinami in drugi enkratni prejemki. Na navedenem se potrdi stalno bivališče in število družin3 m nov, katastrski dohodek ter podajo mnenja jalca in krajevne skupnosti o razmerah Pr° družinskega člana. Vlogi je treba priložiti naslednja dokazila: - potrdilo o državljanstvu, or0F - potrdilo pristojne zdravniške komisije o m težji ali težki duševni ali težki telesni moW’^^ - potrdilo pristojne zdravniške komisije ° ¿ir sobnosti prosilca ali odraslega družinskeS za samostojno življenje in delo, oosl^ - potrdilo Zavoda za zaposlovanje o nezaP sti prosilca ali odraslega družinskega člana’ - zemljiškoknjižni izpisek za nepremični.0 ^¿IK lastnik ali solastnik je prosilec ali ožji družin^S' - zemljiškoknjižni izpisek za stanovanjskimi1 I stanovanje, če prosilec živi pri starših ali kih, - najemno oz. podnajemno pogodbo. i Vsi udeleženci razpisa bodo o sprejeti lis’' litev socialnih stanovanj obveščeni v 60- ■ zaključku razpisa. . . I Na listo se uvrsti v skladu s predvidenim1 I stanovanji 20 upravičencev z najvišjim J zbranih točk. Upravičencem bodo sociain“ .¡(Ti» | vanja dodeljena v skladu z vrstnim redom1 nimi prostimi stanovanji. IV. Vlogo z vsemi dokazili je potrebno naslov: Občina Murska Sobota, Sekretar'0 stvo okolja in urejanje prostora M. Sobot -šeVa 2 do vključno 18. 3. 1994. J Pojasnila v zvezi z razpisom lahko db^^r^Ž senti na Sekretariatu za varstvo okolja ¿jf5 prostora, Oddelek za stanovanjsko M. Sobota, Trg zmage 4, ali po tel. št. 24 i Trgovina na debelo Prevzemni dokument?’ žan sestaviti vsak trgovk debelo, podatke na TD pa je dolžan voditi J v svojih knjigovodskih e* cah ne vodi podatkov v z računovodskimi standaf® Podatki na prevzemne® kumentu: ime dobavitelja, števil’ datum prevzemnega J menta, ime blaga, enota, količina, nabavi' (dobaviteljeva cena z y nimi stroški), če trgovk blago po prodajnih znesek vračunane v ceni in prodajno ceno- Izjema pri vodenju na debelo so bencinski' palke, ki vrednostno V evidenco le na sedežu, ko na črpalkah vodijo , denco o količini pog0" goriva. Trgovinske storitve ■ Za vodenje evidence® , vinskih storitev so preji sestavine z obrazcem i evidence trgovcu, ki O trgovinske storitve, 111 3 voditi, če predpisane zagotavlja v svojih kn)W skih evidencah v skladu’ novodskimi standardi, i Evidence se končujer| manj enkrat letno, '% s popisom. S popisom ’ j tavljajo morebitne razi*»® dejanskim stanjem m s | v evidenci. H Evidence je treba , najmanj 5 let po p0’^® slovnega leta, knjigo*0 J stine pa najmanj 3 leta P teku poslovnega leta- Trgovec pravna os^ti govec fizična oseba, k1 J evidence o nakupu ¡">1 blaga in storitev, ali 0 vodi v skladu z zakon0 $ prekršek pri opravljaj vinske dejavnosti in se J z denarno kaznijo 0 1.000.000,00 tolarjev- j vorna oseba pri trgovcu^ osebi, ki stori prekršek P J narno kaznijo ■ 75.000,00 tolarjev. Ygstnikjo. februarja 1994 stran 15 odsevi mladosti Ali veste? (Pokrivitelj nagradnega vprašanja je Knjigarna in papir niča DOBRA KNJIGA M. Sobota, ki prispeva poleg Knjig tudi razne praktične nagrade iz svoje ponudbe.) Kaže, da se vam ni ravno dalo računati, koli o (povprečno) prespi človek v 50 letih življenja. Doka] an tično pa se je lotila tega Tinita Bakal iz Gornje Radgone (njen odgovor se glasi: od 127.834 ur oziroma . m P tistih, ki spijo 7 ur dnevno, do 182.620 ur ali 7.609 ni p tistih, ki spijo 10 ur dnevno), ki je še pripisala, da po i spijo manj v postelji, zato pa se naspijo na seja . ’ zadostovalo je, če ste napisali, da človek prespi v . e letih življenja od 16 do 17 let. Med pravilnimi odgovori pa smo izžrebali RENATO KOROŠEC iz Ljutomera. Čestitamo! KUPON št. 23 Ali veste, kateri gib naredi človek najhitreje. g (s kuponi) pošljite najkasneje do srede, 16. februarj , naš naslov in pripišite »ALI VESTE«. Pri nas doma Naša družina šteje pet članov. To so: mama Maj babica Helena, dedek Ludvik in jaz. 1 »hi Oče je policist, Mamica ni stroga, očka pa. Oba sta Y?.u. upokojen. Babica mama pa trgovka. Dedek je bil mizar. Z J J me pOhvah. Pa je bila gospodinja. Če dobim v šo 1 o Obiskujem 2. razred. Imamo še psa Roj 'la- Homa Takrat ^si se imamo radi. Najlepše je, kadar smo \qzELJ . 2. r. se najraje pogovarjamo. OŠ Puconci Pomagala sem ptički n?mai ie- Drevesa so gola in osamljena, polja sNPkatere Utihnila je pesem ptic. Odletele so v ju staje pri nas. Pa niso zapustile svojih rodnih gnezd 1t la¿ne. Pozimi so v stiski. Nimajo zavetja in več Nekega zimskega dne sem hodila P° ¡j02^, ^ . nekaj em zaslišala čivkanje. Prisluhnila sem. Poskušala je Premaknilo. Približala sem se. Bila je grela. S«, a ni mogla. Vzela sem jo v dlan «\£jena. sem i°’ ni se Premakn’a, / vnno perut. Nesla Jstno me je gledala. Imela ieP^^L drobno ® 10 domov. Plaho je gledala naokrog- J Začela je 3e trePetalo. Nasula sem ji *}eka) 3 nerut. Čez . dno sem ji p P in začela je nemŽ dn\s' 3e °Pom°8la’ Postala 3 L la vzela sem jo v 'etati- Vedela sem’ ka) sy x^X’ie in odletela. r°ko m jo spustila na svobodo. Začivkala j Zelo sem bila vesela, ker sem ji P0^ ab,;ati. One so n7x)eni?.' Ude ne smemo preganjati 'n 1 . et;em in nam D e prijateljice. Razveseljujejo nas s s J Pomagajo v boju proti sadnim Skodljivcerm yARGA 5. a OŠ Turnišče Zemljina precesija Č se vse zvezde navid P°noC' opazujemo nebo, se nam z 1, Severnica. Sev?0 Premikaio- Le ena ne spremeni svoje leg nebesnega Pola ^a Malega medveda) je o ■ dar nj bilo vedno tako ;n^?Ona mani kot cno ločno StOP'nJ > nolu se je Severnica Začeja ?' ne bo- Severnemu nebesnem p ^0 bo od njega Oddar pnbliževati. Najbližje mu bo leta 211 , a prece-& 'e S= æ “ "‘S» Sonca .n Une n^^L^emljina Precesija nastan < opisuje Zemljina os Plašč «J^Jmo os. Zaradi vpliva Sonca op J Vrh tega «ožca u?a’ katerega odprtina men 47 °J d ,famo, če zavr-'trno v,sred«ču Zemlje. To si lahko.pL Xadi vpliva Lune. Žara P3a^ stožca je rahlo naguba . nebesni pol okoli svOje ekrPreces’je Zemljine osi 0P,Sc?ppp let (platonsko leto) spLe Pt’ke majhen krog v času 26000 let st°Piniin 27 minal' nižini zvezde Malega med-Veda. j ' sevemi nebesni pol v bliži ni nebesm pol v bližin'ta 2^ Pred našim štetjem je . • uudje tej Turban (alfa Zmaja). Zate°zdiMaiega medveda Severn^’ Nevernica (tako sedaj rečemo z Mege?a Deneb (alfa Laboda) bo ^^’^o^evernica svetla . ozda vleta 14000 . Tuban ^bo Severnica > LEV Ona: Dobro premisli, kaj delaš, saj se boš na koncu v nastavljene mreže ujela prav ti. In takrat ti ne bo pomagala niti tvoja samozavest niti aroganca. Le stežka se ti bo uspelo izkopati iz nastale zmede. On: Poskrbeti boš moral za kopico stvari, ki so ti bile včasih le zabava. Obeta se ti kar resen zaplet na poslovnem področju. Dobro bi bilo, če bi se resnično potrudil, kajti v nasprotnem se lahko stvari zelo poslabšajo. DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON Ona: Dobra novica ta bo povsem pomirila, nekdo |Ja bo to prav lepo izkoristil. Obeta se ti prijeten in romantičen konec tedna, iz katerega lahko nastane celo trajnejša zveza. Zato nikar preveč ne omahuj, ampak... On: Raje dvakrat premisli, preden boš obsodil nekoga, ki mogoče sploh ne bo kriv. Tvoje težave so predvsem posledica tvojih in ne prijateljevih napak. Še vedno se ne boš mogel odločiti med koristjo in zabavo. Ona: četudi se ti včasih dozdeva, da se lotevaš nemogočih stvari, ti bo v pravem trenutku uspelo pramakniti pravo pravcato 'ledeno goro1. To ti bo zavidala marsikatera prijateljica, zato tega nikar ne obešaj na velik zvon. On: Poslovni načrti se ti lahko tudi izjalovijo - seveda pa je vse odvisno od tvojega pravočasnega reagiranja. Prijateljica ti bo dala povsem konkreten predlog, ki te bo malone šokiral. Ona: Z ljubosumnostjo ne boš dosegla prav ničesar, četudi te bo nekdo prepričeval o popolnoma nasprotnem. Raje se prepusti trenutnemu utripu in si privošči tudi tisto, čemur si se ponavadi izmikala. Uspelo ti bo! On: Nikar ne nasedaj navidezni hladnosti določene osebe, saj je vse skupaj le dobra in premišljena igra. Odlično boš investiral, a boš z rezultati le delno zadovoljen. Toda vse se bo kaj kmalu razjasnilo. Najmanjši maček . Tinker Toy se je v Guinnessovi knjigi r® dov kot najmanjši mač® svetu. Tehta 605 velik je kot čekovna žica, vendar je živa^ajf' ko se je skotil, je bi’ manjši, da niti veterinaLt verjel, da bo preživel- . tednov je bil takšen : Mož ga je nosil v sriP žepu, da bi ga zaščitil ® ga ne bi zeblo. Ti^uji! bratje in sestre so nor® veliki. Kljub majhnosti . koli ni zbolel. Poj® bližno pok konzerve ® hrane dnevno, v naspi z drugimi mačkami boji žoge, ker je večja on. STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ona: Začela se boš zavedati, da ti previdnost še ne z ¡# L Ija popolne varnosti. In zakaj bi morala vedno skrDhi^/il" Nekdo ti bo sporočil neprijetno novico, ki pa si jo v " pričakovala. ki ii" On: Pazi, da se ne opečeš, ko se bo pojavil ne povsem drugačne argumente, ki pa so na tvojo žalost P ijeni s konkretnimi dokazi. Toda kopriva pač ne poz00 tokrat se boš izvlekel iz neprijetnega položaja. Ona: Od neke obljube nikar ne pričakuj preveč. koncu boš lahko prav hudo razočarana. Vendar Pa neprijetnosti kar nekako izgubile ob poplavi pozitiv01 kov v ljubezni. On: Grozi ti »nevarnost«, da se ti bodo ponovno ook j0 L srčne rane. Kdo ve, mogoče pa bo tokrat bolje, zadnjič. Vsekakor je vredno poskusiti, saj je »dobitek1 mamljiv. Ona: Ne razmišljaj toliko o globini in pomenu _rce' * teljstva, ampak živi raje tako, kot ti narekuje tvoj0 sprotnik, ki ti greni življenje, te samo podžiga v PriZ i da bi čimprej dosegla svoj cilj. , >9| si 5 On: Nepričakovano srečanje te bo razveselilo in z jo da bi se še kdaj ponovilo. Tvoja prizadevanja " ijiit" iskrena, vendar pa nekateri tega preprosto ne bodo n ne bodo mogli razumeti. Ona: Nekaj noči ne boš trdno spala, saj je P°l0(jo5/ preteklosti še vedno nekaj tlečih isker. Prijatelji te ov5 povabili na zabavo, a boš konec tedna preživala n j drugačen način. On: V ljubezni boš pred veliko odločitvijo, to pa r vpliva tudi na tvoje poslovne načrte. Nekdo ti bo s|C pomoč, vendar te bo tvoj ponos ponovno pokopal- vestnik 10. februarja 1994 stran 17 za vsakogar nekaj Jogurt za želodec Poraba jogurta narašča - in prav je tako. Jogurt je eno najbolj zdravih živil. Pa ne le, da je zdrav, v mnogih primerih je tudi zdravilen. Kadar nas muči zapeka, je jogurt odlično naravno zdravilo. Prebavo si uredimo tako, da zamešamo v jogurt tri žlice grobo mletega ali nemletega lanenega semena ali pa namočene suhe slive. Če imamo težave z jetri, naj bo jogurt na jedilniku vsak dan, v jogurtu so namreč beljakovinske sestavine, ki krepijo delovanje jeter in presnovo. Jogurt tudi pospešuje zdravlje-nje obolelih jeter. Če imamo premalo želodčne kisline, bodo težave minile, če bomo redno uživali jogurt. Vnetje nožnice pri ženskah lahko odpravi redno uživanje jogurta. Kuhajte z nami Mesni cmoki z zeljem (za 6 oseb) Zelje: 1 kg kislega zelja, ki naj bo ravno prav kislo, 1 žlica zaseke ali masti, 1 žlica moke, 1 čebula, 1 strok česna, 1 žlička rdeče paprike, 1 žlica goste paradižnikove mezge ali 3 srednje veliki zreli paradižniki, sol, ščep kumine. Mesni cmoki: 50dag svinjskega mesa, 4 žlice riža, 1 drobna čebula, 3 stroki česna, sol in poper po okusu. Priprava mesnih cmokov: Meso zelo dobro zmeljemo. Prebran in opran riž vržemo v slan krop, kjer naj vre 5 minut, nato ga odcedimo, splaknemo in primešamo k mesu. Sesekljano čebulo prepražimo na majhni količini maščobe, dodamo strt česen, premešamo, da zadiši, in stresemo k mesu. Solimo in popramo po želji. Dobro premešamo in oblikujemo za drobno jabolko velike cmoke. Zložimo jih v primerno kozico ali ponev, ki naj bo malo pomaščena, in v vroči pečici na hitro zapečemo, da svetlo porjavijo (15 do 20 minut). V primerno veliko in po dnu namaščeno kozico razgrnemo polovico zelja in nanj zložimo popečene mesne cmoke. Pokrijemo z ostankom zelja. Iz zaseke, moke, sesekljane čebule in paprike naredimo prežganje in ga zalijemo s paradižnikom, ki smo ga razmešali s 5dcl vode. Gladko razkuhamo in polijemo po zloženem zelju. Jed naj počasi vre 1 uro. Če tekočina povre, prilivamo vodo ali juho, da je zelje stalno pokrito s tekočino. Jed je lahko tudi brez paradižnika, tako da prežganje zalijemo z vodo. Ko je kuhano, dodamo nekaj žlic kisle smetane. Zraven ponudimo črni kruh. Otroci in kozmetika ™ ličil. Pretiravanje zgolj v želji po zaslužku. vendar pa ni prav nič narobe, če otro ^ 0 tudi v ta s pametnimi nasveti in primerno izbiro p delček skrivnostnega sveta odraslih- senčilo za Seveda bomo mlade podučili, da šmi . če sj bo veke ne sodita v šolske klopi, da pa ni n trepalnice, najstniška lepotička nežno poudarila us ?' . orhaniu upo-«e gre za ples ali slovesno prireditev ah PjX0 "i izbrati voni’ ki ji je še posebno všeč. I om g J J.^ 'rnbolj naravne barvne odtenke, skup 1 kožo, tudi °bro kremo, ki bo varovala in negovala j uporablja. ak parfumček z nežnim vonjem po cvetj štirinajstim I i^ndar zdravniki in psihologi opozarjajo, p djječimi | 0tr0ku ne kupujemo ničesar , kaj » vonjave lah?3™’ al' vodicami mazali dojenčke, n jn zdrav 'ahko namreč porušijo otrokov orientacijski s Jut za naravo Glasbene - lestvice ’^ElČASTN^NSKE ZABAVNE GLASBE Varčevanje Pečica porabi manj elektrike, če ravnamo s štedilnikom preudarno, zmanjšamo porabo električnega toka v gospodinjstvu - čeprav pripravljamo jedi tudi v pečici. Zaradi manjših količin jedi se nam skoraj ne splača ogrevati pečice: manjši kos mesa na primer ravno tako okusno zdu-šimo na plošči štedilnika, v posodi s težkim dnom in tesno prilegajočim se pokrovom. Popečene kruhke lahko hitro in z manjšo porabo elektrike pripravimo v ponvi namesto v pečici. Skoraj vsako jed lahko postavimo v hladno pečico - vklopimo jo šele takrat, ko postavimo pekač vanjo. Izjema je samo kvašeno pecivo. Če postavimo jed v hladno pečico, prištejemo k času peke dodatnih 5 do 8 minut. Steklo na vratih pečice naj bo vselej čisto. Tako se lahko od zunaj prepričamo, da se jed peče. Ni nam potrebno odpirati vrat pečice, saj jo vsako odpiranje ohladi. Vrtna opravila pred setvijo Od letnega časa in vremenskih razmer je odvisno, kaj mora vrtičkar opraviti v svojem vrtu. Vsak letni čas ima svoje posebnosti. Najpomembnejše so vremenske spremembe, ki so za vrt lahko ugodne ali pa ne. Kdor v kakšnem letnem času spregleda pomembno delo, bo prej ali slej zanj plačal. Kdor je zamudil jesensko--zimsko kop, jo opravi spomladi. Enako velja za gnojenje. Uporabljamo lopato rezačo (»štiharico«), s katero zemljo odrežemo in brazde obrnemo. Zemljo takoj pripravimo za setev ali saditev, ker ne sme ostati v grudah ali brazdah- Tudi pozimi moramo kompostni kup vsaj enkrat premetati, zato je še čas, da to postorimo. Pri tem skrbimo, da pride zunanja plast v notranjost, notranja pa na površje. Kup naj ne bo višji kot en meter. Nič ni hudega, če je površinski sloj pomrznjen. Kup smo s tem prezračili in material bo hitreje strohnel. Za enakomerno in hitrejšo fermentacijo je pomembna vlaga, zato kup po potrebi zalivamo z vodo ali gnojnico. Gnojnica ga obogati s hranili in pospeši razvoj bakterij. Namesto gnojnice uporabljamo tudi vodo, ki smo ji dodali 1-3 kg kompleksnega gnojila (NPK + mikroelementi) ali 1-1,5kg uree na 10001 vode. Material, ki težje razpada, po-prašimo z zmletim apnencem (5kg/m3) ali apnenim prahom (2-3kg/m3), ki pospeši razvoj mikroorganizmov. Glavna vrednost komposta je humus. Najugodnejši čas za trošenje komposta je jeseni, dokler so tla še topla in živa, ter spomladi. Brž ko se tla segrejejo, postanejo drobna živa bitja zopet aktivna. Če smo ta čas zamudili, ga potrosimo sedaj in tik pred setvijo plitvo podkop-Ijemo. Mineralna gnojila bomo potrebovali že zgodaj spomladi, zato si jih pravočasno priskrbimo. Prav tako tudi zaščitna sredstva. Da se izognemo enostranskemu gnojenju, pogosto uporabljamo kompleksna gnojila, ki vsebujejo nujno potrebne in koreninam dostopne elemente. Najboljša so tista, ki ■ vsebujejo tudi mikroelemente. Tudi po izdatnem gnojenju z mineralnimi gnojili bo zdrava rast le tedaj, če je v zemlji dovolj humusa. Slaba naložba denarja je, kupiti ceneno vrtno orodje, zato moramo biti pripravljeni tudi na večji izdatek. Navadno začnemo s šestimi osnovnimi pripomočki, nato pa dokupujemo preostalo orodje in stroje. Med šest osnovnih vrtnih orodij prištevamo lopato rezačo, vilasto lopato, motiko, grablje, vrtno lopatico za presajanje in vrtne škarje. Sledijo samokolnica, škropilnica, sadilni klin in vrvica za označevanje vrst. Vrtnarsko orodje mora biti takšno, da opravljamo delo s čim manj napora. Držaji lopat in motike morajo biti dovolj dolgi (povprečno 85cm). Standardna velikost rezila pri lopati rezači je 29 cm (dolžina) x 19cm (širina), manjših pa 26 x 16cm. Pri vilasti lopati porabimo manj moči kot pri rezači in je standardne velikosti 30 x 19cm. Od motik so najbolj uporabne strgalke, ki jih uporabljamo za odstranjevanje plevela. Grablje so nenadomestljiv pripomoček pri fini obdelavi površine gred za setev. Dolžina grabelj je različna, od 30-40 cm, ročaj pa je dolg približno 1,50 m. Za bogat in kakovosten pridelek zelenjave moramo pri izdelavi setvenega načrta upoštevati tudi kolobarjenje. Najprimernejše je kolobarjenje s štirimi poljinami, pri katerih je ena namenjena trajnim zele-njadnicam (npr. jagode), druge tri poljine pa so namenjene ze-lenjadnicam glede na njihove potrebe po hlevskem gnoju. Najbolj upoštevan je dveletni kolobar, kar pomeni, da vsako drugo leto gnojimo s hlevskim gnojem, vmes pa z rudninskimi gnojili. Tako pogosto gnojenje zagotavlja visoke in kakovostne pridelke in bogatenje tal s humusom. Uporaben je le, če imamo dovolj hlevskega gnoja. Najbolj razširjen je triletni kolobar, pri katerem se upošteva, da se 50% hlevskega gnoja izkoristi v prvem, 30% v drugem in ostalo v tretjem letu ali celo pozneje. Enake rastline pridejo na isto mesto B 1. leto zgodnji krompir* + radič 2. leto solata + kitajsko zelje 3. leto zgodnje zelje + endivija, zimska solata C 1. leto kumare* 2. leto korenček, peteršilj, zelena 3. leto grah + rdeča pesa A 1. leto por* 2. leto paradižnik 3. leto kumare* 4. leto čebula B 1. leto 2. leto 3. leto 4. leto kumare* čebula, česen, korenček, rdeča pesa zgodnji krompir, ohrovt nizki fižol + endivija, glavnati radič ^»r^jpRišEu- Vlado Kreslin in banda J'FantG,: isfei*- Golavšck in Ljubljana Jazz Selection ^^ H SKLADB RADIO MV-MURSKI VAL-UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 kHz) ÆH/I/ šele četrto leto. Primer tri-štiriletnega kolobarja: A 1. leto paradižnik, paprika* 2. leto korenček, peteršilj 3. leto fižol + glavnati radič in * - gnojenje s hlevskim gnojem Med najpomembnejšimi opravili pred setvijo pa je vsekakor nakup semena zelenjad-nic, da bodo pravočasno na voljo za spomladansko setev. Poskušamo čimbolj natančno predvideti, koliko posameznih vrst semena bomo potrebovali. Ker je seme nekaterih zele-njadnic kalivo kratek čas, ga kupimo le toliko, kolikor ga bomo posejali v eni sezoni. Seme čebule, pora in drobnjaka izgubi kalivost v drugem letu, seme solate, radiča, endivije, ohrovta, cvetače, kolera-bice itd. ostane kalivo 3-5 let, kumare, fižol in grah pa ostaneta kalivi 8-10 let; vse pri ustreznem skladiščenju. Sejemo le dobro, zdravo seme! Seme je pol uspeha in prvi vzrok neuspeha, zato nam naj ne bo žal denarja za nakup semena. Povprečna kalivost zele-njadnic je 80-90%. Seme, ki kali samo 30%, ni več uporabno. Zimski čas lahko izkoristimo za analizo zemlje. Večina zele-njadnic se najbolje počuti v nevtralni zemlji. Na kisla tla opozarjajo preslica, pasja kamilica, poljska mačeha itd. Kisla tla apnimo oz. nevtraliziramo z mletim apnencem ali drugim apnenim gnojilom. Na 10 m2 damo 2-3 kg mletega apnenca (CaCo3), ki vsebuje 50% CaO. Čez 2-3 leta ponovno izmerimo pH vrednost, in če je še vedno prenizka, ap-nenje ponovimo. Več apnenca naenkrat ne damo, ker s povečano količino ne bi bistveno dvignili pH-vrednosti, zato je boljše, da apnimo večkrat z manjšimi količinami. Apna nikdar ne smemo trositi z gnojem! Med trošenjem enega in drugega mora preteči vsaj šest mesecev. ¡n^ Simona Potočnik 2 aU-F0Ri 3 LOVe ^7 Rod Stewart + Sting + Bryan Adams 4 VOU IN Dee + FK™ John 5 N ™E HEARTBEAT - Def Leppard 7 p.E1GE TOre2J-L DREAMS COME THROUGH - Meat Loaf ' DN My I v ~ John Mellencamp Pftku. AY-The Proclaimers 1 J- ClJP - EB 40 Ccaää S KR§CäKon “DDMIZAB GLASBE ’ CEKRON PA Z MARELOF MI - Ans. Gašperji $ BlSR^ARlJO7vA~AnS' S,oPar °B dRa vP^1 ~ Alpski kvintet Nov^SMo , 1 ~ Ptujskih 5 7 K°l Ov^^FNJe SAUbicJn slaP°vi - -°vRA p _ t h 7 Ans Petra Finka lr,° Franca Ocvirka 2' SvM^l: ŽARUo“?^8™0 - Am Nipi« l R vi^ns- An,ona Birtiča v i^lien« i VeSEUE - Ans. Borisa Razpotnika XsCe?.nP»»epoš... . nska 41 sonni1,“ *0 četrtka, 17. februarja 1994, na naslov: Murski N ’ Murska Sobota, za glasbene lestvice. JuPonšt.6------------------------------------------- 5. I * d°>hača 1-%>^ I ^'"^ ter naslov Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 9.15 Javne osebnosti o dogajanjih - 10.00 Poročila - 10.30 Kabaret - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ju - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16,30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 1 = 2 in 3 in 4 -18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ju - 14.30 Od vasi do vasi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 -Ob koncu tedna - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 9.15 Gospodarstvo - 10.00 Poročila - 10.15 Evropa v enem tednu - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1.,osebi ednine -13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ju - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč - 17.30 Šport - 18.00 S kranščakon. cekron, pa z marelof- 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ju - 8.30 Kje je kdo? - 9.15 Glasbene novosti - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ju - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ja - 9.15 Iščemo za vas - 10.1X1 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 11.15 V živo o ... - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV-ja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 18.00 Na narodni farmi - 18.30 Poročila BBC-ja - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -.7.35 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-ja - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i -12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -18.30 Poročila BBC-ja - Vključujemo Radio Slovenija. SESTAVIL MARKO NAPAST FAKTOGRA FUA, NAŠTEVANJE DEJSTEV NJIVSKI PLEVELS SULIČASTIMI LISTI NAJVEČJI NORVEŠKI DRAMATIK (HENRIK) EGIPČANSKI BOG Z IBISOVO GLAVO OSMI ZIDOVSKI MESEC PREBIVALKA DRŽAVE V JUŽNI AMERIKI NEMŠKI PISATELJ (WILHELM) AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (SIDNEY) ŠPORTNA IGRA Z ŽOGO IN MREŽO PRENOS ČESA NA DOLOČEN KRAJ ANGLEŠKO SVETLO PIVO HRVAŠKI OTOK SINJSKA IGRA PEVKA TURNER GLASBENA NOTA GRŠKI BOG VETROV KAREL NOVAČEK DELIBES MESTO V TEKSASU NEKDANJI AFRIŠKI VOJAK AVTOMOBILSKA OZNAKA AVSTRIJE UBRANOST GLASOV MISLEC ACOSTA POVODNA VILA V SLO- VANSKI MITOLOGIJI POŽIREK TEKOČINE ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV ALUMINIJ IZUMRLI SLOVAN PAPEŽEVA KRONA * LITER PRITRDIL-NICA ODPRTA ALI OSTEKLJE-NA LOPA OB HIŠI PIJAČA STARIH SLOVANOV POSTAVA, RAST, ŽIVOT ib^ov’ T^* <™doravn«>: l“golič, markiza, Priamos. Ras. rajnšek ’ P’ 'andal1' L AP’ ,S’ zdrahe’ «n’«««' S, tič, šop, onanija, stran 18 vestnik, 10. februarja^ Spomini na Vladimir Škerlak organizacijsko delo v Prekmurju Isti človek, ki je to trdil, mi je pisal veliko prej - 30. avgusta 1957: »Jaz sem maturiral leta 1936 v Mariboru in že v počitnicah istega leta pristopil v Klub prekmurskih akademikov.« (podčrtal V. Šk.) Kot vemo, je bil KPA ustanovljen 3. aprila 1934. Kdor je maturiral leta 1936, torej dve leti pozneje, in se šele takrat vpisal v klub, ni mogel »priti k ustanavljanju« ne glede na to, da je bil ob božiču 1931, ko smo se dejansko dogovorili za ustanovitev, še dijak nižje gimnazije - mi pa niti bogoslovcev z osmimi razredi gimnazije nismo sprejemali za redne člane. Fašizem in komunizem Pogovor ob »okrogli mizi« je potekal v duhu antifašizma, hkrati pa ob omembah pripadnosti navzočih k Zvezi komunistov. Ne pride mi na misel, da bi zagovarjal fašizem. Niti iz načelnih razlogov, še manj pa zato, ker so njilaši odpeljali v internacijo vso mojo družino. Toda: ali so bili komunisti bolj človeški? Ni potrebno, da spominjam ljudi na ubijanje množic v Sovjetski zvezi, v Jugoslaviji, na montirane procese na . Češkem, Madžarskem; omejujem se samo na uboje v Prekmurju. Menda jih je bilo okrog 50. O tem sem govoril s profesorjem Jankom Liško. Njemu se to število ni zdelo previsoko. Iz tega sledi, da visoko število ubojev v Prekmurju ni delo enega samega telesno nenormalno razvitega človeka! Čemu so bile potrebne te žrtve? In kar je najbolj absurdno: tistega Horvata z Melinec, ki je spravil svojega očeta v zapor in v smrt, so pustili pri miru. Vsaka revolucija je povezana z žrtvami, toda, na primer, francoska revolucija je dala človeštvu demokratično družbeno ureditev. Ta sicer ni idealna, ima pa še najmanj pomanjkljivosti. Komunizem pa je v Sovjetski zvezi, na Češkoslovaškem. na Madžarskem, v Jugoslaviji propadel zaradi lastnih protislovij, zaradi lastne nesposobnosti za dosego zastavljenih smotrov, ciljev. zaradi katerih so morali umreti milijoni. Kje je opravičilo za te žrtve? Moram priznati, da razumem tudi tiste udeležence »okrogle mize«, ki niso govorili resnice, kajti komunistična družbena uredi- tev ni bila demokratična, temveč aristokratska. Obstajala je »avantgarda« in ta »avantgarda« je imela vedno prav. Kar reče Partija, je vedno res. Iz tega so izvajali člani avantgarde, da je to, kar reče član partije, vedno resnica. Dalje: partijec sme reči karkoli, njegove besede so vedno resnične, zlasti če jih izreka na račun »reakcionarjev«, »fašistov« pa še celo. Ob 35. obletnici ustanovitve Kluba prekmurskih akademikov. Po prenehanju komunistične ureditve smo zgubili vir edine in večne resnice. Naj počiva v miru! Bistvo Kluba prekmurskih akademikov Franc Šebjanič je rekel 19. oktobra 1984: »Ponovno sem pregledal pravila in moram reči, da so ta za tiste razmere, če gledamo nanje historično, zelo trezno in politično formulirana.« Iz teh besed bi morali izhajati udeleženci »okrogle mize« in se namesto diletantskih osebnih ocenjevanj posvetiti vprašanju, kaj je bilo bistvo KPA in kaj je od prvotnega programa aktualno še danes. Glede bistva Kluba prekmurskih akademikov je treba ugotoviti: Prekmursko ljudstvo je bilo do leta 1919 skoraj izključno kmetsko. Nad tem ljudstvom se je dvigala »gospoda«. To so bili - z izjemo duhovnikov - predvsem Madžari in Židje, po priključitvi k Jugoslaviji pa še zlasti prišleki, od katerih je del prišel v Prekmurje samo zaradi zaslužka in pri tem celo umazano spodrival domačine. Kolikor je meni znano, sta bila prva prekmurska nedu-hovniška izobraženca z univerzitetno diplomo zdravnik dr. Mihael Škrilec in moj oče. Če se motim, me popravite! Ko je doraščala nova prekmurska generacija, je bilo jasno, da se bo vključila v javno življenje, toda domnevali so, da se bo to zgodilo posamično. Klub prekmurskih akademikov pa je ustvaril skupen, organiziran nastop domačih izobražencev. Razlogi in značilnosti so bile zlasti: a) vsi člani so bili po rodu Prekmurci, b) vsi člani so občutili posledice svetovne gospodarske krize, (se nadaljuje) (O CO o (C *■ ** en S konjsko vprego so se v soboto dopoldne vračali proti domu: Miklavec, Frketinec, Križevec, Peklenica... Drugi »kupinarji« so se razkropili po vaseh, prav tako v smeri proti domu. Vsak svoje blago so pripeljali domov in nakrmljeno perutnino zvečer prinesli k Magdiču. Večkrat ji; blago namesto velikega »kupi-narja« prevzel že omenjeni dnevničar. V knjigo je moral napisati količino perutnine in jajc. Perutnino so dajali v »kubače« (lesene zaboje) in gajbe, jajca pa v »kište«, in to na ta način, da so med jajca natrosili oblance. V eno »kišto« so spravili 1.440 kosov jajc. Trgovci so jim pripe-Ijali prazne »kište«, ki so jih ob prodaji perutnine zamenjali. Po drugi svetovni vojni so uvedli obvezno oddajo različnih kmetijskih pridelkov (rž, pšenica, mast, krompir...), ki so jih plačevali po minimalni ceni. Če so to isto blago prodali »na črno«, so lahko zaslužili vsaj enkrat več. Oddaja je bila večkrat tudi prisilna, če posameznik ni hotel prostovoljno sodelovati. Ljudje so ljudi, ki so to obvezno oddajo izvrševali, imenovali »čebraši« (čeber = tunka za meso). Večkrat so namreč meso kar s silo odnesli iz čebra, kjer je bilo spravljeno. To kaže na njihovo nepopustljivost na eni strani in pomanjkanje vsakršne kulture na drugi. Leta 1948 je nastopila obveza tudi za perutnino. Oblast je sedaj »kupinarje« ponovno iskala, saj so ji bili potrebni za odkup. Tudi »kupinarji« so bili zadovoljni, saj se jim ni bilo treba več skrivati, pa tudi za opravljeno delo so dobili ustrezno plačilo v denarju. Vsak »kupinar« je dobil nekaj vasi, kjer je moral pobrati blago. Če so bile vasi manjše, jih je bilo več, in obratno - če pa so bile vasi večje, jih je dobil pač manj. »Mali lapec« - vaški rihtar - je po vasi nekaj dni prej razbobnal, da pride v vas »kupinar« in da se mora blago prinesti k tej in tej hiši, kjer se bo stehtalo in plačalo po določeni ceni. Vsaka hiša je morala oddati najmanj 3 kilograme perutnine (piščance, kure, peteline, gosi in race). »Kupinar« je dobil že vnaprej seznam hiš v vasi. Ženske so mu včasih prinesle tudi več perutnine, kot je bilo potrebno. Ker so bili »kupinarji« pošteni, so presežek perutnine pri enih gospodinjah pripisali k onim, ki niso mogle oddati predpisane količine. Zaslužil je dnev- podlistki POT NO VZHOD - IRAI d Njegova moč je temeljila na vojski in policiji ter seveda prijateljstvu z velikim bratom Ameriko. Namesto razcveta pa se začne država spopadati z otroškimi boleznimi zgodnjega kapitalizma. Ljudje na deželi postanejo še revnejši, mesta pa se začno polniti z množicami revnih delavcev in brezposelnimi, ki tu zaman iščejo možnosti za preživetje, kaj šele za blaginjo. V Perziji, ki jo je šahov oče leta 1935 preimenoval v Iran, ki dobesedno pomeni dežela Arijcev, se okrepi tako imenovani islamski fundamentalizem, ki zavrača zahodnjaške moralne in politične vrednote in poudarja lastno kulturo, narodnostno in versko samostojnost. Odpor do tujcev in režima, ki je tem tujcem dajal mnoge ugodnosti, se je stopnjeval. V deželi je še vedno veljal režim kapitulacije, ki je preživeli ostanek kolonialnih časov. To pomeni, da so tuji V črnino zavite ženske - iranska značilnost državljani zunaj zakonodaje države, v kateri živijo, in sodijo pod zakonodajo svojih diplomatskih predstavništev. Ta za Irance ponižujoča zakonodaja, ki jih je spravljala v po- nico, ki je znašala 30 dinarjev, in hrano. Za primerjavo povejmo, da je en kilogram salame stal 4 do 5 dinarjev. Obvezna oddaja pa je bila začasna, zato so tudi »kupinarji« s to dejavnostjo sčasoma prenehali. »Kupinarski« klici V poglavju, kjer smo orisali »kupinarstvo« na Madžarskem, smo na kratko že spregovorili tudi o »kupinarskih« klicih kot eni od značilnosti tega dela. Na tem mestu pa bi si radi pobliže ogledali klice »kupinarjev« iz Renkovcev. Edina, ki se je s prekmurskimi kupinarskimi klici do sedaj ukvarjala, je Zmaga Kumer, ki je prekmurski kupinarski klic »Loube, loube...« primerjava s švicarskim pastirskim klicem.® Navaja besede »loba, laba, liba«, ki v raznih slovenskih pokrajinah pomenijo nekaj čisto drugega. Primerjava z »liba« (na Dolenjskem in Štajerskem klic za gosi in race) pokaže zgreše-nost povezave, saj ta madžarska beseda pomeni gos. Takšnega mnenja je Vilko Novak, ki dodaja, da je »loube... nastalo iz »louvi, louvi...« (iz: loviti), saj se klic nadaljuje: »Piščance lo-uvte« - »loubi« je iz: »louv(i)«.<’> Zmaga Kumer navaja mnenje nemškega muzikologa W. Wi-ore, da bi melodija tega klica in podobnih drugod po svojih znakih utegnila soditi k arhaičnim tonskim pojavom v alpskih deželah. Ker pa zveze Prekmurja, kjer je »kupinarstvo« novejši pojav, po mnenju Vilka Novaka ne moremo dokazati s temi alpskimi prvinami, tudi ta klic ne more biti kak arhaizem. Ker je omenjena razprava Zmage Kumrove ena redkih, če že ne edina, ki se ukvarja z našo tematiko, je prav, če si jo pogledamo nekoliko podrobneje. drejen položaj pred tujci na njihovem lastnem ozemlju, je veljala za tisoče Američanov, ki so delali v Iranu kot strokovnjaki za vojaške, policijske ali gospodarske zadeve. V tem času pa je aktivno deloval tudi Homeini. Njegovi govori so bili brezkompromisni, v duhu ši-izma. Bil je nenehno trn v peti oblasti, čeprav je postal ajatola, vez med ljudstvom in Alahom, ter po pojmovanju muslimanov nedotakljiv. Dodatna spodbuda za upor je bila agrarna reforma. Z njo je šah zopet dregnil v duhovščino, v rokah katere je bilo veliko obdelovalne zemlje. Duhovščini, ki se je že drugič čutila opeharjeno, saj so ji odvzeli oblast, kiji je pripadala po božjih zakonih, sedaj pa še imetje - zasebna lastnina je namreč po islamu tudi sveta - je prekipelo. Hkrati pa agrarna reforma pri revnih kmetih ni dosegla namena. Posegla je v iransko poseb- nost, v občutljivo skupnost med lastnikom zemlje, »lastnikom« vode, kmetom, ki je zagotavljal delo, lastnikom delovne živali... skratka v skupnost dejavnikov, ki so omogo- čali, da je na zemlji nek^ slo, in so si nato ta tudi pravično razdelili.^ je privedlo do množina upora februarja leta 1979'^ ska in policija, glavna stebra šahovega režiM . se sesula v prah, kajti VOK je pred vojakom čutil najn predvsem muslimana.^ valna odvisnost od velikimi bila pretrgana, iranskemu^ stvu pa se je odprla demokratičnega razvoji: L dar pa je žal samo pri ostalo. Iran je postal ska republika, ki jo tudi vodi verski poglavar, nad ideologijo, politiko hovnim življenjem. republika v Iranu je v prva fundamentalistična bilka v zgodovini isla^ \ odštejemo državo, ki I ■ ustanovil prerok Moham^', zazrtost v zgodovino p^ j stvom Homeinija, ki so j kateri že imeli za MaM’^ pripeljala deželo v os V nenehnem »izganjanji1 U diča« je novi režim stike tako z zahodom ko^ cialističnim vzhodom j navdušenje nad r^v° v drugih islamskih drža^ ■ se je hitro ohladilo, saj skrival želje po izvozi 5 »pravoverne revolucije"'^ tega »izvoza« so tudi ske frakcije v Libanon^ dežela drvela v vedno revščino, je priporno^ J iransko-iraška vojna meje na ustju reke Šat el* Ta spor je ostal kot ded^ administrativnih meja se lonialnih časov. dvom o rezultatih des^ islamske republike so izraziti le nekateri. /e s svojimi nasprotniki1" j čerajšnjimi zaveznikh odločali za liberalnejšo P ' vavo obračunal. Nadaljevanje P^ -------------------------------------—-—' «> Zmaga KUMER: Ein Loberuf aus Slowenien^ pes Orientales, letnik 7, München 1972, str. m mnenje Vilka Novaka, ki mi ga je ob P°® ji o razpravi Zmage Kumrove ljubeznivo posredo ’ kar se mu lapo zahvaljujem.___________— Zmaga Kumer na začetku svoje raZ^-predstavi področje, kjer se je omenjeni k^P etj ski klic pojavil, to je Prekmurje. Posebej vasi Turnišče in Renkovce. Poleg imena » ^ nar« navaja še izraz »koupinär« in »püta • ^ smo ga omenili že zgoraj. V svoji razpra opira na tale kupinarski klic: Lo-be, lo-ub, lo-ub, maj-ka, pi-ščen-ce * lov-te, lo-ub, lo-ub! Sicer pa kar poglejmo tisti del razpra^1-’ Kumrova »kupinarski« klic povezuje z alp ^ svetom na osnovi lingvistično-etimolo^pj-glasbene primerjave: »Dejstvo, da je khc sonarja v slovenskem pesemskem izročilu ° Ijen, zastavlja vprašanje, ali naj ga 31,3 or# enkraten, krajevno omejen pojav, ali ima kakšne zveze s podobnimi primeri pri ^je, narodih. Če bi hoteli odgovoriti na to vpra ^jjl) bi morah raziskati podobno gradivo sosc^, narodov. Žal so prav klici tista zvrst v ^č^ali za katero so se zbiralci doslej najmanj zaT ¡4« in tudi niso upoštevani v tiskanih zbirk3 moremo si domišljati, da bi mogel dati ta j ¡j vek kaj več, kot da na klic kupinarja °Pol.gSVr skuša previdno nakazati nekaj smeri v ra vanju. i-as^ Izraz »lobe, loub« »kupinarskega« kuW^olf zvoku besede presenetljivo sklada z znanega švicarskega pastirskega klica- P^gtr nje, ali gre tu zgolj za naključno zvočno P d nost ah obstajajo kakšne zveze, naj ra jezikoslovci. Prekmursko narečje P°zna loub« samo kot »kupinarjev« klic, v otr ^S-govoru pa pomeni »püte-lobe« štuparalU^pi' njo, izvedeno pač iz predstave, da i>°sl nar« svojo »püto« na hrbtu. Pleteršnik da je beseda »lob« v okolici Celja g^' grozdni sok, ki se cedi iz zmečkanega 8 preden ga dajo v stiskalnico. Na N°.ir griP? pomeni »loba« neke vrste tur, na Štajefp za velik gnojni tur v rabi izraz »luba«- .^ tv nik navaja med imeni za krave »loba« j bajka«), , , . „rihoe"1 . Nadaljevanje prl 4 b ti b a u P a n d. bi zil hi Pr bc is oil ha »a Pr, Zl D ie ho Ost »6] Un, Av °gi s^ *t vestnik, 1 p, februarja 1994 stran 19 kronika Uprava za notranje zadeve ugotavlja in opozarja Pomurska metropola -prava babilonščina? V odprtem pismu, ki ga je Uprava za “’gj^ Sobota, Sobota naslovila na Izvršni svet skupščine ob mlinskih » irt.MpJ.ee „e„t«M>ve, ki p. n« ^J^fi»* organov, prebivalcev mesta..., ampak vse, ki l v prometu. Za kaj gre? v mestu pa teko- Policisti ugotavljajo: prometna kultura vseh udeležencev (od pešcev do voznikov težkih motornih vozil) je na ravni, ki je zaskrbljujoča; kršitve prometnih predpisov so (povedano v prispodobi, op. pisca) na vsakem koraku, tudi, če je v bližini policist; prometna infrastruktura v mestu in na vpadnicah ne omogoča varnega, predvsem tega odvijanja prometa; ob dnevnih konicah, ko delavci prihajajo v mesto ali iz njega, so ceste, ulice in'križišča dobesedno zatrpana; po mnenju policije manjka v Murski Soboti (vključno s cestami vpadnicami) najmanj dvanajst semaforjev za urejanje prometa vozil in dva semaforja za urejanje prometa pešcev; v mestnem ?e®u primanjkuje najmanj 500 parkirnih mest; mesto nima »plavih con«, ki bi ča-$°vho omejevale parkiranje; Šolske poti potekajo (zaradi iega, ker ni ustreznih obvoz-n’c) po najbolj prometnih in kvarnih ulicah in cestah; me-ste Murska Sobota nima kolesarskih stez, steze na vpadnica (na primer med Mursko aboto in Rakičanom) pa so ^stranske« (samo na eni an! vpadnice), kar je v na-Ptotju s prometno varnostjo, 1 mora kolesar ob vstopu in a izstopu prečkati vozišče; ten predpisu vzdrževalca cest godilo se je Med PrePini J-letio^ncemaF. K. in rOvP°8°sto ohL 1 T1Šine naJ bil 'n Preten a)a° do PreP'-,°tudiv‘eP°v- Tako naj bi H. C Večem. J. k iSedica ob™ naj ne bi bi'a nie^ ZadušitvUna zakoncev, t med b^ha- devo^ije je zdravn>- °MkuSral,sti za' ^eca n h2 n Dra na m°StU ^^Nikl h'trosti° naj C pridrvel 1 s Sladkega v Z;'nesl() ,Clh’ Zato N vo-hi n° °grajo v je trčil° PrepetPWdoVaiVoZnik se j£ ko«?6 Jali na , ’ zato so ga k°bo4^ v so- cilj h r'Se je z J?1ruarja> ob kajuta prom d'a v Beltin’ haj h^Sai> Boktna nesreča, < «.«, ?“ “ Upe 2 Val 6-letn k' U lci tesno n » IV ln Podrl. ^ju' ?vt° iz ' |Nedelj' vozil SOvV nePreehdČICe proti '"lci lnku zun/ ednem des-X V°zilo zan n,ase|ja Sve-a&aje e, trČil v ? ° na levo-v drP, °b cesti esen' drog V n’ od tam pa ^^nesrecn^ sta se ^tnaR’^6 pase (cestno in komunalno podjetje) še nimata registra prometne signalizacije); ker mesto nima ustreznih obvoznic, poteka ves tranzitni promet, ki je v zadnjih letih močno povečan, skozi samo mesto, kar je velika nevarnost za ostale udeležence, hkrati pa hudo onesnažuje okolje in povzroča hrup; mesto nima mestnega avtobusnega prevoza, primestna proga pa je neurejena... To pa še ni vse, kar so ugotovili policisti pri analiziranju stanja! Gremo dalje: v mestu poučuje kandidate za voznike kar 17 avtošol, ki povzročajo dodatne vrzeli, tudi zato, ker nobena teh šol nima lastnih »poligonov«, kjer bi kandidati opravili prve ure vožnje; kadrovska zasedenost policijskih enot ne dopušča, da bi policisti (namesto semaforjev) vselej, ko bi bilo to potrebno, fizično urejali promet... V odprtem pismu policisti navajajo, kaj vse delajo za večjo prometno varnost (tudi kaznovanje seveda), vendar pravih učinkov ni. Očitno je, da kršilcev tudi ni spametovalo 26.000 represivnih ukrepov, izrečenih oziroma izdanih v lanskem letu (plačilni nalogi, predlogi sodniku za prekrške in tako naprej) na območju Pomurja, vendar veliki del tega v samem mestu Murska Sobota. Še manj so se kršilci me- Nezgoda v Črnskih mejah Prav tako v petek, vendar ob 20.50 uri, se je zgodila nesreča v zaselku Črnske meje na magistralni cesti med Mursko Soboto in Tišino. Matjaž Rojko iz Ljubljane, ki je vozil osebni avto, ni uspel izpeljati ovinka, ampak je vozilo zdrsnilo s ceste in se nekajkrat prevrnilo. Voznik in en sopotnik Dejan Cigut iz Murske Sobote sta se hudo poškodovala, drug sopotnik Željko Miser iz Murske Sobote pa je dobil lažje poškodbe. Požar zaradi dimnika V sredo, 2. januarja, ob 1. uri ponoči je izbruhnil požar na ostrešju gospodarskega poslopja Zvonka Vaupotiča v Pa-ričjaku v radgonski občini. Gmotna škoda znaša 300.000 tolarjev, saj ni zgorelo zgolj ostrešje na gospodarskem delu stavbe, ampak tudi del ostrešja na stanovanjskem. Preiskovalci so ugotovili, da je zagorelo zaradi odprtine v dimniku, ob kateri je bil tram. Ta je med kurjenjem v peči začel tleti in ogenj se je razširil na slamo, vskladiščeno na podstrešju. Širitev ognja so preprečili oškodovanec, sosedje in tudi gasilci so posredovali. Ogenj ob progi Iz doslej še neugotovljenega vzroka je v soboto, 5. februarja, kmalu po 18. uri začela goreti v dolžini 30 metrov in širini 4 metrov trava ob nasipu železniške proge Ljutome-r-Ormož. Ker so hitro posredovali ljutomerski gasilci, ni nastala večja škoda; vzrok, za- nili za 9.000 opozoril, izrečenih na območju vseh štirih pomurskih občin. Uprava za notranje zadeve Murska Sobota v svojem pismu ugotavlja, da predlogi za izboljšanje stanja, ki jih daje, velikokrat ne obrode sadu, pa vendarle tudi tokrat ni brez idej, kako spremeniti stanje, da Murska Sobota ne bo še naprej prometni babilon. »Mesto bi rabilo poglobljeno prometno študijo, ki naj bi preskušala najti konkretne rešitve za odpravo sedanjega stanja. Za zagotavljanje tekočega prometa bi bilo nujno semaforizirati in urediti zavijalne radije vsaj na enajstih križiščih v mestu in na vpadnicah: križišče Lendavska-Noršinska, Len-davska-Industrijska, Lendav-ska-Gregorčičeva, Lendavska--Grajska, Štefana Kovača-Se-verjeva, M. Kuzmiča-Tišinska, Cankarjeva-Slomškova, Can-karjeva-Gregorčičeva, Panon-ska-Industrijska, Panonska--Poljska in Slovenska-Slom-škova ulica. S semaforji pa je treba nujno urediti promet pešcev na prehodu pri Potrošnikovi blagovnici in ekonomski šoli. Dalje: pri vpadnicah v mesto bi bilo potrebno urediti kolesarske steze na obeh straneh; v območjih, kjer je promet pešcev, pa tudi pločnike (smeri Martjanci, Bakovci, Krog, Tišina, Černelavci) ...« Policisti nadalje predlagajo čimprejšnjo ureditev parkirišč za dodatnih 500 avtomobilov (lahko bi bilo tudi podzemno), kaj je zagorelo, skušajo ugotoviti. Sicer pa so gasilci iz ljutomerske občine (vseh je bilo 80) v preteklem tednu posredovali še na dveh drugih mestih, kjer je gorelo. Da bi preprečili požare v naravi, ki nastanejo najpogosteje zaradi sežiganja »navlake« po čiščenju polj in travnikov, je treba opozoriti, da smemo zakuriti le tedaj, ko ni vetra, ogenj mora biti od zgradb oddaljen najmanj 50 metrov in pod nadzorstvom, dokler popolnoma ne ugasne, pepel pa moramo politi ali zakopati. Ni pa dovoljeno površinsko kurjenje suhe trave, podrasti, grmovja... Sploh pa ni dovoljeno kuriti na prostem po sončnem zahodu. Zasegli domače puške 2. februarja so policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika opravili hišno preiskavo na domu Jožeta R. v Nedelici. Utemeljeno so namreč domnevali, da ima orožje, ne pa tudi dovoljenja zanj. Sum je bil upravičen, saj so našli in potem zasegli tri doma izdelane puške, prirejene za streljanje na divjad. Našli so tudi večjo količino nabojev. Poskus podkupitve V četrtek, 3. februarja, so policisti na mejnem prehodu v Dolgi vasi zavrnili vstop državljanu Češke, saj se je pripeljal z avtobusom, kateremu je potekla veljavnost registracije. Čez nekaj časa se je tujec vrnil in skušal s 1(X) markami podkupiti policista, da bi mu potem dovolil vstop v Slovenijo. Policista denar seveda ni premamil, nasprotno: tujca so prijavili zaradi kaznivega dejanja poskusa dajanja podkupnine. dotlej pa bi lahko nevzdržno stanje nekoliko omilili, ko bi označili parkirna mesta na nekaterih ulicah kjer širina le-teh to dopušča, denimo na Slovenski, Kovačevi, Lendavski in Slomškovi ulici. Ko bi občina sprejela ustrezen odlok o omejenem času parkiranja, bi prav tako nekoliko omililo nanizane prometne težave. Hitreje bi se promet odvijal, ko bi za nekatere ulice določili enosmerni promet. Potem so tu predlogi za nujnost večkratnega obnavljanja talne signalizacije, ureditev mestnega in primestnega prometa, za zaostritev odgovornosti tistih, ki ne upoštevajo pogojev, določenih v lokacijskih dovoljenjih in ob tehničnih prevzemih posameznih objektov. .. Dober je tudi predlog o ustanovitvi posebnega organa, ki bi se strokovno ukvarjal z urejanjem prometa (seveda ne neposredno na ulicah, op. pisca), ker naj bi se občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanja prostora vsej tej problematiki ne posvečal dovolj. Sestavljalcu ugotovitev in predlogov za rešitev prometne zmešnjave v Murski Soboti je treba čestitati, saj se je resnično poglobil v problematiko. Z zanimanjem pričakujemo sejo občinskega izvršnega sveta, ki naj bi ne le o vsem tem razpravljal, ampak tudi kaj konkretnega sklenil, vsekakor pa uresničil. Veliko pa lahko naredimo tudi mi: pešci, kolesarji, vozniki takšnih ali drugačnih motornih vozil..., saj, če smo malo samokritični, moramo priznati, da smo pravzaprav veliki prometni grešniki. Mahnemo jo čez cesto kjerkoli, vozimo »na pamet«, saj mnogih prometnih znakov ne poznamo, radi se okrepčamo z al-koholčkom, za ukrepe policistov se ne menimo..., potem pa »bum« tu, »bum« tam, naše ime pride v črno kroniko, mi v mavec, nekateri pa tudi v krsto. Š. SOBOČAN Vlomilec v okrepčevalnici Kdo ve, kolikokrat je že bilo vlomljeno v okrepčevalnico Gol in priročno skladišče pijač ob soboškem nogometnem igrišču? Policisti in novinar, ki pripravlja »črno kroniko«, ugotavljajo, da že velikokrat. Nazadnje v noči na 4. februar, storilec pa je odnesel nekaj trenirk in radiokasetofon. Skupna škoda znaša 100.000 tolarjev. Vlom v skladišče V noči s 3. na 4. februar je neznanec vlomil v začasno skladišče pri novogradnji pri II. osnovni šoli, ki ga uporablja podjetje Mizar iz Beltinec. Iz prostora sta izginila velik električni vrtalni stroj in električni izvijač, vredna skupaj 170.000 tolarjev. Za storilcem poizvedujejo. Pridržali so ga V nedeljo, 6. februarja, so ljutomerske policiste poklicali v Ilovce, kajti Jože V., star 36 let, se je malo »nacukal«, potem pa so mu bili v napoto inventar in starša, ki ju je nagnal iz hiše. Ker je bilo očitno, da s kršenjem javnega reda in miru ne bo kar tako nehal, so ga odvedli in pridržali, dokler se ni iztreznil. Ilegalci pa kar prihajajo Lendavski in soboški policisti so 3. januarja odkrili 6 Romunov in 2 »Jugoslovana«, ki so ilegalno prestopili madžar-sko-slovensko mejo. 5. februarja pa so na območju Prekmurja odkrili 3 ilegalce iz Romunije. V nedeljo so lendavski policisti najprej izsledili enega Romuna v Dolnjem Lakošu, pozneje pa so odkrili še enega v gozdu pri Veliki Polani, ki je prav tako skrivaj prešel mejo med Slovenijo in Madžarsko. Odkar deluje v Prosenjakovcih izpostava ljubljanskega prehodnega doma, vozijo ilegalce tja. Prispevki za boj proti raku Pomurskemu društvu za boj proti raku so darovali: Družina Goljevšček in Pavličevič iz Murske Sobote (za pok. Klaro Rožman iz Murske Sobote) 5.000 tolarjev; Marija Gašpar jz Rakičana (za pok. Klaro Rožman) 2.000 tolarjev; Psihiatrični dispanzer ZD Murska Sobota (za pok. očeta sodelavke V. Haklič-Polanič) 5.000 tolarjev; OOS zdravstvenega in socialnega skrbstva (za pok. očeta članice V. Haklič-Polanič) 5.000 tolarjev; L Osnovna šola Murska Sobota (za pok. očeta sodelavke O. Pozvek) 1.000 tolarjev in (za pok. očeta sodelavke M. Čerpnjak) 4.000 tolarjev; Pomurske lekarne Murska Sobota (za pok. mamo sodelavke J. Benkič) 10.000 tolarjev, Galex Murska Sobota 15.000 tolarjev, sodelavci Galexa 10.000 tolarjev, kolektiv Lekarne Murska Sobota 7.500 tolarjev, družina Bürgermeister iz M. Sobote 5.000 tolarjev; Sindikat Agromerkurja (za pok. mamo sodelavca B. Jurakoviča) 3.000 tolarjev in sodelavci 2.700 tolarjev; Dragica Smodiš iz Murske Sobote (za pok. Gizelo Kovačec iz Moravskih Toplic) 3.000 tolarjev; Agromerkur Murska Sobota (za pok. mamo sodelavca D. Kisilaka iz Petrovec) 3.000 tolarjev in (za pok. mamo sodelavca L. Kopinja iz Čentibe) 3.000 tolerjev ter (za pok. mamo sodelavca D. Meolica iz Petrovec) 3.000 tolarjev; Pomurske lekarne (za pok. mamo sodelavke mr. ph. A. Zadravec-Režonja iz Beltinec) 10.000 tolarjev; OOS SO Murska Sobota (za pok. sodelavca-upokojenca Štefana Ke-reca iz Murske Šobote) 3.000 tolarjev. Vsem, ki ste denar, ki bi ga sicer namenili za vence in cvetje, darovali v sklad Pomurskega društva za boj proti raku, iskrena hvala. Prispevke, prosimo, nakazujte še naprej na žiroračun: 51900-678-48545 (Pomursko društvo za boj proti raku), na položnici pa pripišite namen darovanja. Poroke MATIČNI URAD GORNJA RADGONA: Danilo Hladen, mesar, iz Gornje Radgone in Zvonka Brus, višja medicinska sestra, iz Gornje Radgone; Franc Šutja, kmetovalec, iz Očeslavec in Suzana Vogrinec, agronomka, iz Lom a noš. MATIČNI URAD VIDEM OB ŠČAVNICI: Rado Prša, delavec, iz Drakovec in Marija Košar, kmetijka, iz Kraljevec; Stanislav Kuzma, oblikovalec kovin, iz Šalinec in Alojzija Senčar, šivilja, iz Bolehnečic. ČESTITAMO! LABOD - Že nekaj časa domuje v Gančanih v gramozni jami lep labod. Čeprav je videti nekako osamljen, mu le ni dolg čas, kajti med domačini je vzbudil pozornost, še posebej pa pri otrocih, ki ga radi obiskujejo in prinašajo hrano. Očitno pa je bil vesel tudi mojega obiska, saj je, ne da bi ga bilo treba »nagovarjati«, priplaval nekoliko bliže in tako poziral za objavo v Vestniku. - Fotografija: T. Horvat. Radgonski kulturni nagrajenci Ob letošnjem kulturnem prazniku je Zveza kulturnih organizacij občine Gornja Radgona podelila štiri priznanja: Lidiji Šlavič, učiteljici iz Rade-nec za dolgoletno kulturno delo, z mladimi, Francu Škro- KOLESARJI - Zimsko obdobje ni ravno pravšnji čas za vožnjo s kolesom, toda na avtobusno postajo v Gornjo Radgono se vsak dan pripelje iz okoliških vasi veliko kolesarjev in voznikov koles z motorji. Ti potem od tam nadaljujejo pot do željenega cilja, denimo v službo v Maribor. - Fotografija: L. Kramberger. barju iz G. Radgone za več kot 40-letno delo pri pihalnem orkestru, Frideriku Grosmanu iz G. Radgone za življenjsko delo zlasti za delovanje pri Gasilskem oktetu in Rozini Kraner iz Vidma ob Ščavnjici za dolgoletno organizacijsko delo na področju kulture v šoli in kraju. Lojzka Potočnik je dobila denarno nagrado za dolgoletno delovanje z mladimi na kulturnem področju. Denarno nagrado je dobil tudi ženski pevski zbor Manka Golarja iz G. Radgone za 10-letno delo. Jani stran 20 vestnik, 10. februarja^ Ludvik Zelko, sekretar Športne zveze Murska Sobota Dvajset let poklicnega dela Pred dvajsetimi leti, natančneje leta 1973, je pri takratni občinski zvezi za telesno kulturo v Murski Soboti prevzel posle sekretarja Ludvik Zelko in na tem delovnem mestu ostal do danes. V tem času se je uveljavil kot prizadevni poklicni športni delavec ter s posebnim posluhom do dela veliko prispeval k razvoju in dosežkom športa v soboški občini. - Kako bi sam ocenili dvajsetletno poklicno delu v športu? »Od takrat, ko sem se zaposlil kot sekretar pri Občinski zvezi za telesno kulturo v Murski Soboti, pa do danes se je marsikaj spremenilo tako pri organiziranosti kot financiranju, čeprav nismo izkoristili vseh možnosti. Mislim, da najbolj zaostajamo pri gradnji športnih objektov, ob sicer velikem številu amaterskih strokovnih in organizacijskih delavcev pa čutimo pomanjkanje pravih strokovnih delavcev. Vsi pomembnejši športni objekti, ki so v tem času nastali, so bili zgrajeni za potrebe šolstva. Izjeme so obnova doma Partizan v Murski Soboti in tribune na igrišču Nogometnega kluba Mura v Murski Soboti ter stalno vzdrževanje obstoječih športnih objektov. Vsak prispevek, ki je šel iz športnega dinarja za naložbe, pomeni za izvajalce veliko pridobitev. Tako so ob tem nastajala teniška igrišča, strelišča, igrišče z umetno travo in številni spremljajoči objekti pri nogometnih igriščih. Mislim pa, da športni delavci najbolj pogrešamo osrednji športni stadion v Murski So- boti, na katerem bi lahko potekale kakovostne športne prireditve. To vrzel zlasti občutijo atleti. V minulem obdobju smo si ves čas prizadevali, da kljub vsemu dosežemo množičnost v športni dejavnosti, od katere lahko pričakujemo tudi kakovost in vrhunske dosežke. Z veseljem lahko ugotovim, da imamo danes v soboški občini 170 športnih klubov in dru- štev z okrog 17.000 člani, ki se redno ali občasno ukvarjajo s športom, in da gojimo v občini 26 športnih panog. Ne glede na razpoložljiva finančna sredstva, ki so bila za športno dejavnost vedno skopo odmerjena, smo v tem času v nekaterih športnih zvrsteh dosegli nekatere vrhunske dosežke doma in v tujini, saj se ponašamo s številnimi državnimi naslovi in mednarodnimi nastopi. Poleg tega pa na vseh osnovnih šolah v občini uspešno delujejo tudi šolska športna društva.» Delavske športne igre Zmagovalec Potrošnik Pretekli teden so v Murski Soboti razglasili rezultate delavskih športnih iger soboške občine za leto 1993, ki jih organizira odbor za šport in rekreacijo pri športni zvezi v Murski Soboti. Delavske športne igre, ki so ena od oblik športne rekreacije, so potekale v sedmih športnih panogah. Iz objektivnih vzrokov pa niso izpeljah tekmovanja v odbojki in rokometu. Skupno je sodelovalo 78 ekip s 346 udeleženci iz 23 Feri Maučec vnat6 sport NK Remet - Mercator Sloga -------------- - Kako pa vidite nadaljnji razvoj in delovanje športa v soboški občini? »Z uveljavitvijo nove lokalne samouprave bomo morali naše delo prilagoditi tudi novi organiziranosti športa tako, da bo v korist tej dejavnosti. Težko je v tem trenutku napovedati, kako bo s to organiziranostjo, vsekakor pa pričakujemo enako naklonjenost tej pomembni družbeni dejavnosti tudi v prihodnje. Poklicnih športnih delavcev smo imeli v občini vsa leta malo. Največjih je bilo v času delovanja Telesno-kulturne skupnosti, medtem ko je zdaj to število zmanjšano na 4,5 delavca različnih profilov v športni zvezi, društvih in klubih.« - Državni zbor Republike Slovenije Je na decembrskem zasedanju sprejel zakon o posebnem davku na določene prejemke: pogodbeno delo, honorarje, poštne in potne stroške in drugo, ki je že začel veljati. Kaj to pomeni za šport? »Nova športna zakonodaja prinaša hud udarec slovenskemu športu, saj bo okrog 50-odstotni skupni davek še bolj osiromašil že tako prazne blagajne športnih društev in klubov ter pomeni grob poseg v njihovo delovanje. Nova zakonodaja namreč obdavčuje prav tisti del stroškov, brez katerih društva in klubi ne morejo delovati. Proti taki zakonodaji je že protestirala Športna zveza Slovenije in lahko le upamo, da bodo odgovorni temu primerno ukrepali. Dejstvo je, da bodo zaradi tega morali marsikje krčiti načrtovane programe, odpovedati se bodo morali strokovnim delavcem in mnogim, ki so doslej skrbeli za razvoj in napredek slovenskega športa. Vse to bo imelo gotovo negativne posledice in nas še bolj oddaljilo od Evrope, o kateri toliko govo- nmo.» Feri Maučec podjetij in ustanov. Največ uspeha so imeli delavci in delavke Potrošnika iz Murske Sobote, ki so postali skupni zmagovalec s 112 točkami pred Muro, 84, Ljubljansko banko, 67, Delava pri zasebnih delodajalcih, 51, SCT - TKO, 44, Bliskom - montažo, 41, Elektrom, 40, Mesno industrijo Pomurka in Pan-a-gro, po 37, Skupščino občine, 35, Pom-gradom, 29, Zdraviliščem Moravske Toplice, 28, Cestnim podjetjem, 23, Agromerkurjem, 23, Društvom za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota, 16, Komunalnim podjetjem Murska Sobota, 14, Mlinopekom, 12, Pomurskim tiskom, 10, Temeljnim sodiščem Murska Sobota, 9, Rašico Beltinci, 8 točk. Najboljši so prejeli pokale in priznanja. V tretjo ligo Nogometaši Remeta - Mercatorja Sloge iz Gornje Radgone, ki so po jesenskem delu tekmovanja v prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota na drugem mestu z enakim številom točk kot jesenski prvak Bakovci, ves čas pridno trenirajo, od 17. januarja pa vadijo štirikrat tedensko. Prvo moštvo vodi novi trener Milan Kozar. Do nekaterih sprememb je prišlo tudi pri igralcih. Klub so zapustili Sta-rovastnik, ki je odšel k Mariboru Braniku, v vojsko pa sta odšla Peterka in Gaševič. Prišli pa so Dvoršak, ki se je vrnil iz Avstrije, Vogrinec iz Trnja na Hrvaškem, iz vojske pa sta se vrnila Pintarič in Dolgov. Računajo tudi na mladinskega vratarja Basariča. Po mnenju Benjamina Kranjca, podjetnika in igralca, bodo spomladi boljši kot so bili jeseni in si -želijo uvrstitev v tretjo državno ligo. Oste Bakal Tekma Mura : Potrošnik Strokovni vodstvi pomurskih prvoligašev Mure iz Murske Sobote in Potrošnika iz Beltinec sta se dogovorili, da bosta v pripravljalnem obdobju odigrali prijateljsko tekmo ter s tem ovrgli trditve nekaterih, da si ne želita sodelovanja. Tekma med Muro in Potrošnikom bo 20. februarja v Murski Soboti. Istra : Potrošnik 2:1 Nogometaši Potrošnika iz Beltinec so na pripravah v Medulinu odigrali drugo prijateljsko tekmo z hrvaškim ligašem Istro in izgubili z 1:2 (0:2). Beltinčani so bili v drugem polčasu boljši in dosegli časten zadetek. Strelec je bil Škaper. Pred okrog 150 gledalci je sodil Pliško iz Pulja. Nafta :MTČ V prijateljski nogometni tekmi je lendavska Nafta v Dolgi vasi premagala moštvo MTČ-ja iz Čakovca. Zmago so si Lendavčani zagotovili v drugem polčasu, vse tri gole pa je dosegel Herceg. Pred sto gledalci je sodil Bukovec mlajši iz Lendave. V prostorih Leka v Lipovcih sta Simon Oblak, pomočnik ge direktorja Leka iz Ljubljane, in Franc Maučec, predsednik kluba Lipovci, podpisala triletno pogodbo o pokroviteljstvu. S J lipovski hokejisti dobili zaveznika, ki jim bo pomagal pri uresni« ' programa dela. Ob tej priložnosti si je Simon Oblak tudi ogle®* J igrišče z umetno travo v Lipovcih in izrazil zadovoljstvo, da so pokroviteljstvo nad skromnim, a zelo uspešnim klubom. Zadovolji1 podpisu pogodbe sta podpisnika potrdila tudi s stiskom rok. . j Fotografija: Feri Predstavljamo vam Športna družina Kocbek Športna zveza Gornja Radgona je na nedavni prireditvi W opuiLlld zveza uviiijd ivauguna jc na ucuaviu .piuv««--- . • ramo športnika 93 prvič razglasila tudi naj... športni -Tokrat predstavljamo športno družino Kocbek iz Vidma ob“,^ OKrat preustavijamo športno uruzino ivocock iz viuiua v ¡g niči. V štiričlanski družini Kocbek prevladuje strelski šport, z njim ukvarjajo kar trije: oče Anton, hčerka Sabina in sin Gor Anton, ki kot obrtnik vodi oljarno na domačiji v Stari Gori, JU skoraj dve desetletji predsednik strelske družine Jova Jurkovi Vidma ob Ščavnici in ima veliko zaslug, da se je strelstvo v kraju tako razvilo in dosega lepe rezultate. Članska ekipa SDJ # Jurkoviča namreč uspešno tekmuje v drugi državni ligi. StrelsUj športu se je tudi posvetil sin Gorazd, dijak četrtega letnika srt < tehniške strojne šole v Mariboru, ki se je nekaj časa ukvarja' -z rokometom. Gorazd je tačas eden najboljših strelcev v, Strelski šport pa je omamil tudi hčerko Sabino, ki študira tehniški fakulteti v Mariboru. Športni duh pa je v družino rs® J prinesla mama Silva, ki že 29 let poučuje telesno vzgojo na osoj šoli pri Vidmu. Kot pedagoška delavka ima velik posluh za špo' vzgojo mladih in se je uveljavila na raznih področjih. Vrsto । « kot vaditeljica smučanja vodila smučarske tečaje. V mlaj® „. pa je bila tudi odlična rokometašica, saj je uspešno igrala v r metnih ekipah Poleta v Murski Soboti in Radgoni. Feri Ma" Športna družina Kocbek. Od leve proti desni: Silva, s ¿jf Gorazd in Anton. Fotografija: N. J M W WMMlZOjgg^ Otvoritev dirkališča v Ljutomeru Devetega maja 1954 so bile na Cvenu zadnjič konjske dirke, ki jih je organiziral Klub za konjski šport Ljutomer. V tem času je uspelo prizadevnim članom kluba in ljubiteljem konjskega športa v Prlekiji ob pomoči Okrajnega ljudskega odbora Ljutomer, ki je prispeval tri milijone dinarjev, po nekaj letih dograditi novo dirkališče za parkom Prvega slovenskega tabora v Ljutomeru. Slavnostna otvoritev novega dirkališča je bila 6. septembra 1954, svojemu namenu pa ga je predal zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft. Otvoritev dirkališča je bila povezana z dvema dirkama za prvenstvo Slovenije. Na prvi je zmagala Galka (Franc Galunder) s kilometrskim časom 1,48,0, na drugi pa Janida (Jernej Bolko-vič) s kilometrskim časom 1,34,2. Posebno doživetje za 7.000 obiskovalcev je bil nastop mladih jahalk z Ptuja, brhkih kmečkih deklet, ki so s svojim programom navdušile. Ob otvoritvi novega dirkališča v Ljutomeru je igral koračnice ljutomerski pihalni orkester. Novo dirkališče, ki je bilo eno Franc Galunder iz Veržeja. Dolgoletni tekmovalec in zgleden rejec kasaških konj. Na domačiji je uspešno nasledil očeta, ki je bil eden vodilnih funkcionarjev v konjerejski zadrugi in konjeniškem klubu. Kot tekmovalec je bil zlasti uspešen z Galko v letih 1956-57, s katero je zmagal na državnem prvenstvu 3-letnikov in uspešno nastopal v Beogradu. Bil je tudi tajnik kluba in delal v sodniški organizaciji, registracijski komisiji Konjeniške zveze Slovenije, občasno pa v športni komisiji in komisiji za opravljenje izpitov za voznike. najboljših v državi, je stalo ob prostovoljnem delu 4.000 dinarjev, bilo pa je pomembna pridobitev za nadaljnji razvoj kasaškega športa na Murskem polju. 80-letnica konjskega športa v Prlekiji V nedeljo, 31. julija 1955, so v Ljutomeru proslavili 80-let-nico konjskega športa v Prle- kiji. Poleg 10.000 obiskovalcev, ki so prišli od blizu in daleč, so se slovesne proslave in konjskih dirk z jugoslovanskim kasaškim derbijem udeležili tudi predsednik Zveze za konjski šport Jugoslavije generalpolkovnik Mihail Apostolski, predsednik Zveze za konjski šport Slovenije generalpolkovnik v rezervi Jaka Avšič, gospodarski sekretar v Zveznem izvršnem svetu Kiro Gligorov, zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft in drugi. Na slovesnosti je govoril o 80-letnem delu konjskega športa v Prlekiji predsednik Kluba za konjski šport Ljutomer Mirko Rajh. Ob tej priložnosti mu je čestital za uspešno delo Jaka Avšič in podelil klubu 194.000 dinarjev ter spominsko plaketo Zveze za konjski šport Slovenije. Za častne člane pa so imenovali tri najzaslužnejše in najstarejše konjeniške delavce: Mirka Šumaka, Julča Novaka in Vlada Porekarja. Pripravili so tudi razstavo konj in podelili nagrade rejcem plemenskih konj v znesku 277.000 dinarjev. V središču zanimanja ljubiteljev konjskega športa pa je bil vsekakor jugoslovanski kasaški derbi, ki ga je četrtič organizi- Franc Skuhala iz Križevec pri Ljutomeru. Eden glavnih akterjev kasaškega športa med vojnama in v prvih letih po drugi svetovni vojni. Kot član upravnega odbora Konjeniškega kluba Ljutomer je bil odgovoren za rejska vprašanja. Bi) je tudi predsednik zadruge za rejo žrebet na Cvenu, član sodniške organizacije in večkratni delegat na skupščini Konjeniške zveze Slovenije. Ker je bil zelo razgledan kmet, so njegove pobude upoštevali tudi strokovnjaki državnih inštitucij. Bil je tudi uspešen tekmo-valec in rejec kasaških konj, ral Klub za konjski šport Ljutomer. Žal tokrat sreča ni bila naklonjena domačim tekmovalcem, saj je derbi dobila Janida (Stefan Kučera) iz kobilarne Turnišče pri Ptuju. Poleg derbija je bilo na sporedu še 11 kasaških in galopskih dirk. Slovesnosti ob praznovanju 80-let- nice konjskega športa v so trajale tri dni. f(l^ Ljutomerčani uspešni j Klub za konjski špoft j P' mer je v tem času sldbojkarski lig. je dn>„dVaJ'?js,em ko,u prvenstva v drugi drM,vnI„/,irne iz Murske Sobote s ,kipa Cimosa premagala Pomurske ... m ni/u Sobočank so 15:9’ 15:12). Po prvem ^“"uRSKE MLE- Migrale boljše in zasluzeno zmag Tamšek, Flisar, Šlebinger, Bunčani doma z Ä ?SM’Smisl in ®PO‘. V 0 W, Sobočanke pa zopet gostujejo p Tretja državna odbojkarska ligo Na startu brez zmage Kran A Radenci : Domžale 1:3, Pomurje H - V L SemPeter II. 1:3. držaVni ženski odboj- karsL P9mladanskem kolu prvenstva v 1 Ruše pa Pomurje II. s 3 nS'v .na Premagala Žibrat iz Ljutom č . Radenci, Pomurje ■ Tono«' Prihodnjem kolu igrajo: ^emP® ' ¿¡brat : Šempeter pri že®* U’ Ptui •• RTC Kranjc pri moških ter zmr n' Pomurje II. je prosto. ^® državna rokometna ligo---------------- premagal Polet m iigi ,e bil v Murski kolu Prvenstva v drugi državm jurske Sobote. Zmagal K C derbi med drogom in Pole“ 4 A Kolmanko 8. Varga 5 '-»kaU S21 (14:10). Strelci: D. Kolmanko 4 Murgelj 3, Sečko L A. SwVTduš R Pernek 2 in Titan 3 za Kr°8 ač 3 za Polet. Ormož je S amar 1- Merica 1, Horvat 5, L. SaP (10;9). Strelci za nORlarkoVvn° ptewd Pomurko iz Bak°vk ša 3 petek 3, Lovenjak L Celje ^^krabanP.J.Buzetiž.Okr^ ^ RadgOno. blodeč ine Premagalo Radgono z 28:19 _ : Horvat L V šestnaj- > » A™ R K»“" 2, Perša VrÄadg^ Celje : Krog m polet ^’Srajo: Pomurka : Zagorje, Radeče . Radgo ' Svinca 8° državna košarkarska ligo -^^a Radgone in Ponuirja ^^ Vn«k^ kvalifikacij zap-’d^XÄ^ ^to zateir° Premagal Radgono z 91 59 ^6 “ dal;evanju slabo izvajali Pt°ste tnem m?ekaj žasa vodili, vendar Paso košema, tako da je bi P°raz n (23:8) in tudi slabo igrali pod obe 10 pisac 10, Bratkovič 9, N’derl 7r >Žen' Prelci za Radgono: Vukot.č 10, Pisac v V drun^^ 7- Ulaga 5 in Pivec 3. . , državm ženski ^rkarskH^?1? Pomladanskega dela prve" ‘ kva)ifikacije za raztgra-L”ie za n?81 ('Stajo ekipe, ki se niso uvrstite v la Pomurje iz ^Urske Soh M’ te ¿KR Šentv'd v LPblte"' P končala neodločeno V ® s 73:79- V rednem času se Je k luženo zmagale_ (ire’kezaPpda 'šku so bile domačinke bo*J ,z^a?7? tang2 (0:1). Kosi 17 .^TO) kJ^urte’- Cer 10 (4:7), Drožina 14 (412\- ' A igra Pomurje 'd v Ljubljani. (B. Domajnko, Z. Tibau j v rSotrans /Jakovci------------——' ^M zbežati z nevarnega ^esta ^transa iz Ižakovec, ki so P“.^®"™^ mestu Jtvice,Sežavn' nogometni ligi vzhod P?s.ta^ je prvenstva. Vadijo po dhi zapor n^ka( ^a^a pripravljajo na nadahe J . vodstvom novega I HO^JÏÏfee MURI se v Partizan ad°g°na postaja pravo središče »žagarjev«, saj ki igraio tr«P0?°u0 zbercJ° skupine iz Pomurja in tudi Maribora, so igrali Th° ,, °' Tudi prejšnji teden je bilo tako. V Partizanu bellow min Artist, Fat Satnuns, No name, Želozobeton, u e> Žgano apno, Benefactor in D’ Angel iz Maribora. um DOMAČE NOVICE Največji irski poet, kot ga radi ¡menjujejo, je svojo 30-letnico delovanja zaznamoval z izdajo novega albuma Too Long In Exile in s slavnostnim koncertom. Kariero je začel v 60. letih pri skupini Them, kjer njegova avtorska glasba še ni prišla do izraza. Skupino je kmalu zapustil in začel samostojno pot. Že z drugim albumom Astral Weeks je opozoril nase in na svoj edinstveni stil izvajanja skladb, ki temeljijo na močnih čustvih Vanovega petja. V njegovih skladbah je čutiti močan vpliv irske narodne glasbe, popu-larneje imenovane folk glasbe. Ena njegovih najpomembnejših plošč je Moondance s hiti, kot so Caravan, Into The Mistic, Moondance in druge. Tu je Morrisonu uspelo vpeljati v svojo zvrst glasbe trobila, kot so saksofon, flavto in druge. To je za tiste čase zvenelo zelo »jazzy« in je dalo njegovi glasbi nove razsežnosti. Irski folk glasbi se je popolnoma prepustil na plošči Irish Heartbeat, na kateri je osem predelat' tradicionalnih irskih pesmi in dve avtorski pesmi. Album je posnel s skupino The Chieftains, ki so poleg skupine Dubliners (že dvakrat smo jih lahko slišali v Ljubljani) najboljši in najpristnejši izvajalci irske folk glasbe. basist skuDm^n’3101 P°d°bnih koncertov je Alen Frančič-Čiko, regiji. Na ko Angel. Želi, da bi bili takšni koncerti v vsaki sklepnem nCU Pa b' se dva do trije najboljši bandi zbrali na Na ^iki žl TU’ ki b0 v Gornjl Radgoni. zobeton (fotografija:Nataša Juhnov) ^^Popularnp-^u e jursko Soboto obiskala ena najboljših in 81,10 ihteli nrL । skupin v Sloveniji Miladojka Youneed. Skupino yen(iar še v • v burski Soboti že priložnost videti in slišati r°lt in sakS ®estavi • Iz stare zasedbe sta ostala pevec Mario ¿evalno skutt' °n'St ^'ro L°vrič s sabo pa sta pripeljala sprem-a sHki: M^dojka tudi na tem koncertu ni razočarala, ojka Youneed, fotografija: Nataša Juhnov Rubriko pripravila: ____ ALEKSANDRA NANA RITUPER TUJE NOVICE Kmalu po ponovni združitvi skupine Velvet Underground (razšli so se pred kakšnimi 20 leti) so si člani zopet v laseh. Lou Reed želi sam producirati najnovejši album s koncerta MTV Unplugged, za kar zahteva plačilo. Člani temu nasprotujejo in trdijo, da pri njihovem skupnem ustvarjanju šteje samo skupno delo. * * * Pevec skupine Boney M Bobby Farrell je bil obsojen na sodišču, ker je grozil svoji ženi, da jo bo zažgal. Jabolko spora je bilo ime skupine Boney M, zaradi česar sta se srečala na sodišču že leta 1992. V prepiru je Farrell polil ženo z bencinom in ji grozil, da jo bo sežgal. Priznal je, da je zagrešil zločil, vendar je trdil, da svoje žene ni nameraval prizadeti. * * * Jan Plastenjak je te dni izdal EP (maksi single) s tremi različicami Ne Ne Ne in dvema različicama skladbe Želim si. EP ne bo v prosti prodaji, ampak jih bo Jan razdelil predstavnikom medijev. Naklada je 500 izvodov. * * * V Partizanu v Gornji Radgoni bo 12. februarja ob 21. uri koncert skupine KUD IDIOTI. Predskupine so Vaserdiht, Hello Misery in The Bad Artist. * * * Prvič se bo v Sloveniji predstavila nemška skupina DIE KRUPPS. Koncert, ki je del evropske promocijske turneje ob izidu lošče »II (Two)- The Final Option« in mini LP-ja »A Tribute To Metallica«, bo v petek, 11. februarja, ob 21. uri v mariborski dvorani ŠTUK. Predskupina bo It’s Not 4 Sale. * * * Sredi prihodnjega meseca bo izšla kompaktna plošča Zadnje Večerje novega albuma skupine Lačni Franc. Istoimenska kaseta pa se že nekaj časa zelo dobro prodaja. - * * * Naslednji album je bil Avalon Sunset. Pri skladbi Whenever God Shines His Light mu pomaga Cliff Richard. Največja uspešnica je bila Have I Told You Lately. Se po- sebno je postala ta skladba hit v izvedbi Roda Stewarda. Njegov zadnji album Too Long In Exile vsebuje 15 skladb, v katerih je čutiti njegovo ponovno zbli-žanje z bluesom. V skladbah je še vedno čutiti močan emocionalni naboj pri petju, kar pride še posebej do izraza na njegovih nastopih, ki veljajo za prave bisere v moderni glasbi. Na albumu je tudi odlična priredba skoraj trideset let stare skladbe Gloria, pri kateri mu pomaga sam mojster bluesa John Lee Hooker. Pri snemanju je sodelovala tudi znana saksofonistka Candy Dulfer. ZLATE note 93 Prvič v Venske riL^07'"' slo-s° 'zbrali tn P°P 8lasbe ? e r°ck in jbo lše sloven-1993. e, P°P zvezdnike >’ko^6 gram-e nagnH ° P°lmenovali V Pavogar«! So Podelili i Perli- Za lzbrali SoL C|k skuP>no so p p Oesion ]e postala ViH ’ »ajb?’jši Pe’ °l]Ša r, । lesnik, naj-8^ga let? plošča lan-glav« Je Gate na bližin13113 Predina, -TPina P,. 1° je izdala ni^a nP desi§n’ tudi Plošče Pesem je s te rajata ¡J"^ 'n kitarist 7 ,k’Aleš lIskupine Šank nU|ian V aojekinBor obeta Skupino’ ki v asbena taborska ? Radini . z valom bor^a Sto Maribor ter ^ £ bila g' "3 na POdeli' glasbemvnske poP in vendke Pozitivno So Se Prk'Pomb Sn°AStali te» °bto A bPotaknili H m biloka-naJ " pevko. Umrl je Michael Clarke, član legendarne skupine The Birds, najbolj znane po skladbah Mr. Tamburine Man in Easy Rider. * * * Za kampanjo proti aidsu so se odločili tudi najvidnejši glabe-niki countryja. 46 jih je nastopilo na radiu in televiziji v oddaji Pretrgajmo tišino, med njimi tudi Mary Chapin Carpenter, Mark Chesnutt, Garth Broo, Clint Black, Willie Nielson in drugi. Pobudnica zanjo je Mary Chapin Carpenter. * * * Billy Ray Cyrus, country pevec, ki je zaslovel z uspešnico Achy Breaky Heart, se je decembra tiho poročil s svojo prijateljico Leticio Finley, s katero ima štirinajstmesečno hčerko Destiny Hope. NESMRTNI Prejšnji teden, 2. februarja, je minilo 35 let, kar so leta 1959 v letalski nesreči umrli Buddy Holly in spremljevalni člani njegove skupine The Cricket ter Richie Valens, legende rock and rolla. Nesreča je prekinila njihovo pot prav v trenutku, ko so se jim začela odpirati vrata slave. Kajti igrali so rock and roli, glasbo, ki je bila prehrupna za tisti čas in je kvarila mladino. Kljub temu so prepričali množice in hitro uspeli. Hollyju sta bili potrebni samo dve leti, da se je iz anonimnosti prebil skoraj na vrh in se postavil ob bok Elvisu Presleyu. Prvi njegov veliki uspeh je bila antologijska skladba Theat’ll Be The Day. Njegovi vidnješi hiti so še Maybe Baby, Peggy Sue, Oh Boy, It Doesn’t Matter Anymore in drugi, če ne bi umrl v 22. letu, bi bilo njegovih hitov gotovo še več. Richie Valens pa je bil avtor znanih skladb La Bamba, Donna in drugih, ki jih bolj poznamo v izvedbi mehiške skupine Los Lobos. Bajaga bo končno po vseh zapletih lahko nastopil v Sloveniji. Tako se je odločilo ministrstvo za notranje zadeve in mu izdalo vstopni vizum. Koncert bo 21. februarja v veliki dvorani hale Tivoli. Van Morrison je eden redkih glasbenikov iz »stare garde«, ki so začeli v 60. letih, od katerega lahko vedno pričakujemo dobro glasbo. ¿^ Dušan Mravlje, slovenski ultramaratonec MDCCCLXXXIV SLOVENICA zavarovalniška hiša d . d . Življenjsko zavarovanje z valutno klavzulo Je več kot pogodba, ki jo nekdo sklene zato, da bi se zavaroval. Pa tudi več kot pogodba o varčevanju. Oboje je, tako varčevanje kot zavarovalna zaščita za posameznika in njegovo družino. Zagotovite sebi in vaši družini bogatejši in varnejši jutri. Ne dovolite, da vam en sam dogodek za vedno onemogoči nadaljnjo življenjsko pot, da se vam podrejo življenjske sanje in dolgoletna prizadevanja. Tu smo, vedno vam na razpolago: Ljubljana, Celovška 91, tel. 061 159 50 32 Koper, Ljubljanska 3, tel. 066 32 541 Nova Gorica, Gregorčičeva 11, tel. 065 27 070 Maribor, Slovenska 21, tel. 062 23 781 ZAP Murska Sobota, Slovenska 48, tel.-069 31 340 Kranj, Radovljica, Izola, Portorož, Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana, Tolmin, Idrija, Ajdovščina, Rogatec, Lendava Ko previdnost postane modrost 3 >CD stran 24 vestnik, 10. februarja^ pust BESEDE: Mac’ JUŠOVEC PINXIJ: GÖTENDER pHMriPuSFnO %SW - Vi ste torej nov^ ceni slovenski kapitd15 - To pa to... - In s kakšnim lO s.« >N ’N ©5 >o S 2 ® ^ ® o N >O.. c £ Ec $^ o § E N c ES .CD E >w ■ CO : TD 0 Or >O CD o J« N 45 E .CD ’^^ CD LIA .tZA . ■ ■ ÄS» \ ¡epaAn ——--" - Ste že kdaj slišali za opičjo norišnico? - Ne, tega pa še ne. - Potem pa si enkrat oglejte mednarodni mejni prehod v Dolgi vasi pri Lendavi. Tam je včasih kot v kakšni opičji norišnici! Uganka Na mostu na Muri sedi pes, trdno z zadnjico na asfaltu. ZAKAJ? Edini denar na tem svetu, ki ga nihče ne ponareja, je jugoslovanski dinar. SPOSOJENO Kra, kra 1959 Bilo je prva leta po osvoboditvi. Kot povsod drugod, so tudi na takratnem okrajnem ljudskem odboru v M. Soboti naročali dnevno zdaj to zdaj ono. Ko so nekega dne morali na telefonski poziv iz Ljubljane povedati, koliko tega ali onega potrebujejo, bi morali naročiti tudi smukec. Ker tovariš, ki je bil pri telefonu, ni vedel, kaj je smukec, ga je naročil - da ga ne bi morda zmanjkalo - kar nekaj ton. Čez nekaj dni so dobili vagonsko pošiljko smukca. Kaj so z njim naredili ni nikjer zapisano. Kovran 1936 Svoj brezposelni poklic zamenjam s primerno službo proti nagradi. Ponudbe pod »Dobra kupčija». Oddam sobo z reparira-nim vhodom. Kopalnica v soseščini, enako stranišče. Vprašati pri posestniku M. J. Duplin 1939 V nabito polni avtobus se hoče vriniti človek, ki nosi pod pazduho bas. - Zelo mi je žal, toda za vaš veliki bas v avtobusu ni prostora, ga zavrne sprevodnik. - Vidite, zakaj pa se niste raje učili igrati na flavto, sopotnik s sožaljem ugotovi. * Kovran, List jazz orkestra Sokolskega društva M. Sobota je izšel prvič ob pustu 1936, nato pa še leta 1937. Sledil mu je Duplin, List nogometnega društva Mura M. Sobota, in sicer 1939-40-41. Kra-kra sta leta 1959 izdala sindikat Pomurskega tiska in soboška podružnica Društva novinarjev LRS. y °- ° <0 CD o PRVI VRAN - Glej, kaj tukaj piše: Mesta vladajočih strank že zapolnjena. POZOR! Vabimo po en primerek članov tistih strank, ki so tudi hotele vladati Slovencem... DRUGI VRAN - Dobro, da vrane nimamo svoje stranke. Bi nas tudi razkazovali šolarjem, ki pridejo iz vseh krajev v živalski vrt kra, kra, kra! Romeo in Julija 1994 (Pred volitvami v lokalne skupnosti) JULIJA: A slišiš slavčke peti, Romeo moj ljubi... ROMEO: ...Oh ne, oh ne, predraga in najdražja. To vik in krik in zmerjanje je naših kandidatov. JULIJA: Tako ljubo v uho mi de to sladko govorjenje... ROMEO: Saj ga, priznam veliko je in več ga bo še do volitev! JULIJA: 0 Romeo, moj Romeo... ti reci kam! S teboj bom živa ali mrtva šla do tvojega volišča. (prosto po Shakespearju) Epigrami Vsa ognja polna gospodična Filo-mena vkrotila najprej plamen je, potem pa vzela Vaneka Kretena. □ Mujc, mujc, ga klicala je Metka Golobica. Nato čez dolgo, dolgo, dolgo let. je bil le pes, kurbir, lenuh, prašiča. Je Jouži naš še vedno na poskok. Po naše kozel, je po nemško Bolel k. Veteranar - Pravite torej, da ste veteran?! - Da, tako je... - S čim pa to dokazujete? - Bilo pa ja tako... Ko smo Slovenci še plačevali carino, ki je šla potem v Beograd, sem iz Nemčije na skrivaj pripeljal televizor, nisem plačal carine, in tako pomagal spodkopavati, kot se pravi, beograjske vladajoče strukture! - Torej pred desetdnevno vojno? - Ja, ja, že davno prej! MÜiPEWlltJÍI 7Wo je joreMt-! ^ M JWeZic'fjeM i levice ^lst^ X Teziiir^^... ^^ zk^coi/cpcen hočejo rr^Jkii roiUlH UŠIV v M DŽU&IH ceerWH TWueviov v s co v ¿psice M Tezi tu. /$7^ (D N O 2 E c cd cd ^ 8? CD .?■ öS a 5 N o ” cd u* ** u O 1 * n o» o 3 § O .® s 8 E £ 1$ Slovenska koračnica (melodija: Regiment po cesti gre) Mi gremo zdaj v NATO pakt da, da. Ne zavre nas nihče več ha, ha. Janša pelje nas, ker on pač to zna, v Bruslju z vsemi se pozna. Klinton velik je kujon bla, bla, nič ne vpraša nas tra, ra. Ko v Evropo gre in nas izigra, v žepu levem že načrt ima. Partnerstvo za mir je tu bam, bam, v NATO vsem zaprt je hram ham, ham. Zdaj pa Janša, ki se od vseh pozna, meter dolgi, dolgi nos ima. V šoli Učiteljica: Otroci, kaj je Balkan? Miškec: To je... to je München! Učiteljica: No, München je samo glavno mesto Balkana. Tinček: To je Bosna pa Srbija pa, pa pa... Učiteljica: Je že res... Karček, kaj pa ti meniš? Karček: Naš ajta pravi, ka je Balkan tou, ka se v Sloveniji grizemo med seboj kak rjave pa črne mravlje! W C. Policist na mostu Muri: »Greste na W sko?« »Ne, v Slovenijo!“ ed is abj ‘epipnJ / nuialupajs al?iA / ¿niuajw ^ < ¿nuiajW l3^ / !ie [epas njo.* n^ sepedjjd . -lAoßnf« z eoueAOiS aiuoBajeij eJfS01 ' tuezimuoio^ 7 ' elic^ Í po^J. efueAeju^ meutod^ -iu eb ep ‘IP°*°°o0' -eds ^e, el -)od alnqajjod 9Ü.^'a ueujpni a! ep ‘l9^^ ¿ohoejisibaj oW* LOOOOO nsapaoJ^' ijepaAodajd ais ■■■leijnjeuid!!^' ¿euiqiQ pogačo ?w' Ygstnik 10. februarja 1994 stran 25 iz naših krajev Križevci v Prekmurju Nogometaši končno na Predsednik vaškega odbora v Križevcih v Pre H? r:evzei Kutoš je še kar zadovoljen s pridobitvami tega kraja, o J .¡.p zadeve v roke sedanji odbor, ki mu predseduje. In kaj s Nogomet na vasi je sila pomemben! Nerodno je, če ,žo-gobrcarji’ nimajo lastnega igrišča in vsega, kar sodi zraven, denimo slačilnice. Lani so jo z združenimi močmi končno uredili in tako so v jesenskem delu nogometnega prvenstva že tekmovali na križevskem igrišču. Pokazalo se je tudi, da imajo nogometaši veliko več navijačev, kot so sprva mislili. Sklepali so pač, da jih spodbujajo le tisti vaščani, ki so hodili ua tekme v Šalovce. Tam so gostovali, ker pač domače igrišče ni izpolnjevalo zahte-v(a)nih pogojev. Pridobitev je vaška samopostrežna trgovina v križevskem »zadružnem« domu. Pri njenem urejanju oziroma posodabljanju je sodelovala namreč tudi krajevna skupnost, konkretneje: vaški odbor iz Križevec. »Telefonska centrala v Križevcih ima zdaj 200 številk, ^si, ki so doslej hoteli imeti telefon, so ga lahko dobili, se- veda če so imeli denar, drugi pa se lahko še priključijo, saj je na voljo še nekaj nezasedenih številk,« je ugotavljal predsednik vaškega odbora Štefan Kutoš, ki je zidarski obrtnik, vendar najde čas tudi za delo, ki je v korist vseh vaščanov. Na Goričkem so bili dolgo časa brez dobrih cest, zlasti je bilo tako na območju Križevec. Potem pa je krenilo na bolje in zdaj je večina makadama že prekrita z asfaltom. V tem letu zgledov, ko umrli ne ležijo na domovih, ampak jim izkazujejo pozornost v vežici. Tako ravnajo zlasti tisti, ki doma nimajo primernih prostorov. »Potem ko bomo asfaltirali še preostale makadamske ceste, bo življenje na območju Križevec lepše in prijetnejše,« meni vaški predsednik Štefan Kutoš, ki v tem zimskem času malo »počiva«, kajti zdaj ni gradbene sezone; se pa zato toliko bolj posveča vaški problematiki. V Križevcih se pomenkujejo tudi o lokalni samo- Odkar imajo v Križevcih v Prekmurju na igrišču slačilnice, nogometaši ne gostujejo več na šalovskem igrišču. Dobili so tudi več navijačev, ki se med tekmo radi okrepčajo, zato seje nekoliko izboljšalo tudi gmotno stanje kluba. Pozimi, ko ni tekem, pa igrišče seveda sameva. svojem upravi. Iz pogovora z njim sklepam, da (vsaj zdaj) niso ravno navdušeni nad tem, da bi se sedanja občina Murska Sobota »razdelila« na več manjših. Hitro sem dojel, zakaj pomisleki; ljudje se sprašujejo, ali bo potem, ko bo (če bo) več občin (in goričke bodo siromašne), mogoče uresničiti programe posodobitve cest. In kot že zapisano: Križevčani in Do-manjševčani naj bi kmalu dobili asfaltno povezavo na dolnjem (nižinskem) koncu vasi. V Križevcih sicer ni pomanjkanja vode, prav gotovo pa bi bili bolj zadovoljni, ko bi imeli zanesljivejši vodni vir, kot so sedanja skupinska zajemališča. V mislih imam oskrbo iz soboškega zajetja, a kaj ko je ta napeljava še tako daleč od Križevec. Lažje bo urediti problem slabe električne napetosti v križevskem zaselku Žlak, saj bo treba postaviti le dodatno razdelilno postajo in speljati nekaj žic. Hitro pa napredujejo gasilci. Pred domom že stojijo palete z opeko, kmalu pa bodo začeli zidati 25 metrov visok kvadratni stolp 4 krat 4 metre. Polovico premera stolpa bodo namenili cikcakastim stopnicam, v drugi polovici pa bo odprtina za obešanje mokrih gasilskih cevi, da bi se posušile in ne strohnele. Š. SOBOČAN ^jevne a’kega odbora \ ^kmurin P"0^' Križevci s.er Štefanij* z,darski moj-* ^adbene^ t0S' Poz™'> ko ^ PMal . ^0"6’ se J« P™’ ° skuPneBa n ejanj“ «dev, ki po,eti pa bt,ni dejavnosu8az,ra V SV°P naj bi posodobili še 1.250 metrov dolgo cesto, ki pelje od spodnjega dela Križevec v Do-manjševce. To je sicer občinska cesta, zato bo največ denarja zanjo zagotovil soboški občinski proračun. Drugače je bilo pri posodobitvi 2 kilometrov cest med Križevcih in Bregom ter asfaltiranju treh po 250 metrov dolgih krakov vaških dovoznih cest, saj so zanje sami zagotovili tri četrtine potrebnega denarja. Pri teh naložbah so se še posebej izkazali nekateri posamezniki, ki so dali po nekaj deset tisoč tolarjev, samo da bi se znebili blata. Lepšo pot pa so že naredili na vaško pokopališče. Le-to so tudi ogradili in olepšali notranjost mrliške vežice. Zdaj je vse več ■ LENDAVA - Mikrobiotično društvo je pripravilo dvodnevno predavnaje o tehniki življenja. Predavateljica iz Čakovca je govorila o stresih v življenju, kako jih obvladati... Predavanje je obogatila z diapozitivi, potem pa je bil 4-dnevni »osebni« tečaj, ki se gaje udeleževalo 12 Lendavčanov, starih od 12 do 50 let. (J. Ž.) ■ TIŠINA - Nogomet na Tišini ima dolgoletno tradicijo, ne manjka pa tudi uspehov. Na nedavnem sestanku so izvolili za trenerja Nikola Skrbiča, za predsednika pa Emila Sočiča. Klub je dobil tudi pokrovitelja: Emal, d. o. o., Tišina. (F. Ku.) ■ LJUTOMER - Matična knjižnica v Ljutomeru ima nad 42.000 knjig, 400 videokaset in 200 zvočnih kaset. Knjige si izposoja kar 4.400 ljudi. Dnevno prihaja v povprečju okrog 160 izposojevalcev. Ker je v knjižnici velika prostorska stiska, saj meri le 300 kvadratnih metrov, bi potrebovali večje prostore - okrog 800 kvadratnih metrov. Knjižnica ima tudi finančne težave. Lani so kupili 2.200 knjig, letos pa, kot kaže, jih bodo zmogli le 1.000. (F. KI.) ■ ČENTIBA - Delavci Elektra Murska Sobota so v teh dneh postavili v ulicah Čentibe 60 svetilk ulične razsvetljave. Naložba je stala 3 milijone tolarjev. Glavnino denarja so zbrali s krajevnim samoprispevkom. (J. Ž.) Mestni svet KS Murska Sobota Smeli načrti -kaj pa možnosti? Ker bodo nove lokalne volitve šele konec leta, bo letošnje poslovanje mestnih krajevnih skupnosti še po starem. Kot je na seji mestnega sveta v Murski Soboti poudaril njegov predsednik Bojan Žunič, so uspeli v letu 1993 zagotoviti nekaj lastnih virov, predvsem s pristojbinami za organiziranje raznih sejmov in od uporabe mestnega zemljišča. Na ta način se je nabralo malo denarja, še sreča, da so iz občinskega proračuna dobili precej cvenka. Skupno se je nabralo okrog 38 milijonov tolarjev, s čimer so uspeli uresničiti večino načrtovanega. Letos pa je želja mnogo več, saj so preračunali, da bi za uresničitev vseh naložb in drugih spremljajočih dokumentov potrebovali približno 90 milijonov tolarjev. Tako med drugim predvidevajo izdelavo tehnične dokumentacije za Kocljevo ulico, za čistilno napravo, uredili naj bi južni kanalski zbiralnik in Ulico ob progi. Pri tem računajo tudi na finančno pomoč sklada stavbnih zemljišč, največ pa je seveda komunalnih potreb. Da ne govorimo posebej o obnovi druge osemletke, kjer so izrazili zahvalo dosedanjim prizadevanjem občinskega izvršnega sveta, ki se je angažiral pri gradnji tega pomembnega objekta. Le-tega naj bi dokončali do maja letos. Po besedah direktorja podjetja Komunala Mirka Šab-jana bi kazalo najprej urediti mestno središče, ki je najbolj zanemarjeno, primanjkuje pa tudi ustreznih parkirnih prostorov. Zlasti pa je opozoril na slabo urejene zelenice, medtem ko so v mestnem parku uničene poti in glavna aleja proti gradu. Dodal je še, da bi morali zazidalne načrte prilagoditi sedanjim razmeram, zato je predlagal pripravo ustrezne dokumentacije. Ne nazadnje zato, ker nameravajo obnoviti inštalacije in stari bazen, na tržnici, ki bi jo zopet rad prevzel mestni svet, pa naj bi poskrbeli za nadzidavo, predvsem za skladiščne prostore. Pridružil se mu je tudi Rudi Horvat, ki je člane mestnega sveta spomnil, da bo letos v Murski Soboti evropsko balonarsko prvenstvo, na kar se kaže posebej pripraviti, zato naj bi bil cilj ureditev čim lepšega mesta, pri čemer je omenil tudi odstranitev nesnage pred bloki. Štefan Merklin pa se je zavzel za red in ureditev blokovskih naselij, kjer bi morali več skrbi nameniti urejenosti okolice. Pri tem je Jože Šadl navedel, da žal ni pravnega naslednika stanovanjske skupnosti, zato se na tem področju pojavlja določena stihija. Niko Hochstetler pa je dejal, da bi kazalo razmisliti o nadaljnji ureditvi Ciril-Metodove ulice do Severjeve in enega dela pločnika v Razlagovi do igrišča NK Mura. Ob podatku, da je v mestu Murska Sobota okrog 50 kilometrov ulic, je vprašanje, koliko denarja bo možno zagotoviti iz občinskega proračuna za čiščenje mestnih ulic vsaj enkrat na teden. Dogovorili so se, da bodo do naslednje seje mestnega sveta zne-skovno ovrednotili te načrte, še prej pa se bodo sestali s predstavniki občinskega izvršnega sveta in sklada stavbnih zemljišč. MILAN JERŠE Pismo mojemi poslanci ''^etk^ Po^ravlan‘et^ haloga pisma Te preveč lipou k°ri najšlo p ,en> ka bi Te zdravoga ino veseloga naibokše e kak bi T‘ nadale piso, Te želen se ^ki pa vtinVet^’ tou ie za fašenek, šteroga fsi SeS“ držim,. P^ ka tudi Tij odnikdamao za najvek-v ?štarij0 . vušen san, ka boš tej den tudi Tij šou p,stii v veško ^nej moja Žlička sakše leto stisnoln rčmou’ kini mi je ešče gyUrgya f pr- ■f^imi Se(i ?a Pravla, ka prej ne boš tan med voja takša *ak kakši čondraš, pa gviišno je tudi . ^or^n Ti n‘ka najnai'inap,sat'' ka se rnoja Žlička slegen cajt P/1^’ ka ponaša, pa san dugo nej mogo gor gonila Pa n u’ ka me sakčo nouč od spanja gori Vračala p kiino dužnost spoutila, zmes pa ■jf&n cajt’ kat S° ^r^ke kraj potisnjene pa zatou je e^n Pa eto ^° ? svoie rokej ali nogej zemejo. „.vnjekon « P(Oste!e "¡kaj iško pa san pod njenin Tn Paperi ■ nikše pijsane novine pa na zag-^“nti odZgo!e e“na mlada v bole takšen tenkon u8° pa suri na edn°n doj skejpana, ocpodi pa na te^Zeite, f P^' kak morejo ženske pobudo drugi ¿kdar na moškoga čakati. Pale t„ ? S^ n,ei Pri zajtrki od toga nikaj J iSVa nonč .a a °d nikšega ropstva kričati, tak Vinci ^ idla klonckati,somo je sousid je finsnOtr\ stouP°- Tak kak či bi njemi dobre ^ak zakoj se ide, pa pravo, ka san ^kife dvei v Skous Pričo, ka njegva Roza ga vnoči f ka s t^1 $or koni Tou je nikaj nej slaboga, nPatadiŽumi , Zenske tisto dale tirajo, ka je Eva Ali pa se tomi individualni seks PokaJpVl’ pa 5 kazalcon na pravoj rouki Politični' ’ nas v našoj mladoj državi se pa Po^‘^ ^ kČ<“‘ ™" P^’ ie davkoplačevalcev. Bo pa po eni strani vse skuP^U zanimivo spremljati tudi v bodoče, ko bodo, K S nes, skupščine nesklepčne, ko se bodo strank^ seboj prepirale o župančkih, premierčkih, mitll^^ sekretarčkih itd. (v pomanjševalnicah zato, vse, « to, kar bo na novo nastalo v nekaterih predeli,: nično majhno). Veliko se že govori o novo spremembah. Eni se že bojijo za stolčke oz-mize, za katerimi so solili pamet vsemu občesP prejšnje oblasti, drugi pa o njih šele premišljajo- , bili radi dovolj pametni in tako eni že kar ^P0^ jejo svoje položaje, seveda glede na to, v kateri" se nahajajo. Ljudje pa smo kljub temu, da sm višje razvite živali oz. živa bitja, včasih prav o $ neumni. Računi brez krčmarja se ponavadi nen.A zato bomo tjakaj do junija sigurno morali pO-H bomo videli »kam pes taco moli«. Nekaj s6^ ' takrat glede svojih odločitev o novih občinan . gurno premislijo. Živim v kraju oz. KS, katera se bo v naslednjVA odločala na zborih krajanov, komu naj da P° C oz. h komu naj pristopi. Nisem še slišal, da nas radi imeli občino, a konec koncev, zakait^ Res nas je še malo (3000 prebivalcev je bajt meja), a kdo pravi, da nas nekoč ne bo m°r ¡¡l; več, kot nas je sedaj. Pri takih zadevah bi lahka 8 * na vse skupaj tudi na dolgoročen čas. Pa . odločite, da vam morda kdaj ne bo žal, saj sel1 J že zgodilo. Bojan M* Zahtevam pojasnilo! V Vestniku dne 3. februarja je novinar D t Kovač v članku Kdo bo novi Benko? v okvir]6 ^ debelo natiskanem besedilu na začetku ram): »So tudi takšni, ki ravnanje Milana Brat kritizirajo in v prejšnji številki Vestnika Je Franko iz Puconec zapisal nekatere trditve, n Bratkovič odgovarja.« Zahtevam, da g. Kovač navede stavek ah s katero sem kritiziral g. Bratkoviča. . Kritizirati Bratkoviča nisem imel nikoli Prav nasprotno. Cenim njegovo pokončno a 3 njegov optimizem. Še vedno pa pričakujem kmetijskih zadrug. Karel Franko, | Pojasnilo Besedilo, ki sem ga zapisal, je res lahko tudi tako, kot si razlaga g. Karel Franko. Da Milana Bratkoviča ne manjka, je dejstvo, ne f da je med njimi tudi g. Franko. Če bi temeljit0^ rali zapisano, bi verjetno lahko prišli tudi dol zaključka. Pa o tem ne želim polemizirati- ‘° jf neje se mi zdi, da je g. Bratkovič na P^čn f Franka reagiral, upam pa, da bodo reagd“ 1 v kmetijskih zadrugah. Ludvik , maaanvom rviumčNo hojstje testno podjetje murska sobota, p.o. Vestnik VAM PONUJA: DARILO (zastonj montažo) ob nakupu avtomobilskih gum za tovorna vozila • rezervne dele za vaš tovornjak, ki jih drugje ne dobite • originalne rezervne dele za osebne avtomobile PEUGEOT in HYUNDAI • vse odtenke kakovostnih avtolakov • in še kaj Obiščite nas v Bakovski ul. 29 v Murski Soboti v prostorih Avtobusnega prometa ali pa pokličite po Delavski svet Cestnega podjetja Murska Sobota, p.o., na podlagi 57. člena statuta podjetja razpisuje delovno mesto direktorja podjetja Kandidat za direktorja mora poleg zakonskih, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visokošolsko izobrazbo ekonomske, gradbene ali organizacijske smeri, - da ima 5 let delovnih izkušenj, - da je z dosedanjim delom dokazal organizacijske, vodstvene in strokovne sposobnosti. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta oziroma do uveljavitve statusne spremembe podjetja po Zakonu o gospodarskih družbah in Zakonu d lastninskem preoblikovanju podjetij. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, s pripisom »za razpisno komisijo«, pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Murska Sobota, Lendavska 64, 69000 Murska Sobota. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Adriatic zavarovalna družba d.d. koper ADRIATIKOVA POOBLAŠČENA AGENCIJA TIARA, d.o.o., in agencija ZAAL IŠČETA AGENTE ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJ NA OBMOČJU MURSKE SOBOTE Z OKOLICO IN RADENECTER GORNJE RADGONE. Pokličite po telefonu 32 040, int. 214. Prevozi s kombije«”^ in v tujini. Teža tovo' ’ lOOOkg.Možn^i carinskega zapečati’ M nas prijazne prieakiifemo Na podlagi 34. člena statuta javnega zdravstvenega zavoda ZAVODA ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MURSKA SOBOTA BUTIK MATERINSKI GITA Vrtna ul. 8, Bakovci UGODNO: - ženske pletenine, bluze - hlače iz jeansa DISEL - moški puloverji vseh barv... tel.: 43007 svet zavoda razpisuje dela in naloge pomočnika direktorja za splošne zadeve Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še zahteve: - da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri in - 5 let delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno poslati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, Arh. Novaka 2b. Pomočnika direktorja za splošne zadeve imenuje po javnem razpisu direktor za dobo 4 let in je lahko po preteku te dobe ponovno imenovan. O izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh. 069 ¿Zlo Staneta R02^^« 69000 Murska tel./fax: 069 Ygstnik, 10. februarja 1994 stran 27 mMK»a>æ£^^ TRGOVSKO PROIZVODNO IN STORITVENO PODJETJE, d.o.o. iSíñROÍEHñr TEHNOLINE = Lendavska 53a, Murska Sobota telefon: 21 790 PROSTORI ZAKLONIŠČA v PUCONCIH IN DOKLEŽOVJU - telefon: 45-011, 45-012 PONUDBA MESECA ~ zelezninsko tehnično blago VSE ZA GRADNJO IN OPREMO HIŠE stavbno pohištvo KLI LOGATEC ^OSEBNA PONUDBA: lilioprema za kmetijstvo in vinogradništvo na a^°ST NAKUPA S PLAČILOM podlog s 3 ČEKI BREZ OBRESTI! - pralni stroji, hladilniki, mali gospodinjski aparati BOSCH - avtoradii BLAUPUNKT že od 18.000,00 SIT - fotokopirni stroji in telefaksi CANON - vse vrste glasbil YAMAHA - pralni stroji in druga bela tehnika OCEAN - štedilniki NARDI - GLASBENI STOLPI SIMENS IN DUAL - lestenci iz blaga in usnja VELIKA IZBIRA, UGODNE CENE PLAČILO NA 3,4 ali 5 čekov, nakup na posojilo do 1 leta. OB GOTOVINSKEM PLAČILU velja 5% popust motorne žage različnih velikosti PRI NAS SO NAKUPI VEDNO UGODNI - VELIKA IZBIRA ITISONOV IN TOPLIH PODOV. - ITISONI ŽE OD 542 SIT - TOPLI POD OD 596 SIT Trgovina na VERA HORVAT drobno ŽIŽKI 61a, Telefon: 70211 SMO POOBLAŠČENI SERVISER IN PRODAJALEC OPLOVIH VOZIL servis in mednarodna trgovina z avtomobili in tehničnim blagom Gornji Lakoš 97a telefon: 76020 Zenski kostimi za vse priložnosti že od 5.900 SIT naprej Zenska krila (dolga in kratka, plisirana) že od 650 SIT naprej 7 aven sodijo bluze, vse po najnovejših modnih zapovedih. — možnost nakupa na posojilo PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV OSTALA PONUDBA: - rezervni deli za vozila LADA, ZASTAVA, GOLF - avtomobilski plašči, akumulatorji - kolesa, mopedi - avtomobilska kozmetika - PRODAJA NA OBROKE IN ŠE DRUGE UGODNOSTI! ^T» PONUDBA TEDNA nea» ^Cep^enke’ sadike sad- " S drevia " vinoaV^liranje » » »» ” MKLH za nedoločen čas / s poskusno /////jMHBBDB^ delovno dobo EXPORT-IMPORT POGOJI: Sokolska 19, Maribor - kmetijski tehnik ali višja izo- O6062/1O^764°4 764 brazba - najmanj 6 let delovnih izkušenj - poznavanje traktorske mehanizacije in priključkov - poznavanje mineralnih gnojil in škropiv Vsi interesenti morajo imeti lasten prevoz. Če izpolnjujete navedene pogoje, se nam pridružite. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh na na- „ , slov: AKLEJ, d.o.o., Sokolska ulica 19, «vO nekomu ZQUj 62000 Maribor. MWw-^*,,^ TV SLOVENIJA 1 10.05 Silas, nemška nadaljevanka - 10.30 Hedd Wyn. waleäki film - 12.20 Že veste - 13.00 Poročila - 13.05 Umetniški večer - 13.30 Begunec, slovenski film - 14.50 Aliča, kulturni magazin - 15.50 Kam vodijo stezice, oddaja TV Koper - 17.00 Dnevnik - 17.10 Tok tok - 18.00 Studio Koper - 18.45 Štiri v vrsto, tv-igrica - 19.30 Dnevnik - 20.05 Forum - 20.25 Bob Roberts, ameriški film - 22.05 Skupinsko zdravljenje odvisnosti - 22.40 Dnevnik - 23.05 Sova: Ko se srca vnamejo, amer, nanizanka; Dinastija, amer, nadaljevanka Drugi program 15.00 Slovenci v Argentini - 16.00 Veliki cirkusi sveta - 16.50 Sova - 18.20 Francoski poljub, norveška oddaja za otroke - 18.45 Učite se z nami - 19.30 Dnevnik - 20.00 Večer norveške TV HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.1^ Divja vrtnica - 12.40 Državnik - 13.05 Zakon Divjega zahoda, ameriški film - 14.55 Monoplus - 15.30 Angleščina - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Satelitski program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Zabavnoglasbena oddaja - 21.00 Latinica - 22.00 Poročila - 22.05 Lepa naša: Krk - 22.40 Slika na sliko - 23.45 Film TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki - 9.05 Cosby Šov - 10.15 Zakon gospoda Missisipija, ponovitev - 11.50 Inšpektor Hooperman - 12.15 Morska svilena cesta - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Družinske vezi - 13.35 Cezar ljubi Kleopatro, komedija - 15.00 Otroški spored - 15.50 Črna strela - 17.00 Mini Čas v sliki - 17.10 Spored po željah - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Čisto normalna blaznost, nanizanka - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Stari, nanizanka - 21.15 Pogledi s strani - 21.35 Sanjski tim, komedija - 23.20 Čas v sliki -23.25 Večerni šport -23.45 Mož iz mraza, film. TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera, serija - 10.30 Dallas, 164. Če enkrat ne uspe - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila - 12.07 Gospodarski poročevalec - 12.32 Ponovitve: Usode, Nemščina - 16.00 Dnevnik - 16.11 Domače naloge - 16.31 Euro-klick - 17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.40 Okno s prilogo - 18.58 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.00 Halo petek, konectedenski šov program - 20.30 Regina, serija - 21.25 Panorama - 22.25 Moralna noč, madžarski film - 0.05 Dnevnik BBC-ja. Drugi program 14.55 AIpe-Donava-Jadran - 15.45 Za otroke - 16.15 Pop rock - 16.40 Kako deluje? - 16.55 Človek in glasba - 17.50 Privatizacijske zgodbe - 18.00 Veliki zorni kot - 18.50 Kojak, kriminalka - 19.45 Kolesa in koraki, serija - 20.30 24 ur - 21.00 Dnevnik - 21.22 Telešport - 21.45 Naj, nenavadni rekordi -22.15 Demjen 6-23.15 Leteči cirkus Montyja Pythona 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.00 Klan volkov - 10.00 Bogati in lepi -10.30 Rajska plaža - ll .00 Vroča nagrada - ll .30 Družinski dvoboj -12.00 Opoldanski magazin -13.20 Kalifornijski klan - 14A0 Čas hrepenenja - 15.00 bona Christen - 16.00 Hans Meiser - 11.00 Kdo L \e. v\yka\ IcD — 11 .16 DrrrŽAVska Vdpa — 11.06 X ^aS^-a. \Xaka. — MAS Vw£. — C» -C« <1 ¿6} FEBRUAR 11 ^ nedelja TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 8.20 Radovedni Taček - 8.35 Mladi virtuozi - 8.55 Risanka - 9.20 Klub klobuk - 10.10 Tok tok - 11.00 Zgodbe iz školjke - 11.50 Na zahod, ameriški film (čb) - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 15.10 Bob Roberts, ameriški film - 17.00 Dnevnik - 17.10 Svet narave - 18.00 Studio Ljubljana -19.10 Žrebanje 3x3-19.30 Dnevnik - 20.05 Utrip - 20.25 Križkraž - 21.25 Tv-poper - 21.40 Korenine slovenske lipe - 22.05 Dnevnik - 22.40 Sova: Dinastija, amer, nadaljevanka - 0.10 Madam Mayflower, ameriški film HTV 1 8.35 Živ žav - 9.25 Prva ljubezen, švedska nadaljevanka - 10.00 Sezamova ulica - 11.00 Naša pesem - 11.30 Obzorja duha - 12.00 Kmetijska oddaja - 12.30 Vodne pustolovščine - 13.00 Poročila - 13.40 Ves tvoj, ameriški film - 15.10 Habsburžani, nemška serija - 16.00 Calebove hčerke, kanad. nadaljevanka - 17.00 Dnevnik - 17.10 Po domače - 19.10 Loto - 19.30 Dnevnik - 19.56 Zimske olimpijske igre - 20.25 Zrcalo tedna - 20.45 .Nedeljskih 60 - 21.45 Slava v 20. stoletju - 22:40 Dnevnik - 23.00 Sova: V civilu, angl, nanizanka; Kralj olimpijade, koprodukcijska nadaljevanka 11.10 Mesečeva ura, angl, nadaljevanka - 11.40 Učite se z nami - 12.10 Svet narave - 13.(X) Poročila - 13.05 Slovenski magazin - 14.55 Oči kritike - 15.55 Videomoda - 16.20 Dober dan, Koroška - 17.00 Dnevnik - 17.10 Radovedni Taček - 17.20 Risanke - 18.00 Studio Maribor - 18.45 Lingo, tv-igrica - 19.30 Dnevnik - 19.56 ZOI - 20.25 Pravičnost na preizkušnji - 21.10 Omizje - 22.30 Dnevnik - 22.55 Sova: Na programu, amer, nanizanka; Kralj olimpijade, ko-prod. nadaljevanka 10.40 Zgodbe iz školjke - 11.30 Sezamova ulica - 12.30 4 X 4 - 13.00 Poročila - 13.05 Sobotna noč - 16.20 Mostovi - 17.00 Dnevnik - 17.10 Mladi virtuozi - 17.30 Prva ljubezen, švedska nadaljevanka - 18.00 Studio Koper - 18.45 Lingo, tv-igrica - 19.30 Dnevnik - 19.56 ZOI - 20.25 Žarišče - 20.50 Slovenci v Argentini - 21.50 Osmi dan - 22.40 Dnevnik - 23.05 Sova: Razcepljene konice,- angl, nanizanka; Kralj olimpijade, koprod. nadaljevanka 10.35 Risanke - 11.00 Prisluhnimo tišini - 11.30 Žametna šapa, angl, serija - 12.00 Slava v 20. stoletju - 13.00 Poročila - 14.30 Anglosaško vedenje, angl, nadaljevanka - 15.50 Istrske pripovedi - 17.00 Dnevnik - 17.10 Klub Klobuk - 18.00 Studio Ljubljana - 18.45 Lingo, tv-igrica - 19.30 Dnevnik - 20.25 Žarišče - 20.50 Slovenske novele - 22.00 Orgle na Slovenskem - 22.25 Dnevnik - 22.50 Sova: Burleske; Kralj olimpijade, nadaljevanka HTV 1 HTV 1 HTV 1 8.55 Poročila - 9.00 Dobro jutro - 10.30 Poročila - 10.35 Risani film - 12.00 Poročila - 12.05 Klasična glasba - 13.05 Prizma - 13.50 Poročila - 13.55 Iskanje zlata, ameriški otroški film - 15.20 Narodna glasba - 15.40 Hišni ljubljenci - 16.10 Mladi Indiana Jones - 17.00 Poročila - 17.05 Evropa Makarski, dokum. oddaja - 18.00 Televizija o televiziji - 18.30 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Veliki Waldo Pepper, ameriški film - 22.05 Film-video-film - 22.50 Poročila - 22.55 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 15.00 Ko so živali zapustile gozd - 15.25 Pripovedke racmana Jake - 15.50 Dinozavri - 16.15 Beverly Hills 90210 - 17.00 Mini ČVS - 17.10 X-large - 17.56 ORF danes - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Avstrija v sliki - 18.30 Dr. Quinn - zdravnica iz strasti - nato ORF danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Veliki Lei-lei show - 22.00 Zlata dekleta - 22.25 V deželi reketnih črvov (Termors, ZDA, 1990) V majhnem kraju v peščeni pustinji Nevade živijo nenavadni samotarji, gojitelji ovac in dninarja Val in Ari. Ko postavi lepa raziskovalka Rhonda Le-Beck v puščavo svoj seizmograf, pomeni to razburjenje v njihovem vsakdanu. Nenadoma izginjajo brez sledu ljudje, ovce in avtomobili. Raziskovalki uspe izvedeti za vzrok; iz puščavskega peska prihajajo nestvorom podobni orjaški črvi, ki imajo na lovkah zobe in vsrkajo vase vse, kar se premika. Igrata Kevin Bacon, Fred Ward. Režija Ron Underwood. - 23.55 Čas v sliki -0.00 Kdor je ovseno kašo, postane seksi (Every Home Should Have One, GB, 1970) Igrata Marty Feldman, Judy Cornwell. Režija jim Clark. - 1.30 Hunter - 2.20 Aktualni teletekst - 2.25 Ex libris TV MADŽARSKA 6.25 Vaška TV z vaškim doktorjem - 6.45 Dnevnik - 7.00 Sončni vzhod - 8.15 Verski program - 8.25 Za otroke - 11.28 Podeželske zgodbe - 12.00 Opoldanski zvon, video strani - 12.05 Hišna nega bolnika - 12.25 Tostran luže - 12.55 Madžarska polpreteklost, pon. - 13.40 Panorama - 14.40 Mnogo hrupa za Emmy, film z Z. Szeleczky - 16.00 Andorra - 16.40 Priporočamo - 17.10 Moja hiša... - 17.35 Loto - 17.40 Nekoč in danes - 18.30 Kolo sreče - 19.02 Drevesa - 19.12 Pravljica - 19.30 Dnevnik, telešport - 20.25 Vera Angi, madžarski film - 22.00 Videospoti - 22.15 Krvni sorodniki, kriminalka Drugi program 6.30 Sončnica - 8.00 Za Rome - 8.25 Narodnostne oddaje - 11.00 Telešport - 13.00 Fami-lija, pon. - 13.30 Nacionalni glasbeni festival - 13.50 Čudovite živali -14.15 Top 40 - 14.40 Za otroke - 15.20 Avtomagazin - 15.50 Zimska olimpiada, otvoritev - 18.05 Novi Lassie, serija - 18.33 Policijski dnevnik - 18.45 Picassove dogodivščine - 19.05 Familija, zabavna serija - 19.40 Nepričakovano potovanje, serija - 20.35 Glasbena ura - 21.35 Silvester, pon. - 22.05 Ta dan je darilo, madžarski film - 23.30 Operete J. Straussa in P. Abrahama - 23.55 Amor, erotični magazin RTL 6.00 Različne nadaljevanke in risanke - 12.15 Hary in Hendersonovi - 12.40 Polna hiša - 13.10 Čvrsta družina - 13.40 Princ iz Bel Aira - 13.45 Major Dad - 14.45 Knight Rider - 15.45 Ekipa \ K - 16.45 21. lump Street - 17.45 Učilnica 1 k - 11.45 Poročila - 19.15 Eevexly Hills - 26.15 \ \ Va.xeÄ's. V>ov\ x-vX-^Xx^, . HTV 1 8.20 Poročila - 8.25 Skrivnost princeze Cadig-nan, francoski film - 10.00 Poročila - 10.05 Nedeljski živec - 11.00 Malavizija - 12.00 Poročila - 12.05 Kmetijska oddaja - 12.55 Narodna glasba - 13.25 Mir in dobro - 14.00 Poročila - 14.05 Risana serija - 14.55 Opera Box - 15.25 Poročila - 15.30 Družinski zabavnik - 17.20 Umor po knjigi, ameriški film - 18.50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sedma noč - 21.45 Poročila - 21.50 Odletel bom - 22.45 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.40 Državnik - 13.05 Rdeči pajek, ameriški film - 14.35 Monoton - 15.30 Pot po Dalmaciji - 16.00 Poročila - 16.05 Zaljubljenost, otroška oddaja - 16.30 Otrok, šola, dom -17 00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Športna oddaja - 21.10 Hrvaška in svet - 21.50 Poročila - 22.00 Dramski program - 23.00 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.40 Državnik - 13.05 Davitelj, ameriški film - 14.45 Monofon - 15.30 Klavirska umetnost - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Cena denarja - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Božična zgodba - 20.45 Tv-par-lament - 22.30 Poročila - 22.35 Glasbena oddaja -23.10 Slika na sliko 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.40 Državnik - 13.05 Otrok noči, ameriški film - 14.40 Monofon - 15.30 Hrvaška književnost - 16.00 Poročila - 16.05 Ljubezenske zgodbe, otroška serija - 16.30 Znanost - 17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.18 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.10 Loto - 20.15 Potepam se in snemam - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Ekran brez okvira - 22.50 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 TV AVSTRIJA 1 6.00 Aktualni teletekst - 9.00 Cas v sliki - 9.05 Orientacija - 9.30 Katoliška maša -10.15 Dežela za tisk - 12.00 Tednik - 12.20 Pogledi s strani - revija - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Zlata dekleta - 13.35 Zmeda v zaporu (Ernest Goes To jail, ZDA, 1990) Igrata Jim Varney, Gailard Sartain. Režija John Cherry. - 14.55 Bog je povsod doma - 15.00 Smrkci - 15.25 Zoo safari - 15.45 Mini Lei Lei - 16.20 Ena, dva ali tri - 16.45 Napovednik sporeda - 17.00 Mini ČVS - 17.10 Klub za starejše; gost oddaje: Hans Joachim Kulen-kampff - 17.55 ORF danes - 18.00 Čas v sliki - 18.05 X-large - 18.30 Povsem normalna norost - 19.15 Žrebanje lota - nato ORF danes - 19.30 Čas v sliki - 19.48 Konflikti - 20.15 Kaisermuwe-hlen blues - 21.05 K 1 - 21.55 Glas islama - 22.00 Franc Morak - 22.45 Samo preko tvojega trupla (Enid Is Sleeping, ZDA, 1990) Igrata Elizabeth Perkins, Judge Reinhold. Režija Maurice Phillips. - 0.20 V deželi raketnih črvov - 1.50 Glasba ob izteku dneva - 2.05 Aktualni teletekst - 2.55 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA 13.10 Družinske vezi - 13.35 Ti utrujeni vozniki taksijev - 15.05 Am, dam, des - 15.15 Muppetki - 15.40 Le brez strahu! - 15.50 Black, Črni blisk - 16.15 Štirica zmaga - 16.35 Pierre in Isa - 17.00 Mini ČVS - 17.20 Mojstri kuhajo -17.25 ORF danes - 17.30 Lindenstrasse - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Pri Huxtablovih - 18.30 Povsem normalna norost - nato Kdo nudi več; - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Kulturni dnevnik - 20.15 Immenhof - 21.10 Pogledi s strani - posebna oddaja - 22.00 Veliki plavolasec s črnim čevljem (Le grand blond avec un chaussure noire, F, 1972). Če v tajni službi izbruhne boj za oblast, ostane to tajno. Zato tudi mladi violinist Francois ne ve, da je vključen v to nizkotno igro. Prisluškujejo mu, sledijo mu na vsakem koraku, saj so končno na delu strokovnjaki. Povsem nedolžni glasbenik pada iz ene »akcije tajne službe« v drugo. Pri tem pa mehko pristane v naročju privlačne Christine. Igrata Pierre Richard, Bernard Blier. Režija Yves Robert. - 23.20 Čas v sliki - 23.25 Ženske zvijače (Tricks Of The Trade, ZDA, 1988) Igrata Cindy Williams, Markie Post. Režija Jack Bender. - 0.55 Hunter - 1.40 Aktualni teletekst TV AVSTRIJA 1 6.00 Aktualni teletekst - 8.00 Vreme - panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Pri Huxtablovih - 9.30 Klub za starejše - 10.15 Evroturizem - 10.30 Veliki plavolasec s črnim čevljem - 11.55 Jež -12.15 Svilena cesta morja -13.00 Čas v sliki - 13.10 Družinske vezi - 13.35 Nesramni kavboj - 15.05 Am, dam, des - 15.15 Knjiga o džungli - 15.40 Panda club - 15.50 Kralji rek - 16.15 Confetti show - 16.35 Perre in Isa - 17.00 Mini ČVS - 17.10 Wurlitzer - 17.45 ORF danes - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Povsem normalna norost - nato Kdo nudi več? - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Kulturni dnevnik - 20.15 Pust - 22.15 Ambo terno - 22.25 Veliki plavolasec se vrača (Le retour du grand blond, F, 1974) Igrata Pierre Richard, Mireille Darc. Režija Yves Robert. - 23.40 Čas v sliki - 23.45 Tampopo (J, 1985) Igrata Tsutomu Yamazaki, Nobuko Miyamoto. Režija Yuzo Itami. - 1.35 Aktualni teletekst - 1.40 Tisoč mojstrovin TV MADŽARSKA TV AVSTRIJA 1 10.30 Veliki plavolasec se vrača - 11.45 Inšpektor Hooperman - 12.10 Stan in Olio - 12.15 Svilena cesta morja - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Družinske vezi - 13.35 Zuncana fegata - 15.05 Gašperček: Zmajev grad - 15.30 Zgodbe o starem medvedu - 15.40 Soundcheck - 15.50 Kralji rek - 16.15 Potovanje skozi svet izumov - 16.35 Piene in Isa - 17.00 Mini ČVS - 17.10 Wurlitzer -17.56 ORF danes - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Gozdarski inšpektor Buchholz - nato Kdo nudi več? - 19.30 Čas v sliki - 19.55 Osvobajajoči post - 20.15 Jesensko mleko (Herbstmilch, D, 1988) Igrata Dana Vavrova, Werner Stocker. Režija Jospeh Vilsmaier. - 22.00 Nora policijska postaja - 22.25 Dolgo slovo (Who Will Love My Children?, ZDA, 1987) - Po rojstvu njenega 10. otroka izve Lucille, da ji njena rakasta bolezen ne bo pustila več dolgo živeti. Njen mož sicer nadvse ljubi svoje otroke, vendar tudi sam komaj obvlada svoje od alkohola ogroženo življenje. Težkega srca se Lucille odloči poiskati za svoje otroke krušne starše. Igrata Ann-Mar-gret, Frederic Forrest. Režija John Erman. - 23.55 Čas v sliki TV SLOVENIJA 1 10.15 Naša pesem - 10.45 R & R - 11.10 Po domače - 13.00 Poročila - 15.00 Svet poroča - 15.35 Osmi dan - 16.20 Porabski utrinki - 17.00 Dnevnik - 17.10 Živ žav - 18.00 Studio Maribor - 18.45 Lingo - 19.30 Dnevnik - 19.56 ZOI - 20.25 Žarišče - 20.50 Četrtkove posebnosti: Mr. Bean - 21.55 Tednik - 22.45 Dnevnik - 23.10 Sova: Hiša naprodaj, amer, nanizanka; Sled zločina, španska nanizanka HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Šolski program - 11.30 Otroška serija - 12.00 Poročila - 12.15 Divja vrtnica - 12.40 Državnik - 13.05 Skozi zenico oči, ameriški film - 14.40 Monofon - 15.30 Likovni umetniki - 16.00 Poročila - 16.05 Otroška oddaja - 16.30 Družinski magazin - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara - 19.30 Dnevnik - 20.15 Politične stranke - 20.55 Me je kdo iskal? - 21.35 Poročila - 21.40 Poslovni klub - 22.25 Mladi koreografi - 23.25 Slika na sliko TV AVSTRIJA 1 15.15 Captain Plant - 15.40 Artefix - 15.50 Kralji rek - 16.15 Confetti paletti - 16.35 Pierre in Isa - 17.00 Mini ČVS - 17.10 Wurlitzer - 17.56 ORF danes - 18.00 Čas v sliki - 18.05 Mi - 18.30 Gozdarski inšpektor Buchholz - nato Kdo nudi več? - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Kulturni dnevnik - 20.15 Hribovski zdravnik - 21.05 Pogledi s strani - 21.15 Liebling Kreuzberg - 22.00 Trije v kaši (Three On a Match. ZDA. 1987) - Računalniški strokovnjak Scott Crossfield je poslovno na poti po južnih državah ZDA. Tam sreča nimfomanko Mary-Lou, takoj za tem pa tudi njenega ljubosumnega moža, policista Bulla. Zdaj ga vodi naravnost v zapor, v taborišče z barakami, sredi močvirja polnega aligatorjev. Scott pa nima časa, da bi se udobno nastanil, kajti še z dvema sojetnikoma urno zapusti negostoljubni kraj. Igrata Patrick Cassidy. David Hemmings. Režija Donald P. Bellisario. - 23.35 Čas v sliki - 23.40 Jeremy Rodack - moja volja je zakon (Tribute to A Bad Man, ZDA, 1955) Igrata James Cagney, Don Dubbins. Režija Robert Wise. - 1.10 Hunter - 2.00 Aktualni teletekst - 2.05 Tisoč mojstrovin 6.45 Vaška TV - 7.30 Za otroke - 7.55 Biblijsko sporočilo - 8.05 Kje, kaj? - 8.30 Nedeljski magazin - 11.00 Zimska olimpiada - 11.30 Prevračanje - 12.00 Opoldanski zvon, videostrani - 12.05 TV-magister - 13.25 Reformatorski verski program - 13.45 Disney: Gumijasti medvedki, Začetek lovske sezone - Kapitan Balu - 14.50 Zimska olimpiada - 17.35 Dallas, ponovitev - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Teden - 20.00 Dnevnik - 20.20 Moj rojstni kraj - 21.05 Hvala, dobro smo, madžarski film - 22.55 Telešport. Drugi program 8.02 Julijina šola - 8.35 Računalništvo - 9.15 Risanka - 9.38 Kelly, serija - 11.01 Glasbeni venec - 10.05 Preizkušnje življenja - 10.55 Natura magazin - 11.20 Kánon bogoslužja - 11.50 Dokler zvonijo - 12.00 Usode, magazin - 12.40 Za kmetovalce - 13.10 Balerina - 14.15 Znanost in tehnika - 14.30 90 let Denisa Dille - 15.00 Delta - 15.25 Baywatch, serija - 16.16 Sedem poklicev - 16.35 C kot Cigan - 16.50 Bar Nostalgija - 17.10 Odškodnina... - 17.30 Madžarska v sedanjem času - 18.00 Veliki zorni kot - 18.30 Pesnik - 18.40 Za otroke - 19.00 Aroma morja, ital, film - 20.40 Operete - 21.25 Portreti: Jackson Pollock - 22.20 Silvester, pon. - 22.50 Novarro, ital, kriminalka TV MADŽARSKA 6.03 Jutranji program (Vaška TV, Regionalni program, Poslovne novice, Dnevnik, Sončni vzhod) - 9.00 Čez dan - 10.30 Disney, pon. - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila -12.07 Gospodarski poročevalec -15.15 Zimska olimpiada - 16.00 Dnevnik - 16.12 Nacionalni glasbeni festival - 16.28 Kviz - 16.48 Zunanje zadeve, serija - 17.15 Tradicija - 17.55 Simboli - 18.00 Za otroke - 18.35 Kolo sreče - 19.07 Pravljica - 19.17 O veri za otroke - 19.30 Dnevnik - 20.11 Columbo, kriminalka - 21.28 Usodna vprašanja - 22.13 Minispoti - 22.25 Portreti - 23.05 Dnevnik BBC-ja Drugi program 14.05 Teden, pon. - 15.00 Prenos z zasedanja parlamenta - 17.05 Za otroke - 17.25 Civilna korajža - 17.50 Privatizacijske zgodbe - 18.00 Veliki zorni kot - 18.35 Open University - 19.00 Telešport, ž. košarka - 21.00 Dnevnik - 21.30 Naši stiki, narodi v Karpatskem bazenu: Romi - 22.05 Zimska olimpiada - 22.35 Mephisto, madžarski film - 1.00 Posel 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera, serija - 10.00 Petrocelli, kriminalka - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila | - 12.07 Zimska olimpiada - 12.37 Nemščina, ’ Angleščina - 16.00 Dnevnik - 16.13 Televideo - 16.18 Glasba - 16.45 Zunanje zadeve, serija - 17.15 Ženski magazin - 17.40 Za boljši jezik - 17.50 Za otroke - 18.35 Maček v Žaklju, kviz: - 18.50 Katoliška kronika - 19.07 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.10 Malo mesto, madžarska serija - 20.50 Gospodarski magazin - 21.30 Slo-i vakija ’56 - 22.10 Zimska olimpiada - 0.10' Dnevnik BBC-ja Drugi program 8.50 Sinovi kamenosrčnega človeka, 4. del - 9.20 Najstniško zrcalo - 9.40 Književnost - 10.00 Prenos zasedanja parlamenta - 16.05 Koliko je vreden podeželan? - 16.20 Igra - 16.40 Za otroke - 17.10 Nemščina - 17.25 Open University - 17.50 Privatizacijske zgodbe - 18.00 Veliki zorni kot - 18.45 Ste zvonili, Mylord? - 19.40 Zelena točka - 20.05 Studio ’94 - 21.00 Dnevnik - 21.28 Vse ali nič, kviz - 22.05 Mitološka zgodba - 23.10 Mislec - 23.40 Posel TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA RTL 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera, serija - 10.30 Bos v postelji, serija - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila - 12.07 Zimska olimpiada - 12.37 Madžarska pusta - 12.58 Pnevmatika - 13.05 Sotrpini - 13.35 Pomoč v duševni stiski - 16.00 Dnevnik - 16.12 Nacionalna zakladnica - 16.32 Vaze pripovedujejo - 16.45 Zunanje zadeve, serija - 17.14 Šport, dok. film - 17.50 Pepelnica - 18.00 Za otroke - 18.35 Maček v Žaklju, kviz - 19.00 Vprašanja kristjanov - 19.07 Pravljica - 19.30 Dnevnik - 20.10 Srečni Danijel, madžarski film - 22.20 Iz oči v oči - 23.05 Gorila, parodija na vohunske filme Drugi program 16.15 Za otroke - 17.00 Mena, magazin za starejše ljudi - 17.30 Vesela slovnica - 17.50 Privatizacijske zgodbe - 18.00 Veliki zorni kot - 18.45 Medicina, zdravstvena tv-revija - 19.00 Kratki filmi: Burleska - Otoki Galápagos - Kitajsko zdravilstvo - 20.05 Sovražnik ljudstva, pon. - 21.00 Dnevnik - 21.28 Vse ali nič, kviz - 22.05 Omizje pravice - 22.35 Zimska olimpiada - 23.05 Mafijske vojne, dok. film - 23.55 Posel 6.03 Jutranji program - 9.00 Čez dan - 9.30 Riviera, serija - 10.30 Srečnež, nemška serija - 11.30 Igra - 12.00 Opoldanski zvon, poročila -12.07 Zimska olimpiada - 16.00 Izložba, magazin, vmes ob 16. Dnevnik - 16.25 Telešport - 17.00 Zunanje zadeve, serija - 17.30 Športa, dok. film — 18.00 Za otroke - 18.30 Stavimo, kviz - 18.35 Otroški kotiček - 19.30 Dnevnik - 20.10 Sosedje, 178. poglavje tv-romana - 20.45 Novi muhasti letni časi, zabavni magazin - 21.35 Madžarska polpreteklost, 15. del - 22.25 Videospoti - 22.40 Velike družine, francoska serija -00.05 Dnevnik BBC-ja Drugi program 16.05 Videostrani - 16.15 Drvarji, kanadska serija - 16.40 Za otroke - 17.05 Tudi jaz sem podoben, zadnji del - 17.20 Centi, narodna obramba - 17.50 Privatizacijske zgodbe - 18.00 Veliki zorni kot - 18.50 Tiplista - 19.00 Nemi junak, veseloigra, posnetek gledališke predstave - 21.00 Dnevnik - 21.28 Vse ali nič, kviz - 22.05 Dokumentarni film studia Béla Balázs: Variacije o nekem mestu - Balast - Prebivalci dvora - Peki, čb - 23.00 Zimska olimpiada - 23.40 Posel 6.00 Različne nadaljevanke in risanke - 9.55 Dobro jutro, nedelja - verska oddaja - 10.00 Čudežna ženska - 11.00 Nazaj v preteklost - 12.00 Big Hawaii - 13.00 Operacija Petticoat - 14.00 Ma^or Dad - 15.00 Disneyeva filmska L parada — 11.45 P or otrla — 19.10 Mini playback \ ^.ov — 1Ö.1S Sa-nyska voxoVlä — 11,55 5>xA^1\ov w- X. xwä^^»^ ^_— "XI- "Xxvcvci — 'S? ö-xxva. \-zxV.<-v,tv x>v^o\>r\ tast. s\a4>\ tast —10 AS 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.00 Klan volkov - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Rajska plaža - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Čas hrepenenja - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17 30 Družinska tolpa - 18.00 Rajska plaža — 19.16 Eksplozivno — 19.40 Dobri časi, slabi časi 6.00 Poročila - 7.00 Dobro jutro, Nemčija - 9.00 Klan volkov - 10.00 Bogati in lepi - 10.30 Rajska plaža - 11.00 Vroča nagrada - 11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Springfieldova zgodba - 13.20 Kalifornijski klan - 14.10 Čas hrepenenja - 15.00 Ilona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17.00 Kdo je tukaj šef? - 17.30 Družinska groza - 18.00 Rajska plaža — 18.45 Poročila — 19.10 Eksplozivno — 19.40 "DoVri časi, slabi tuši — 10.15 Klic v sili — 11-15 Tür-a-Xc-a-S «svwryo yv-ccSr, ‘-<^~itx-sx. cLrÄXXveL — '¿1 . XO C^OVtsc- televizijski spored od 11. do 17. februarja vestnik, 10. februarja 1994 stran 29 motorna vozila 1 P0NY SEDAN G1S Iet-34 000km v september, prevoženih ran d k k?vinsk° sive barve, garaži-65L ohranjen, prodam. Tel.: 23 m2222 Kff' ‘etnik “' ^ 018870 danili TS, novejši tip, pro-k Jože Raščan, Mala Polana 77. ^S™01’ letnik 1980- Prodam Un sZ^ Ogled vsak dan. m2308 Kidričeva 3, Lendava. opremo °dTN, C? dizel 2 d°datno ’«I prodam ^ « «»km, letnik Hull. Dolnii Sl??,? dogovoru. Jože 012325 ’ S eČ1 52 b’ Grad. ^fflÓ?8M 125 'etnik 19931 Pr°dam. 012321 fiat t« ^P^i™ * aWa. po-d°bo^ohranienSlaVai “^ letnik Primerno za nl'Jh akac,¡evo hlodovino, ševci 6(5 P °he- prodam. Domanj-012326 ' ’"’Žih^L1? PZ’ letnik !’82. DEM. Tel km' Prodam za 750 012330 7 °24' ®°bil oXt% P^Lja lovorni avto-m23?7 Šalwc'‘M- Prodam. Štefan “^X i letnik 19911 Pr°-012340 °ta' Mala nova ulica 8 a, ^VprS 19851 Povoženih «2343 Prodam. Tel.: 22 266. “banjen1^8 21'9' letnik 1971, lepo Vw hrošč, letnikri97^ n0Veml’ra- in “godno prodam epo ohranjen, a’ te-: 42 339 ' Belt|nci, Panonska 46 012345 'ahko tu”?po dH^’/°z^ prodam. 24, Apače P° ™ h’ Kolerič, Drobtinci m4360 Jbro ohrani * 50 V- '«nik 1970, P "odniku. LudrilFvo™ najb°ljšemu Radgona. k V°grtnec, Police 80, jrihn?^ 200 O- letnik 1967, regi- striran ^k USTAVA 50 K m • m2367 Pr°dam.Tel.:76 740 6g" ¿^TAVn i Jr Tek 51 olí “’ letnik 19831 m2357 2 8°3, “nejše vozilo. Tiče ¿n 1 ernik 1900 , in23(ji Prodam. Gra- 4 GTl Pr°dámk Ce986' prevoženih ”1236:2 79 371, Cena po dogovoru. ^lF I fc^do Jn,?iin» ohranjen, 012365prodam. And"a¿ in svinje za PAS^t, . JC' 8'teL: 48000 Rženih ¿8llet»ik 1991 Pr°dam m °°<>km , 1 T av8ust- pre-112367 Tel: (069) 22ds«tno opremo. d«lih Dn?1 Ietnik ■ m2366P “dani. Tel ¿V°l0neZ1 P« Ž6887 5S.101’ letnik 1984. prodam. 44^ ,nTorma- vsak dan po 16. uri. ^PRESS------- ^Ravilo čevljev ^n REICHT Kn?HNUJAJ0 VAM RABLJENE CLaaJ^NE IN balirke, znamke 96, DO 98, COMMANDOR cs> JOHN DEERE 1075, DEUTZ FAHR 35.80. Tel. 0043 3473/268 (zvečer) 0043 663/9117931 (avto) V Sloveniji pa lahko pokličete Po telefonu 069/61553. kmetijska mehanizacija TRAKTOR 1MT 542. letnik 1984. prodam. Škafar. Dolga vas 154. mle NAJCENEJE V SLOVENIJI! Kultivatorji z ježi ali valji se dobijo že za 43.000 SIT. Kovaštvo Mušič, Mengeš, tel.: 061 738 619. mrč DVOOSNE PRIKOLICE ugodno prodam. Tel.: (069) 82 580. mrč ENOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO TKP4-1, kotalni prekucnik, skoraj novo, ugodno prodam. Tel.: 86 014. m8867 MLIN DROBILEC 51 SIP. nov, prodam. Nedelica 72. m2315 TRAVNIŠKE BRANE 2,5 m širine z obojestranskim delovanjem izdelujemo in prodajamo. Kovaštvo Mušič, Mengeš, tel.: 061 738 619. mrč KMETOVALCI. AGROIZIBRA Kranj ugodno prodaja vse vrste akumulatorjev Vesna in Topla. Primer: 12V 100 - 97 Ah - 8.000 SIT. Gume Barum. rezervne dele za traktorje Ursus, Zetor, Univerzal, Tomo Vinkovič, Deutz, IMT. Preden se odločite za nakup, pokličite 064 324 802. mrč SEJALNICO ZA KORUZO. 4-vrstno, in mučkalnik za koruzinje. oboje novo, prodam. Tel.: (069) 70 208. m2356 FERGUSON 540 in kombajn Eple 211 (motor v okvari) prodam. Kovačevci 4. m2359 posesti POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJATE, ODDAJATE, NAJEMATE, IŠČETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. (069) 32 322, FAX (069) 33 001 A. NOVAKA 4. M. SOBOTA Podjetje PyramidiA pooblaščen prodajalec mobilnih telefonskih aparatov za področje POMURJA. Tel. 26 636 Mobitel 0609/613 372 DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti ugodno prodam. Tel.: 061 1264 110, int. 284, od 9. do 17. ure. m2268 DVO-ali ENO IN POLSOBNO stanovanje vzame v najem redni plačnik. Tel.: 24 863 po 19. uri. mtu DVO- ALI TRISOBNO KOM- FORTNO STANOVANJE v M. Soboti kupim. Tel.: (069) 31 613, zvečer. m2311 VINOGRAD v čentibskih goricah. 600 trsov (laški rizling), sedmi letnik in vino laški rizling prodam. Čentiba 462, Lendava. mle NJIVO v Logu na Dolnji Bistrici prodam. Tel.: 77 338. po 19. uri. mle VINOGRAD v Lendavskih goricah, 500 trsov, prodam. Virag, Trnje 5. m2307 SATELITSKI SISTEMI PACE in LASAT že od 409 DEM. Brezplačna montaža, obročno plačilo. T A F, Trnje 61, tel.: 70 021. TRSNE CEPLJENKE trsničarske zadruge Juršinci lahko kupite tudi letos pri gostilni HAN-ČIK v DOBROVNIKU, tel.: 79 029. Prodajamo samo najboljši I. kakovostni razred klonske selekcije. Ker je prodaja neposredna, smo s ceno najbolj ugodni. Prodajamo tudi sadno drevje. Generalni zastopnik za Avstrijo Kontiere oglasnik QAAAg Štajerske [ M ^ It PREKMURJA g Koroške Brezplačne oglase lahko sporočile na telefonsko številko: 062/25-795 Odslej v vsaki številki: • Žejni Franc in njegova VROČA zgodba ■ križanka, humor, avtomobilske novosti. DOBITE GA FBI VAŠEM PRODAJALCU ČASOPISOV GOZD, 1 ha, blizu Mačkovec, prodam. Tel.: 46 007. m2320 VINOGRAD v Čentibi, 26 arov, prodam. Kapca 85. mle MEŠANI GOZD v Pečarovcih in Pro-sečki vasi prodam. Naslov v upravi lista. m2313 STAREJŠO HIŠO v Andrejcih prodam. Andrejci 17. m2338 VINOGRAD na brajdah. 10,17 arov, na parceli vodovod, možnja gradnja kleti, prodam. Tel.: 31 498. m2301 30-ARSKO PARCELO z gradbenim materialom ali brez prodam. Motovilci 29. m2332 HIŠO v Ljutomeru dam v najem za poslovne prostore. Tel.: 82 213. m8873 HIŠO IN VINOGRAD v Cerovcu prodam. Cena po dogovoru. Anton Kumer. Cerovec, Stanka Vraza 16, tel.: 062 714 103. m8872 živali NEMŠKO OVČARKO z rodovnikom, staro 20 mesecev, prodam. Tel.: 48 361. m2314 VISOKO BREJO TELICO in 8 mesecev brejo kravo, A-kontrola, prodam. Ignac Horvat, Velika Polana 116. mle TRI KRAVE, visoko breje, po izbiri, prodam. Žižki 73. m2353 DVE KOZI prodam. Helena Kuhar, Vaneča 87. m2305 ESNICE, MLADE JARČICE, pa sme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, prodaja perutninsko podjetje FARMA PRI MOSTU, d.o.o., po zelo ugodni ceni: 3 mesece in pol stare jarčice po 450 SIT, jarčice tik pred nesnostjo pa po 550 SIT. Na vsakih deset jarčic dobi kupec še eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: (069) 24 393; Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: (069) 43 070; Gostilna Železen, Beznovci, tel.: (069) 49 025; Zidarstvo. Darinka Zamuda, Galušak. Videm ob Ščavnici, tel.: (069) 68 044. mpp NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex in golden komet super braun (rjave), uvoz iz Nemčije, stare 3 mesece in pol, po 350 SIT prodaja Perutninski kombinat. Na vsakih deset jarčic dobi kupec eno zastonj. Jarčice so cepljene, kar prodajalec jamči z zdravstvenim spričevalom. Dostava na dom. Naročila sprejema in daje vse informacije: Zlatko Tibaut, Babinci 49, tel.: 82 401. m8878 razno BELI IN RDEČI SEMENSKI KROMPIR prodam. Milan Mesarič, Lipovci 123, tel.: 42 888. m2303 KRMILNO PESO prodam po ugodni ceni. Vogrinčič, Dolnji Slaveči 80. m23(M SVNTESEISER D-50 in kombi IMV 1500 prodam. Tel.: (069) 42 242: m2319 SENO. l.OOOkg, prodam. Tel.: 62 694. m4357 MOLZNI STROJ Vitreks, nov, prodam. Kardoš, Stanjevci 11. m2354 TERVOL. trdi in mehki, prodam po zelo ugodni ceni. Tel.: 33 003. m2348 DVE KRZNENI JAKNI, št 44. in sedežno garnituro prodam. Tel.: 65 231. m2327 SENO V BALAH prodam. Vanča vas 1, tel.: 46 111. m2335 SEDEŽNO KOTNO GARNITURO prodam. Tel.: 32 873. m2339 SEMENSKI IN JEDILNI KROMPIR, sorte desire in sante, ter psa dobermana, starega 10 mesecev, prodam. Sa-tahovci 32. tel.: 26 053. m2341 SVNTHESEISER CASIO CT 470 pro dam. Ogled v soboto in nedeljo: Mekiš, Nuskova 3, Rogašovci. m2350 NOV KOMBINIRANI ŠTEDILNIK z dvema pečicama za centralno ogrevanje (29 KW, 25.000 kcal/h) znamke FE-MA Central prodam. Tel.: 22 125, od 7. do 14. ure, popoldne: Dokležovje, Murska 22. m2346 OMARE za dnevno sobo ali jedilnico ter mizo in stole ugodno prodam. Tel.: 22 602. m2360 BUKOVA DRVA prodam. Dostava na dom. Tel.: 063 772 517. m2349 FANT, star 27 let, veren, nealkoholik, pošten, ljubitelj vsega lepega, bi rad spoznal dekle od 18 do 30 let za skupno življenje. Ponudbe pošljite na upravo Vestnika pod šifro »Pomlad«. m2312 PREKLIC - Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 208736 HKS Pa-nonka M. Sobota izdano na ime Elizabeta Krajčič, Dobrovnik 66. m2334 PREKLIC - Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala izdanega leta 1966 na Učiteljišču v M. Soboti na ime Hilda Madjar, Večeslavci 22. m2336 PREKLIC - Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 3216-9 HKS Pa-nonka M. Sobota izdano na ime Anton Gomboši, Soboška 40, Bakovci. m2344 delo ZA VARSTVO na domu za enoletnega fantka iščemo mlajšo upokojenko. Moravske Toplice, Dolga ulica 38. m2331 IŠČEM SODELAVCE z znanjem nemščine za samostojno delo. Wagner Erwin, Grossbamerstrasse 13, 8073 Feldkirchen, Austria. m2342 TROBENTAČA vabimo k sodelovanju. Tel.: 81 712, int. 249 - dopoldne ali 70 126 - popoldne. m8875 IZKUŠENO ŠIVILJO, lahko tudi mlajšo upokojenko, sprejmem za ob- časno honorarno delo. Tel.: 23 261. m2352 vestnik 1 kol. x 2 cm MATERINSKI PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom, Karunova 16 A, Ljubljana, štev. 50101-603-43533 HVALCI Pooblaščeni servis in tgovina za izdelke Stihi Tu-ropolje d.o.o. Zorana Velnarja 13, M. Sobota Tel.: (069) 26 580 Močni srednji razred motornih žag Stihi 029 in 039. ST!H L NoVa zasnova motornih žag, vrhunska tehnika in kompaktna oblika s pravilnim razmerjem teže in moči. Nove žage sedaj tudi pri nas. Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih vedno boš ostala. ZAHVALA Ob izgubi naše drage sestre, botrice, tete Ljudmile Macun iz Stročje vasi 20 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sojo pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje, za sv. maše ter vsem, ki so z nami sočustvovali. Hvala sosedom, sorodnikom, znancem, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem in govorniku za besede slovesa. Vsi njeni ZAHVALA V 50. letu naju je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož in oče Štefan Cigut upokojeni učitelj, iz M. Sobote V globoki žalosti se zahvaljujeva vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in prispevali za ureditev mrliške vežice. Hvala govornikom za besede slovesa. Prav tako se zahvaljujeva osebju internega in infekcijskega oddelka bolnišnice v M. Soboti za vso skrb in nego v času zdravljenja njegove dolgoletne bolezni. Žalujoča: žena Marta in sin Mladen Kje si ljuba mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Ob boleči izgubi, ko nas je zapustila naša draga mama, tašča in stara mama Marija Bojnec iz Dobrovnika se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala župniku g. Francu Krampaču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, kolektivom Cestnega podjetja, Mesne industrije Pomurka in Marketa M. Toplice ter NK Dobrovnik. Vsem še enkrat iskrena hvala. Dobrovnik, 27. 1. 1994 Žalujoča družina Kako je hiša prazna, odkar tebe več ni, bila je prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA Življenjsko pot je v 57. letu končal naš dragi mož in tata Ivan Silič iz Benice pri Lendavi, živel v Malmoju na Švedskem V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpeto žalostinko, g. Bergoču za ganljive besede slovesa in g. Likarju za odigrano Tišino. Hvala vsem članom slovenskega društva Planika, ki ste se z lepo mislijo še zadnjič poklonili njegovemu spominu. Žalujoči: žena Zlata, hčerka Nathalie in sin Johny stran 30 vestnik, 10. februarja^ Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 8. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in prababica Irena Malačič iz Kance ve c 21 Hvala vsem, ki se je spominjate in se ustavite pri njenem grobu. Žalujoči vsi njeni Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 68. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Evgen Papič iz Jakobovega naselja 68 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje, darovali vence, Šopke in za sv. maše. Hvala g. dr. Aladiču, ki mu je lajšal bolečine v zadnjih trenutkih življenja. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem iskrena hvala. Žalujoči njegovi najdražji Oh, ti nesrečna cesta, kaj si storila, da to, kar najbolj smo ljubili, smo za vedno izgubili. ZAHVALA V cvetu mladosti, komaj v 22. letu, nas je za vedno tragično zapustil naš dragi sin, brat in vnuk Boris Gjergjek - iz Kovačevec Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, znancem, sosedom za vso pomoč in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali za sv. maše, poklonili vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji mnogo prerani poti. Hvala njegovim sodelavcem PTT podjetja od Grada, Bodonec in M. Sobote, domačim gasilcem in gasilcem sektorja Grad ter mladini iz Kovačevec. Za besede slovesa se zahvaljujemo govornikom, predstavnici mladine, predstavniku PTT podjetja in predstavniku gasilcev. Posebna hvala g. župniku in pevcem za ganljivo odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Kovačevci, 27. 1. 1994 Žalujoči vsi njegovi najdražji Zaman je bil tvoj boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Z bolečino v srcih sporočamo, da nas je v 64. letu po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Karel Kavčič iz Rihtarovec 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam izrazili sožalje. Hvala g. župniku za lep mašni obred, pevcem in govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu. Hvala za vso cvetje in vence ter darovane svete maše. Hvala vsem, ki ste dragega pokojnika pospremili k večnemu . počitku. Rihtarovci, 12. 12. 1993 Žalujoči vsi njegovi Pri zahvali Ane Konkolič iz Dolenec je prišlo do neljube tiskarske napake, pri žalujočih je zapisano vnukinja Marija, pravilno pa se glasi vnukinja Manja. Svojcem in bralcem se za neljubo napako opravičujemo. Oh, kako boli, ko ljube mame, babice več med nami ni. Veliko si prestala, zdaj boš mirno v grobu spala, a nam ostala je praznina in velika bolečina. ZAHVALA V 64. letu nas je zapustila draga mama, babica, tašča Dunja Pirnat roj. Budihna, iz M. Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in vence in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala družinama Dani in Borovnjak. Hvala g. kaplanu, pevcem in govornikom. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala. ZAHVALA V 61. letu nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta Pavla Pozvek iz Večeslavec Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, posebno družinama Ivanič-Gomboc, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in za sv. maše ter drago pokojnico pospremili na zadnji poti. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, sodelavcem Akse ter režijskim delavcem prve izmene Tovarne ženskih oblačil Mura. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Jože, sin Jože, hčerka Marjeta z možem, vnuka Sandra in Leon, brat Anton in drugo sorodstvo Vera, upanje, ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje. Zaman te iščejo naše solzne oči, tebe več ni, zate le svečka na grobu gori. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata Antona Režonje iz M. Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje. Posebna hvala dr. Hrenovi, osebju pljučnega oddelka Splošne bolnišnice M. Sobota za vso skrb in lajšanje njegove težke bolezni ter Onkološkemu inštitutu Ljubljana. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo, govornikoma g. Bratušu in g. Zadravčevi za besede slovesa, pevskemu zboru in pogrebnemu podjetju Banfi. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, ga imeli radi in ki postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Marta, hčerke Zora, Dragica, Zdenka in Tončka z družinami ter sestra Viktorija s sinovoma Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Etelka Beloglavec roj. Kuhar, iz Murske Sobote V 93. letu starosti je tiho zaspala naša draga mama, babica in prababica Od drage pokojnice smo se v družinskem krogu tiho poslovili 2. 2. 1994. V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in sodelavcem, ki so nam izrazili sožalje. Hvala g.kaplanu za pogrebni obred. Posebna zahvala osebju soboške bolnišnice pri zdravljenju njene bolezni. Prisrčna hvala vsem Vendel Kranjec iz Dolnjih Slaveč ZAHVALA V 77. letu nas je 23. januarja nepričakovano zapustil sosedom, sorodnikom, prijatelji in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji potuj darovali vence. Posebna hvala g. župniku in pevcem Sv. Jurija za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena Oh, kako je hiša prazna, ker te očka v njej več ni, prej je bila tako glasna, zdaj pa samo spomin stoji. hvala. Žalujoči: žena Gizela, sinovi Vendel, Milan in Ernest, hčerki Majda in Zdenka, sestri Marija in Lojzka z druži' nami, brat Janez ter vnukinje in vnuki Ponosna, trdna kakor skala vso ljubezen in sebe si nam dala, za vse, prav vse ti še enkrat hvala-Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani naše drage 42-letne žene, mame, stre in hčerke Jožefe Dreven iz Šalinec se v neizmerni žalosti iskreno zahvaljujemo vsem sorodnik0 prijateljem, znancem, sosedom, njenim sodelavcem in vsenh , ste jo v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji p Hvala za darovano cvetje, vence, sv. maše in druge nan^ Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, cerkvenem0 šolskemu pevskemu zboru za čustveno odpete pesmi, g°v° ta< cama za poslovilne besede, hvala za odigrano Tišino in mc cijo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči njeni najdražji Rože in sveče krasijo ti grob, solze po licih nam grenke . Štiri leta te že črna zemlja kri], v srcih naših žalost še ne V SPOMIN 18. januarja so minila lostna leta, odkar nas je za ve zapustil naš dragi mož, oče, dek* pradedek in brat Vendel Žido iz Čepinec Prisrčna hvala vsem, ki se ga spominjate in se z J mislijo ustavite ob njegovem grobu, prinašate cvet] prižigate sveče. Tvoji: žena in sinovi z družinami Rožice vse so ovenele, ker tvoje jih ne zre oko, • kako bi rade še cvetele, a tebe več nazaj ne bo. Med nami lepo in mirno si zaspala, čeprav v življenju mnogo si gorja prestala. ZAHVALA o V 88. letu je ugasnilo dobro mame, tašče, stare mame, babice m niče Gizele Kovačec roj. Barber, iz Moravskih Toplic Ob boleči izgubi se srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom. s° Ji'11 znancem in prijateljem, ki ste naši mami spletli tako veliki m e venec ob slovesu na soboškem pokopališču. Hvala vsem, ki ^^p^ darove namenili v dobrodelne namene, darovali vence in cvetje* izrekli sožalje. ^n^ Za izkazano sočustvovanje in pomoč velja iskrena hvala Skaper, Kuhar in Škerlak iz Moravskih Toplic ter Erniševim ce, n„ ’ s.° j° pospremili na njeni zadnji poti, darovali ^Srebni izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za red, pevcem za odpete žalostinke in govornici za hesede slovesa. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči sin Jure z družino Dom je prazen, dom je tih, tebe, ljubi oče, ni, da bi skupaj še bili... V SPOMIN 12. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče Avguštin Pelc iz Hrastja-Mote 3 črtila h Mislijo u |V ''a vsem’ ki se ga spominjate in se z lepo avite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi tvoji Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno Mariji Kovač, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, darovali vence in v dobrodelne namene. Posebej hvala g. dr. Kiršnerju za lajšanje bolečin, duhovniku g. Balažiču za pogrebni obred, pevcem in gasilskemu sektorju iz G. Petrovec. Vsem še enkrat prisrčna hvala. • Gornji Petrovci, 21. 1. 1994 Globoko žalujoči: hčerka Mariška z možem Karejem ter vnuk Darko, Drago s Sonjo, Tatjana z možem Štefanom in pravnuk Samo V SPOMIN 13. februarja mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, tašča, babika in prababika Karolina Gomboc iz Markovec 99 Za vedno boš ostala v naših srcih. Vsi njeni Zdaj se zavedamo, da tebe več ne bo. Na grobu tvojem rož bo cvetelo sto, tam jih rosilo naše bo oko, dokler življenje v naših srcih tlelo bo. ZAHVALA Ostali smo žalostnih src, ker nas je po hudi bolezni v 80. letu zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Franc Kerčmar s Hodoša Ob tej hudi bolečini se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v teh najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali in nam stali ob strani. Hvala vsem za vence in cvetje, za izražena sožalja in vsem, ki so ga v tako lepem številu pospremili k njegovemu zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se tudi dr. Kiršnerju in osebju ZD G. Petrovci, pa tudi zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice. Posebej hvala domačim gasilcem in gasilcem okoliških sektorjev, pa tudi govornikom za ganljive besede ob odprtem grobu, g. Heleni, g. E. Ežryju in g. Jonašu, župniku g. Škaliču in pevcem žalostink. Vsem še enkrat iskrena hvala. Globoko žalujoči: žena Helena, sin Štefan z Joliko, hčerka Zofija s Ferijem, sin Franc z ženo Marijo, vnuki Branko z ženo Valentino, Sonja z Mirom, Sašo in Sanja ter pravnukinja Tadeja Radgonski mehurčki Da bi si v teh dneh, ko tudi v naši domači domovini proslavljamo obletnico kranjskega pesnika, povrnili kulturno čast in uvedli jezikovno oblast, je Prezidij Prekmursko-Prleške republike (PPR) sklenil, da bo lokale Tropicano, Bolero (oboje Bistrica), Caribic (pod Lipo) in druge (povsod drugod). ki bogatijo naš jezik in gostinsko- trgovsko ponudbo, odkupil. Potem jih bo oddal za sedeže ambasad, veleposlaništev in predstavništev bananskim republikam, s katerimi ima PPR stike. No, ljube moje, pa je ta prebrisani tiskarski škrat (na njega se radi izgovarjajo) zagodel tudi naši rubriki. Moj spoštovani »Radgončan« tako lepo piše o vsem in tudi o meni, podpis pa »Radgonska klepetulja«. Kot da se sama sebi smilim in sama sebi ponujam, da bi pisala »Mehurčke« vsak teden. Ne! Jaz nisem taka kot nekateri, ki mislijo samo nase. Bog ne daj, da bi upokojencem odžirala še tiste skromne honorarčke. Cenim poštenost in odkritost, dvoličnost je meni tuja! Ljube moje, sploh ne pride v poštev, da bi se vsak teden oglašala; bi mi zmanjkalo snovi za obdelavo. (No, to sem rekla bolj iz vljudnosti). V Radgoni ne bo niko* zmanjkalo ljudi in dogodkov, ki jih je potrebno malo okrcati. Pa tudi, če se bodo meje sedanjih občin skrčile samo na mesto Gornja Radgona. Ja, vidite, moj predlog (jasnovidka, ni kaj) se je prijel. Ena gospa, ki je sedela na odru, ko je bil zbor občanov za mesto Radgona (slab obisk!) je predlagala ravno to: da bi imeli mestno občino. Spoštovana kolegica je malo nerodno motovilila okoli; škoda, da ni direktno povezala Radgone in Podgrada. Danes, ko to pišem, sem zopet huda in žalostna. Počasi gre vse naprej, v Radgoni pa vse stoji na mestu. Poglejte, kulturni praznik imamo! Semaforji v glavnem križišču pa še kar naprej nekulturno - ugašnjeno stojijo. Na radgonski avtobusni postaji še kar naprej nekulturno zija zazidana luknja, ki bi naj bil neki lokal, pa ni dobil dovoljenja za poslovanje, Brigito Bavčar-Nimfo noč za nočjo tlači mora. Sanja se ji, kdo vse bodo volitvah za soboškega župana njeni protikandidati. V zadnjih sanjah so se ji prikazali: Giza iz frizerskega salona, Milka Fišer- Mica, Mitja Gaspari, lord Bayron, državni pravdnik Šiftar-Pico, soboški župnik Režonja, Rotdajč iz Pomurskih mlekarn, Rasputin, Maggie Thatcher, Vojči Celec, doktor Bedernjak, senior Novak, Etelka Korpič-Revizorka, Benazir Buto, Ivan Borštner, rakičanski Karoli. * * * Drago Šiftar-Čarli. poslanec v državnem zboru in novokom-ponirani podpredsednik parlamentarnega odbora za znanost in tehnologijo, takoj po imenovanju na novo funkcijo: »Na vsak način bom zagotovil denar za raziskave, če je mogoče izkopati predor pod reko Muro, ki bi povezoval Prlekijo in Prekmurje.« * v * ker ni imel stranišč. Sedaj pa je tam nekulturno smetišče. Pri Svetem Juriju nekulturno širijo svojo občino. V Radencih so nekulturno tiho in želijo čim manjšo občino. V Apačih imajo svinjsko afero; zelo nekulturno, da »jemljete« Radgončanom ideje in svinje! V zagatah pa je naš državni svetnik. Najbrž bo veliko hišo v Radgoni zgubil in se odselil v svoj vinotoč nad Negovo. In glej ga tiča! Kot sem nekoč že napovedala, da bo naš svetnik negovski župan, se to uresničuje. Slišati bi morali njegove obljube na zborih občanov na Negovi. Nekulturno in nehigiensko obnašanje. Upam, da imajo negovski ljudje dovolj pameti (o tem ne dvomim) da bodo vzeli stvar v svoje roke in izvolili sebi primernega župane. Ljube moje, a ni bilo januarja dolgčasno? Razmišljala sem, kaj mi manjka... pa sem se spomnila, da ni bilo na internem kanalu duhovite radgonske skupščine. Škoda, kar pogrešam »mojstrovine« posameznih poslancev, pa mojega župana »dvakrat dipl.« Gospod se še ne misli posloviti od županskega stolčka. Že si išče nove pozicije in baje laže na zborih občanov (to sem slišala iz preverjenih virov). Obljubila sem, da o tem županu ne bom nič pisala (niti o svetniku!), pa me tadva gospoda vedno bolj vznemirjata (vzburjata pa ne!). Pa čeprav bo kmalu Valentinovo, in to je res lep praznik. Ljubite se med seboj! Poljublja vas zaljubljena Radgonska klepetulja En TOTI in TOTA izLotmerka Olajšanje za kri in zemljo! Denar, ki so ga iz PPR doslej transferirali Cipot (Zavarovalnica Triglav), Sever (PTT), Hajdinjak (LB), ni šel v ljubljanske centrale njihovih ustanov, ampak by pass v Svetovno banko za odkup slovenskih dolgov. »Kranjce smo zajebali ko Srbi. Finančno jih imamo v šaki, zdaj jim bomo še predpisali prekmurščino za uradni jezik, «je izjavil Hajdinjak. Če bi bil lahko kateri od naju na zadnji seji naše občinske skupščine, bi spet lahko slišal veliko zanimivih stvari. No, tudi brez tega nama je uspelo zvedeti nekaj cvetk. Hvala dobrim informatoijem! Menda je bilo najbolj zanimivo in vroče, ko je tekla beseda o bodočih novih občinah, če se bo Lotmerk razdružil. Gospod J. S. iz Grab naj bi dejal približno takole: To je katastrofa, kar se je zgodilo v zvezi z Berkovci. Sestanek so kar po maši sklicali v cerkvi pri Vidmu! Midva pa veva, da je bilo nekoliko drugače, in sicer da je bil sestanek v cerkvevni učilnici. Katastrofa pa se res obeta, ker nameravajo vaščani sosednje vasi Bolehnečici za- pustiti sedanjo lotmerško občino. Kaj pa, če tako hoče tudi Bog? Gospod F. Š. iz Cvena pa je glede ustanavljanja novih občin iz nekaterih sedanjih krajevnih skupnosti, ki si s tem obetajo veliko več denarja, pribil: Vse to je luk in voda! Potem ko je gospod B. Z. iz Raz-križja operiral s konkretnimi številkami, koliko več denarja bi lani dobila razkriška občina, če bi jo imeli, ga je gospod A. G. iz Godemarec zavrnil, rekoč: Pri nas smo prišli do sklepa, da nismo v stanju uspešno financirati svoje občine. Ne mi prati možganov! Mogoče pa bi vse skupaj lahko finančno rešil gospod F. Š. iz Noršinec, ki naj bi imel precej forintov, ki jih je zaslužil Cene sadja in zelenjave s prodajo koruze z njiv na Madžarskem. Za Ukrajinke v Lentiju mu namreč ni mar. Cene rabljenih avtomobilov Na sejem rabljenih avtomobilov pri soboškem Agroservisu so prodajalci pripeljali 83 vozil, prodali pa 5. Evgen Sapač-Naglič, državni svetnik za kmetijstvo, bo na zahtevo mesnonacionalne lige od Drnovška zahteval, naj ustanovi ministrstvo za vrtnarstvo. Pred kratkim mu je tudi Vinci Belak-Hajlvinci iz nacionalsoci-alne stranke poslal pismo, v katerem piše: »Šiptarji za denar, ki nam ga ob nakupu povrtnin poberejo na soboški tržnici, kupujejo naše nepremičnine. Ali bomo za cvetačo in mandarine prodali svojo državo? Nujno potrebujemo svoje vrtnarske izdelke...« * * * »Krivica. Medtem ko na zahodu meglarita čarovnika Tel-lerman in Penn, ki med svojo rokohitrsko točko najdeta gledalčevo uro v postrvi, se v soboški Mesni industriji dogajajo večje stvari, pa o tem nihče ne piše. Zadnjič smo v biku, ko smo ga razrezali, našli avtobus,« je izjavil neki mesar. * * * Doktor Luidži, od nedavna direktor lendavskega zdravstvenega doma, se je začasno vrnil na občino. Ko je vizitiral Marijo Požonec-anju Mariško, ji je rekel: Zdaj pa izdihnite! Kot mlad vračarski pripravnik ni pravilno presodil njene pljučne kapacitete in ga je od-■pihnila v smeri proti občini, kjer je pristal rahlo obtolčen. m«® Tržnica Murska Sobota Osrednja ljubljan. tržnica Jabolka 60,00 70,00 Mandarine 180,00 120,00 Pomaranče 150,00 100,00 Limone 150,00 100,00 Banane 140,00 120,00 Grozdje 480,00 250.00 Zelje 50,00 100,00 Čebula 80,00 100,00 Česen 350,00 350,00 Korenje 80,00 100,00 Jajca 15,00 14,00 0. jedrca 1000,00 900,00 Znamka avtomobila Letnik Prevoz, km Cena Citroen BX 1989 77.000 11.500DEM Citroen AX 1992 11.000 12.500 DEM Hunday Poni 1991 44.000 13.000 DEM Nissan Miera 1990 40.000 11.900 DEM Škoda Forman 1992 37.000 780.000 SIT Ford Orion 1.6 CLX 1990 32.000 16.500DEM Renault 5 C 1992 11.000 11.400 DEM Renault 19 Chamade 1990 39.000 15.000 DEM Opel Corsa 1.2i 1992 15.000 16.500 DEM Opel Kadett 1.2 LS 1986 119.000 8.700 DEM Golf JX 1986 81.000 8.800DEM Golf D 1990 36.000 14.500 DEM Honda Civic 1990 69.000 15.000 DEM Jugo 45 1988 55.000 3.400 DEM količina Panonka M. Sobota MERCATOR Univerzal Lendava Mercator POMURKA Sloga Prodajni Samopostrežba Center BTC Gornja Nemčavci Radgona Potrošnik M. Sobota Alpsko mleko 1 1 91.70 71.00 89.00 91.70 91.70 Navadni jogurt lonček 32.80 32.80 32.80 32.80 32.80 Skuta 0,5 kg 151.20 173.00 163.80 189.00 188.90 Surovo maslo 250 g 157.50 126.00 167.50 157.50 157.60 Jajca 1 kos 15.10 14.00 15.00 16.00 16.00 Olje Zvezda 1 I 192.90 200.20 191.70 200.20 175.70 Vinski kis 1 I 132.80 117.00 121.00 118.10 144.50 Sladkor 1 kg 94.10 91.90 91.00 86.80 94.50 Moka, tip 500 1 kg 67.50 59.00 65.40 67.50 67.50 Moka tip 400 1 kg 81.10 71.50 81.10 69.20 Riž Zlato polje 1 kg 199.10 148.00 113.40 173.30 170.20 Morska sol 1 kg 44.00 42.50 49.30 36.10 44.00 Natreen 120 tab. 169.00 169.00 169.00 169.00 Čokolešnik 200 g 177.20 170.10 177.20 171.50 Benquick 400 g 191.60 189.00 186.00 199.30 193.20 Barcaffe 10 dag 80.50 84.20 82.00 84.20 82.00 Radenska 11 44.80 39.90 46.00 43.80 44.80 Stil 11 78.00 69.20 64.50 69.10 72.40 Coca Cola 21 230.30 215.10 205 90 215.30 232.70 Toaletno milo Fa 1 kos 108.00 112.30 103.70 112.30 113.20 Mehčalec za perilo Damil 1 I 209.00 163.80 199.20 1217.20 Pralni prašek Persil 3 kg 900.00 989.00 989.90 Palomin toaletni papir 1 rola 25.00 16.50 22.60 27.10 Detergent za posodo Pril 500 ml 187.70 180.40 187.70 194.90 187.80 Morebitne prevelike razlike v ceni so zaradi različnega dneva nabave, proizvajalca. v nekaterih primerih tudi zaradi drugega Lendavski pereči Pred 150 leti je mož, čigar podoba je na slovenske1 tolarskem tisočaku, zapisal zdravico, v kateri poveličal1 žlahtno kapljico, katere velik ljubitelj je bil tudi sam, sicer V mogel pesniti. V spomin kovalca stihov so imeli naši delava kolikor jih pač sploh še dela, v torek prost dan. Tudi polanski Miško se ni branil kapljice in tudi on f imel pod njenim vplivom veliko navdihov, pa je tako nap^ veliko knjig, med katerimi so najbrž najbolj znani Strici " ne zato, ker bi to knjigo množica prebrala, ampak, ker so p tej literarni predlogi posneli film oziroma nadaljevanko. se pomnite »vročih« prizorov, pa Pickove bande, ko se ¡ prepita vračala z gostuvanja? Zakaj to pišem? Zato, ker v našli lendavski občini velik1 večina ljudi ne zaostaja za gorenjskim pesnikom in Pre^j¿ skim pisateljem, ampak ju pridno posnema. Če ste W pomislili na kako večje kulturno ustvarjanje, ste se seve zmotili, kajti, dragi moji, mi vendarle množično ne pesniš jemo in tudi množično ne pišemo povesti oziroma romanj pač pa počnemo reči, o katerih bi se dalo pisati verze prozo. Da ne bi govoril kar tako v en dan, bom konkrd^ Kapljico, ki poživlja žile, srce razjasni in oko, imamo-" I voljo pa so tudi teme, denimo prebujajoči mladi in tudi mladi zaljubljenci. Saj ne da bi bil človek ljubosumen bog ne daj, svetohlinski, toda kjerkoli tiča najbrž le ne L (na)stavljati. Ker pa se to dogaja, je mogoče razlagaj nujo, ki jo najbrž spodbuja bližajoče se Valentinovo, »ženijo« (kljunčajo) še ptički. O vsem tem (in to še ni vw opiti pesnik lahko skoval »tragično« pesem, ko pa se shajanje vselej ne konča s srečnim zakonom. Tisti, ki ima (ali pa bi imel) »pod kapo«, bi lahko P^ roman o lepem sožitju dveh narodov v moji občini. bi lahko dal mene, ki se, bolj kot z mojo »zdavanp^ odlično razumen s svojo dvojezično snaho. IzurjeM v »tehniki«, zdaj pa imava že nekaj časa še jezikovne Tako sem se naučil že šteti do deset. Ne verjamete? három, négy, bt, hat, hét, nyolc, kilenc, tiz- Če bo šlo. : naprej, bom kar hitro obvladal jezik, kar mi lahko V koristi. W Zaradi jezika pa ne le, da službo lahko.dobiš, lahko tudi izgubiš. Tako mi je prišlo na uho, da so okrepčevalnice pri cerkvi (za)grozili, da bo ostala službe ali pa, da se bo morala voziti v Turnišče, če jo y hotela imeti. Vse to pa samo zato, ker naj bi navijali podpisovanje nekega seznama, v katerem so se naj Slovencev na dokumentih ne »prekrščujejo« v Mad) . Ta dogodek (in vse drugo, kar se je zgodilo, ali po umetniško navdahnjen in okajen pisec dodal) bi lahko r stal sila berljiv. Pisci in pisuni, na delo! Začel sem s trto. Pa naj še sklenem z njo? Ste 3. fe^^^ij na Blaževo, bili v vinogradu in naredili vsaj nekaj rezov I Zase, ki sem tudi vinogradnik (kletar pa slab), samokritično priznati, da nisem bil. Meni, ki sem zaposlen z učenjem »vogrskega« jezika, bo oproščeno,11 tistim, ki živite na dvojezičnem območju, pa še ved^^ veste: Hány óra van? Jaz pa vem! Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so rejci na sejem pripeljali 12 P^ jt: so bili stari od 7 do 10 tednov in težki od 15 * kilogramov. Prodajalci so tudi tokrat odšli domov voljni, saj so kupci kupili vse živali. Za par so od»1 7.000 do 12.000 tolarjev. Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob sedmih, pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste- 120 let tradicije tl /O Pomurska banka ^ ' .. .......- Vaša domača ^ Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 4. februarja 1994, tečaji *e^ 5. 2. 1994 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 5. februarja 1994 od 00.00 Država Enota Banka Slovenije Nakup Avstrija 100 1,100.1392 1,080.00 Francija 100 2,279.5558 2,213.00 Nemčija 100 7,734.3868 7,665.00 Italija 100 7.9834 7.70 Švica 100 9,268.8891 8,960.00 ZDA 1 134.8645 132.00 Novosti za imetnike plačilne kart^ activa - Za poravnavanje obveznosti v zvezi s plačeval s kartico ACTIVA banka po novem letu obrerTi®™ imetnike tekočih računov le enkrat mesečno. Imetniki kartice ACTIVA lahko sami določijo da^. poravnavanja obveznosti: 8., 18. ali 28. dan v mes® stranke same ne določijo datuma plačila, bo kot do0 veljal 18. dan v mesecu. - Vsi imetniki plačilne kartice ACTIVA so dod^^e zavarovani (zunaj delovnega časa): za primer n°«g|( smrti za 300.000 SIT in za invalidnost 1.200-00 v sorazmernem delu. y