Pomurski VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 29. SEPT. 1960 Leto XII. — Štev. 39 Cena 10 din Med perečimi družbeni mi problemi SKRB ZA RAZBREMENITEV DRUŽINE Razprave o službi za razbremenitev družine so se doslej v našem okraju običajno ustavile ob sicer zelo umestnem pomisleku, češ da so na prvem mestu naloge kot borba za nove industrijske kapacitete, za širše in večje možnosti zaposlitve in sploh za višji narodni dohodek. Vse to je nedvomno res. Res pa je tudi, da so v zadnjem času krenile stvari prav glede tega krepko naprej. Tu velja predvsem omeniti gradnjo obrata tekstilne tovarne v Ljutomeru, gradnjo tovarne težke konfekcije in zametkov živilske industrije v M. Soboti, najnovejše pa so razveseljive in spodbudne vesti o novih kapacitetah tekstilne industrije v Murski Sobo ti, ki bo, kot vse kaže, dobila iz Maribora spričo rekonstrukcije tamkajšnje tekstilne industrije rabljene tkalske in druge stroje. V zvezi s tem omenjajo možnosti 1000 novih zaposlenih, zlasti žensk in to samo v teh novih kapacitetah tekstilne industrije. Že doslej je bilo v našem okraju od 44.500 volivk v okraju zaposlenih v socialističnem sektorju 4526 ali 10 %, od tega 2747 delavk, 1618 uslužbenk in 161 vajenk, po drugi strani pa je že sedaj 32% vseh zaposlenih v okraju žensk. Medtem, ko ie bila doslej umestna trditev, da naj veljajo vsi naši napori in vsa razpoložljiva sredstva borbi za nove industrijske kapacitete, za širše in večje možnosti zaposlitve in sploh za višji narodni dohodek, je sedaj v enaki meri, če ne še bolj aktualna trditev, da je služba za razbremenitev družine tudi pri nas nujna. Že samo prehrana delovnih ljudi je nedvomno eden bistvenih elementov standarda, po drugi strani pa pomembno vpliva na produktivnost dela. Tudi omenjeni stvarni obeti za nove industrijske kapacitete pa nas ponovno opozarjajo, da družbeni skupnosti ne more biti vseeno, kako je organizirana prehrana delovnega človeka v naših mestnih središčih, zlasti v M. Soboti. To toliko boli, kar naša družina ni več (v prihodnosti bo torej še manj) sestavljena iz gospodarja rednika družine in drugih stanovalcev v hiši, ki bi živeli od njegove plače. V vedno večjem številu družin so (kjer še niso, pa bodo) zaposleni vsi odrasli člani, žena, ki je prej skrbela izključno za prehrano (v kolikor ni pri hiši starejših ženskih sorodnic, ki pa jih je pri mladih družinah vedno manj), pa tudi sama dela ali pa bo delala v najbližnji bodočnosti. Tak položaj terja več skrbi in pomoči zaposleni ženi ne samo glede prehrane, temveč tudi drugače. Hkrati je čedalje več mladih ljudi — samcev odvisnih izključno od take prehrane. V širšem smislu pa zajema družbena prehrana tudi skrb za organizacijo prehrane za šolske otroke in mladino. NEJASNOSTI IN OVIRE O družbeni prehrani, varstvu otrok, servisni službi za gospodinjstva (vključno s servisom gospodinjskih pomočnic) je bilo v prizadetih krajih v Pomurju precej razprav v pristojnih svetih, v društvih prijateljev mladine, Rdečem križu, Ljudski tehniki in sindikatih. SZDL je postavila te razprave tudi na članske sestanke in zbore volivcev. Te razprave pa so bile bolj informativnega značaja in niso dale pomembnih rezultatov glede na potrebe državljanov in njihovo pripravljenost za reševanje določenih vprašanj. Dalje so razprave zajele razmeroma ozek krog volivcev. Znano je, da so po sprejemu ustreznega zakona občinski ljudski odbori v M. Soboti, Ljutomeru, Lendavi in G. Radgoni ustanovili stanovanjske skupnosti. To je bilo izvedeno dokaj formalno in se je že v začetku pokazalo, da obstaja vrsta nejasnosti formalnopravnega značaja. Tako so v eni občimi ustanovili stanovanjsko skupnost za celotno območje občine. Precej močno se je v začetku pojavljala v materialnem pogledu usmeritev izključno ua sredstva občine. Novi sveti stanovanjske skupnosti, izvoljeni na zborih volivcev, niso prišli s svojimi programa v času sestavljanja družbenega načrta za leto 1960 niti pred volivce niti pred ObLO, da bi jim odstopil ali dotiral sredstva za objekte družbenega standarda, za katere je dolžna skrbeti komuna. Zato razpolagajo stanovanjske skupnosti razen v M. Soboti z minimalnimi sredstvi. Prav zato, ker so se stanovanjski sveti preveč usmerili na komuno in premalo na državljane, stanovanjskih skupnosti kot skupnosti potrošnikov še ni čutiti, čeprav so znaki določene dejavnosti, saj so sestavljeni programi, ki jih stanovanjske skupnosti izpolujujejo. Znano je tudi, da se skrb za reševanje problemov varstva otrok, družbene prehrane in ustanavljanja komunalnih institucij uresničuje z delom sindikatov, ljudskih odborov in društev, ki imajo iste naloge v svojih programih. Ovira za uspešnejše delo pa je nedvomno v tem, da SZDL ni pomagala svetom stanovanjskih skupnosti usmeriti dejavnost svetov pri občinskih ljudskih odborih in društev kot DPM, RK, LT in »Partizani v konkretno aktivnost v okviru stanovanjskih skupnosti. Sveti stanovanjskih skupnosti ne poznajo v zadostni meri potreb državljanov. V Lendavi in M. Soboti so izvedli v zadnjem času anketi. Rezultati lendavske so spodbudni in znani, soboška anketa pa še ni obdelana, slišati pa je tudi pripombe, da ni zajela vseh prizadetih. DVE STVARI ALI VEČ? In kakšne so potrebe državljanov, ki so jih posamezne stanovanjske skupnosti že rešile oziroma jih rešujejo? V M. Soboti meni svet stanovanjske skupnosti, da sta predvsem dve stvari, ki jih bo treba v kratkem rešiti (stvari, ki so urejene in že tečejo, ne kaže ponavljati); dograditev vrtca, za katerega so že državljani pripravili opeko in začeli kopati tudi že temelje, ter ureditev prostora, v katerem bi šolarji, ki se vozijo z vlaki im avtobusi, čakali na odhod svojega vozila. Glede gradnje otroškega vrtca, — v njem bodo našli mesto razen predšolskih otrok tudi šolarja, od konca pouka pa do dveh, ko pridejo starši iz služb, — se bo stanovanjska skupnost obrnila na organizacije Socialistične zveze in da bo z njimi razpravljala o nadaljnji. gradnji te potrebne ustanove. Prav tako meni soboška stanovanjska skupnost, da je eno perečih vprašanj, o katerem že (Nadaljevanje na 4. strani) TUDI TOKRAT BREZ ODGOVORA? Te dni, ko je je vse pripravljeno za jesensko setev žitaric, prihajajo iz kmetijskih zadrug vesti, da se je nitrofoskal, ki ga imajo vskladiščenega, pričel strjevati. Kmetijske zadruge Puconci, Mačkovci in Črensovci imajo nitrofoskala na zalogi vsaka po štiri vagone, večje ali manjše količine pa so uskladiščene tudi pri ostalih kmetijskih zadrugah, dočim je KZ Apače 2 vagona strjenega nitrofoskala odklonila. Kmetijske zadruge so na to opozorile okrajno zadružno zvezo, potrebne ukrepe je storila tudi okrajna kmetijska inšpekcija. ki je predlagala, naj bi poslali kmetijski zadrugi Murska Sobota in Križevci v Prekm. vzorce nitrofoskala o kemično analizo Kmetijskemu inštitutu LRS. Medtem je Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo LRS sporočila okrajni kmetijski inšpekciji, da je Tovarna dušika Ruše iz tehničnih razlogov prenehala proizvajati nitrofoskal. Te dni se je mudila o Kmetijski zadrugi Puconci tudi posebna strokovna komisija in se seznanila s stanjem nitrofoskala. V komisiji je bil med drugim tudi zastopnik tovarne dušika. Ugotovili so, da se nitrofoskal ni strdil zaradi neprimernih skladišč, saj imajo naše zadruge že primerno urejene in suhe skladiščne prostore, pač pa je vzrok v tem. ker bi morali pripravljati to mešanico — nitrofoskal — tik pred uporabo, ne pa že nekaj mesece d prej. Zastopnik-tovarne dušika v Rušah ing. Prevoljnik je izjavil, da je do strjevanja prišlo zaradi tega, ker pri sestavi gnojila niso uporabljali trisulfata, ki ga uvažamo, tovarna dušika pa nima za to potrebnega dovoljenja. V tem je najbrž tudi tehnični razlog za prekinitev proizvodnje nitrofoskala. Razumljivo, da se o kmetijskih zadrugah kot tudi kmetovalci sami vprašujejo, ali obdrži » pokvarjeni« nitrofoskal vse hranilne lastnosti. Vendar ne samo v Rušah, temveč tudi na Kmetijskem inštitutu LRS zatrjujejo, da se lastnosti strjenega nitrofoskala nič ne spremenijo in da zato ni nobene bojazni, da gnojilo ne bi učinkovalo. Tovarna dušika je Kmetijski zadrugi Puconci obljubila povrnitev stroškov za mletje nitrofoskala z drobilcem za zrnje, kar bo po mnenju predstavnikov zadruge stalo nekaj čez dinar za kilogram. Prav tako so poslali omenjeni zadrugi tudi nove vreče. Na videz je po poteku vseh teh ugibanj, razprav, zaskrbljenosti, posredovanj in mnenj zadeva popolnoma enostavna. Nitrofoskal je treba zdrobiti in porabiti pri jesenski setvi. Zakaj pa je potem Kmetijski institut LRS sporočil vsem okrajnim zadružnim zvezam, naj uporabljajo kmetijske zadruge pri jesenski setvi nekatere nove mešanice, katerih zaloge pa so omejene! Tako stanje je nastalo — če se poslužimo trditve tovarne dušika — samo zaradi pomanjkanja trisulfata. Ob tako pomembni akciji kot je jesenska setev, je ob koncu vsega tega vendarle upravičeno vprašanje, ali bomo tudi tokrat ostali brez dokončnega strokovno utemeljenega mnenja kot pri letošnji slabi kaljivosti hibridne koruze Wisconsin 355A in Wisconsin 270? -jm Letna partijska konferenca na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu KMETIJSKI TEHNIK -DRUŽBENI DELAVEC Pretekli četrtek je bila na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu redna letna partijska konferenca, katere so se udeležili tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS za soboški okraj Ivan Ros, organizacijski sekretar Okrajnega komiteja za mariborski okraj Jože Gričar, predsednik Okrajnega ljudskega odbora M. Sobota Rudi Čačinovič, sekretar Občinskega komiteja ZKS M. Sobota Franjo Šonaja, zastopniki okrajnih zadružnih zvez M. Sobota in Maribor ter še nekateri drugi gostje. O delu in nalogah komunistov na srednji kmetijski šoli je na konferenci poročal sekretar komiteja Jože Kolarič. V«e štiri partijske organizacije na oddelku za odrasle pri srednji kmetijski šoli šteiejo 167 članov ZK. kar je 96 odst. vseh slušateljev. Na konferenci so izvolili nov šolski komite in kritično ocenili dosedanje delo ter poudarili nekatere naloge za prihodnje. Razprava na letni partijski konferenci v srednji kmetijski šoli — oddelku za odrasle — je bila precej živahna. Kljub temu, da imajo slušatelji skrčen učni program glede na čas, je prav partijska konferenca pokazala, da vlada v šoli splošno zanimanje tudi za problematiko izven šole. Vendar ni moč trditi, da je zanimanje v tem pogledu pri vseli slušateljih enako živo. To so med drugim na konferenci tudi kritizirali in predlagali različne načine, kako dati v prihodnje temu vprašanju še večji poudarek in pritegniti k sodelovanju predvsem mlajše slušatelje — bodoče kmetijske tehnike. Posamezni slušatelji so v razpravi navajali nepravilen odnos kmetijskih zadrug do njih, saj jih ponekod niti ne vabijo na seje zadružnih svetov, da bi tako obdržali stik z zadrugo in se sproti seznanjali z vsemi nalogami, ki jih bodo morali že v kratkem tudi sami reševati, po drugi strani pa so omenjali tudi primere, ki kažejo, da se tudi posamezni slušatelji premalo zanimajo za delo v gospodarskih organizacijah, ki jih štipendirajo. Kot negativen pojav pri študiju so omenjali premočno usmerjenost v izključno strokovno usposabljanje, kar pa se pojavlja le pri manjšem številu slušateljev. Namen šole je, vzgojiti ne samo strokovno usposobljene kmetijske tehnike, marveč strokovnjake, ki bodo s pravilnim občutkom in razumevanjem našega razvoja kmetijstva znali organizirati in voditi kmetijsko proizvodnjo. Delo šolskega komiteja je bilo pri vzgoji svojih članov že doslej usmerjeno predvsem na tako vzgojo svojih članov. Pri tem je velikega pomena praktično delo slušateljev, za kar so doslej porabili 48 tisoč ur, kakor tudi sodelovanje v vaških organizacijah v Rakičanu. Glede na družbenopolitično izobraževanje pogrešajo na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu občasne preglede ozdoma predavanja o najbolj aktu- alnih gospodarskih in političnih vprašanjih, ki se pojavljajo na območju soboškega in mariborskega okraja. Lani so sicer že imeli nekaj takih predavanj, vendar si jih slušatelji želijo še več. Večina slušateljev—komunistov sodeluje tudi v dramski skupini, ki je lani naštudirala igro »Komedija o komediji«, v društvu Ljudske tehnike, predvsem pa v krožkih, ki so imeli namen pomagati pri učenju slušateljem, ki so učno snov nekoliko težje dojemali. Umestna je bila pripomba na partijski konferenci glede krožkov v lem smislu, da naj bi se udeleževali ponavljanja učne snovi v krožkih v večji meri tudi oni slušatelji, ki snov hitreje dojemaj o. Novoizvoljeni 9-članski komite bo imel glede na potrebe v naših kmetijskih zadrugah, ki zahtevajo predvsem vsestransko razgledane in pravilno usmerjene kmetijske strokovnjake, do konca študija še precej dela. Po ugotovitvah partijske konference sodeč bodo komunisti na Srednji kmetijski šoli v Rakičanu vsem tem nalogam tudi kos. -j m Slušatelji med pomenkom Velika Polana proslavila 15-letnico osvoboditve Minulo nedeljo so preb:valei Velike Polane svečano proslavili svoj krajevni praznik in 15-letnico osvoboditve. Ob tej priložnosti so priredili razstavo kmetijskih pridelkov, ki je prikazala sadove večletnih prizadevanj za povečanje hektarskih donosov. Poleg tega so v nedeljo dopoldne priredili razstavo goveje živine in najprizadev- nejšim živinorejcem podelili priznanja. Proslavo 15. obletnice osvoboditve in krajevnega praznika pa so zaključili z zborovanjem, na katerem je zbranim prebivalcem Velike Polane in sosedni ih vasi govoril tov. Franc Škoberne, predsednik okrajnega odbora SZDL. Po zborovanju so nastopili gasilci s praktičnimi vajami. Otroci pri malici Od četrtka SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V PETROVCIH Na sobotni seji Občinskega komiteja ZKS v Petrovcih so uvodoma analizirali dosedanje uspehe pri pogodbenem sodelovanju. Ugotovili so, da se italijanske sorte pšenice v goričkih predelili niso najbolje obnesle, zato so predlagali naj bi letos sejali predvsem domačo sorto pšenice U-1. Ko so razpravljali o ideološkem delu v zimskih mesecih, so sklenili, da bo ideološka komisija organizirala skupno z Ljudsko univerzo v Murski Soboti po vaseh številna kmetijska in zdravstvena predavanja, za člane Zveze komunistov pa razne študijske večere. SEJA OBČINSKEGA ODBORA SZDL V LJUTOMERU Občinski odbor SZDL v Ljutomeru je v ponedeljek obširneje razpravljal o dosedanjem delu šolskih odborov ter o izvolitvi novih. V poročilu sveta za šolstvo so delo šolskih odborov pohvalili, vendar so ugotovili, da še precej članov ni bilo dovolj poučenih z nalogami. Sklenili so. da bodo imeli v teh dneh razširjene seje organizacij SZDL. do 5. oktobra pa naj bi končali zbore volivcev. Na teh bodo v glavnem razpravljali o jesenski setvi in o izvolitvi novih šolskih odborov. SEJA SVETA ZA BLAGOVNI PROMET OLO MURSKA SOBOTA Prejšnji teden je bila seja Sveta za blagovni promet pri OLO Murska Sobota, ki so ji razen članov sveta prisostvovali tudi podpredsednik OLO Murska Sobota Joško Slavič, nekateri predstavniki KZ in občinski tržni inšpektorji. Po kratkem poročilu načelnika sveta za gospodarstvo OLO Murska Sobota Petra Vujeca o problemih letošnjega odkupa kmetijskih pridelkov, se je razvila živahna razprava. Člani svetu so na omenjeni seji ugotavljali, da so se KZ kljub dobri letini sadja in kromp. vendarle premalo pripravile na odkup teh tržnih viškov. Govora je bilo tudi o pomurski predelovalni industriji. ki ima poleg KZ in poslovnih zvez pri odkupu tržnih viškov prav važno nalogo. Razprava je tudi pokazala potrebo po boljši založenosti tržišč v nekaterih naših mestih. -rj- BELI RUDARJI V LENDAVI PROSLAVILI 10-LETNICO SAMOUPRAVLJANJA V soboto je imelo lendavsko podjetje Proizvodnja nafte slavnostno sejo delavskega sveta. Tega dne pred desetimi leti so namreč na miniaturnem vrtalnem stolpu v Petišovcih odkrili spominsko ploščo v slovenskem, madžarskem in hrvatskem jeziku, z besedilom: Delovni kolektiv prevzel podjetje v svoje upravljanje. Predsednik delavskega sveta Anton Vraničar je v svojem govoru poudarili, da je postal delavski svet prava šola upravljanja, saj je v desetih letih upravljalo v njem kar 566 članov kolektiva. Poudaril je tudi, da se lendavski vrtalci vse bolj uveljavljajo tudi v inozemstvu, kakor na primer v ZAR in Siriji. Poudaril je še, da pomenijo priprave za gradnjo tovarne metanola nadaljnji razvoj petrokemijske industrije. Na svečanem zasedanju — udeležil se ga je tudi prvi predsednik DS Mihajlo Šintič iz Zagreba — so razdelili preko 500 članom kolektiva, ki imajo preko 10-letni delovni staž, spominske značke. -jo V RADGONI BODO USTANOVILI OBČINSKO LJUDSKO UNIVERZO Na seji predsedstva Občinskega odbora SZDL v Gornji Radgoni so kritično ocenili delo krajevnih organizacij ter opozorili vaški' organizacije in društva, da izdelam programe izobraževalnega dela. Precej so govorili tildi o ustanovitvi Ljudske univerze, ki naj bi začela v Radgoni delati s 1. oktobrom. Ljudska univerza bo potem, ko ji bodo organizacije in društva poslale izobraževale programe, posredovala potrebne predavatelje. Na seji so nato govorili še o pripravah na občne zbore. O tem je v ponedeljek obširneje razpravljal tudi občinski odbor SZDL. POLITIČNA SOLA V LJUTOMERU Občinski komite ZKS v Ljutomeru je na zadnji seji med drugimi razpravljal o jesenski setvi ter o izobraževalnem delu v zimskih mesecih. Zadruge v ljutomerski občini imajo za pogodbeno sodelovanje precej obsežne plane, saj bodo zasejale predvidoma okoli 450 hektarov pšenice. Zaradi tega so na seji predlagali, naj pohitijo s pripravnimi, pri tem pa naj jim pomagajo tudi organizacije SZDL. Sprejeli so tudi precej obširen program izobraževanja. Tako bodo v sodelovanju z Ljudsko univerzo začeli v novembru s 7-mesečnim političnim tečajem za člane Zveze komunistov, za ostalo prebivalstvo pa bodo organizirali po vaseh razna kmetijska in zdravstvena prevanja ter seminarje. Na seji so še govorili o volitvah novih šolskih odborov. SODELOVANJE ODPOROV SZDL S KMETIJSKIMI ZADRUGAMI Na zadnji seji Občinskega odbora SZDL v Lendavi so razpravljali o jesenski setvi v pogodbenem sodelovanju. Sklenili so, da se bodo odbori organizacij SZDL povezali s kmetijskimi zadrugami ter sodelovali pri izvajanju kompleksne kooperacije. Postavili bodo tudi posebne komisije. ki bodo nadzirale izvajanje odloka o agrotehničnem minimumu. Za tem so razpravljali še o pripravah na letne konference organizacij, ki bodo v začetku novembra. VG PRIČAKUJEJO LETOS DOBER PRIDELEK GROZDJA Na vinogradniških gospodarstvih so v minulih dneh že pobrali zgodnje sorte grozdja pa tudi pri ostalih sortah se čas trgatve, kljub nekoliko muhastemu vremenu, hitro bliža. Na Vinogradniškem gospodarstvu v Gornji Radgoni smo zvedeli, da bo letošnji pridelek okoli 70 vagonov, se pravi, da pričakujem povprečno letino, čeprav je slana napravila precej škode. Najbolje obetajo neuburgovec, šipon in rizvanec, pa tudi ranina je precej dobro obrodila. Na ljutomerskem Vinogradniškem gospodarstvu pa so nam omenili, da bodo letos pridelali približno 100 vagonov viaa. Zlasti se odlikujeta traminec in laški rizling. Najboljši pridelek pa pričakujejo na deloviščih Železne dveri in Slamniak. Predvidevajo, da bodo imeli povprečen hektarski pridelek 42 hl. Omenjajo še, da so dali letos nekaj žlahtnine tudi na trg. Dober pridelek pa pričakujejo tudi na Vinogradniškem gospodarstvu na Kapeli. -ko ŠOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE V M. SOBOTI ZAČELA S POUKOM V Murski Soboti je začela 19. septembra s poukom šola za zdravstvene delavce II. stopnje, v katero je vpi-satrih 72 slušateljev. Največ je deklet od 18. do 20. leta. Šolanje bo trajalo štiri leta, nakar se bodo absolventi zaposlili kot medicinske sestre, imajo pa možnost tudi za preusmeritev. do četrtka Deset let samoupravljanja v Tovarni perila in pletenin „Mura“ ČEZ NEKAJ LET DVA TISOČ ZAPOSLENIH Preteklo nedeljo je praznoval kolektiv Tovarne perila in pletenin v M. Soboti deseto obletnico delavskega samoupravljanja. Ob tej priložnosti so slovesno predali svojemu namenu novozgrajeni obrat Strojnega pletiljstva v Prosenjakovcih. Svečane proslave, ki jo je pripravil kolektiv tovarne, sta se poleg številnih zastopnikov občinskega m okrajnega ljudskega odbora udeležila tudi sekretar OK ZKS Ivan Ros in predsednik OLO Rudi Čačinovič. Že v zgodnjih dopoldanskih urah so prihajali v Prosenjakovce kamioni in avtobusi. Okrog devete ure, ko se je pričeli v zadružni dvorani daljši kulturni program s pevskimi točkami recitacijami in nastopom folklornih skupin, pri čemer so sodelovati tudi člani manjšinskega prosvetnega društva, je bilo v Prosenjakovcih zbranih čez 1000 ljudi. Za tem je bila krajša slovestnost pred novim tovarniškim poslopjem. Predsednik delavskega sveta tovarne Karel Karba je orisal desetletno delovanje organov samoupravljanja v podjetju od izvolitve prvega delavskega sveta septembra 1950. Organi samoupravljanja kot celotni, kolektiv so vsa leta z razumevanjem podpirali vsa prizadevanja za nadaljnjo razširitev in obnovo tovarniških prostorov v M. Soboti kakor tudi za gradnjo obrata pletiljstva v Prosenjakovcih. Za obrat težke konfekcije bo ko-lektiv prispevati 140 milijonov, za razširitev obrata perila pa okrog 80 milijonov dinarjev, kar pomeni, da bo lahko zaposlila tovarna po končanih investicijskih delih okrog 2000 delavcev. Novi obrat v Prosenjakovcih pa pomeni med drugim tudi skrb naše družbene skupnosti, za zaposlitev prebivalstva madžarske narodne manjšine. Za tem, ko sta čestitala delovnemu kolektivu Mure med drugimi še republiški ljudski poslanec Franc Šebjanic in sekretar Občinskega komiteja ZKS za soboško Občino Franjo Šonaja, je predsednik občinskega ljudskega odbora Karel Lutar predal ključe novega obrata predsedniku delavskcga sveta tovarne. Istega dne je bila v Prosenjakovcih še ena, sicer nekoliko manjša, vendar po svojem pomenu nič manj pomembna slovesnost: v zadružnem domu so odprli novo ljudsko knjižnico z madžarskimi knjigami. -jm INVESTICIJSKI PROGRAM ZA KANALIZACIJO MURSKE SOBOTE POTRJEN Pred dnevi je pristojna republiška komisija za potrjeva-nje investicijskih programov obravnavala in potrdila investicijski program za kanalizacijo Murske Sobote s predračunsko vrednostjo 607 milijonov dinarjev. Podjetje »Projekt za ozke gradnje« v Ljubljani pa pripravlja sedaj idejni načrt in glavni projekt za prvo etapo kanalizacije mesta. Ker so vse študije okrog izvedbe kanalizacije že pripravljene, kakor tudi nekatere tehnične meritve, je pričakovati, da bodo dela hitro napredovala. Predvideno je, da bi uredili kanalizacijo v prihodnjih sedmih letih. Ob tem postaja aktualno vprašanje, kako zagotoviti investicijska sredstva v vrednosti 607 milijonov dinarjev, komu poveriti izvajanje teh del, da bodo hitro napredovala in da ne bo prišlo do morebitnih tehničnih zastojev pri funkcioniranju kanalizacije. Občinski ljudski odbor bo moral iz svojih razpoložljivosti sredstev in iz letnega proračuna zagotoviti čimveč sredstev. To pa seveda ne bo zadoščalo za realizacijo celotne investicij-škega programa. Zato bo nujno poiskati dodatne finančne viree, predvsem z najemanjem dolgoročnih posojil prav tako pa naj bi prispevale določen delež hudi gospodarske organizacije, ki si bodo s tem pridobile pravico priključitve na mestno kanalizacijo. Poteg tega pa je potrebno računati tudi na prispevek Prebivalstva, ki naj bi se izražal v prosto-voljnem delu, kakor tudi v krajevnem samoprispevku. Na občinskem ljudskem odboru prevladuje mnenje da izvedba mestne kanalizacije ni stvar samo soboške občine, zato pričakujejo tudi pomoč okrajnega ljudskega odbora. Poleg tega bo potrebno pri tej veliki akciji razmisliti tudi o organiziranju mladinskih delovnih akcij. Kar zadeva izvedbo del, bi bilo najbolje, če bi v okviru Vodne skupnosti za melioracijo Pomurja ustanovili posebno sekcij«. ki bi v celoti prevzela organizacijo del pri kanalizaciji. Ta predlog je toliko bolj umesten ker Vodna skupnost razpolaga med drugim tudi z primerno mehanizacijo in o-stalimi tehničnimi pripomočki, ki bi jih pa kazalo še dopolniti. Ker smo tik pred neposredno izvedbo mestne kanalizacije, na občinskem ljudskem odboru sodijo, da bi naj občinski svet za urbanizem in komunalne zadeve izdelal predlog, kako izvesti vsa potrebna dela in zbrati predvidena finančna sredstva. O tem predlogu naj bi razpravljali na bližnjih zborih volivcev, pri čemer je pričakovati čim več umestmh predlogov tudi s strani volivcev. RADMOŽANCI — V Radmožancih so imeli v minulem tednu sejo osnovne organizacije ZKS. Razpravljali so o zamenjavi upravnega odbora gasilskega društva. Iz Radmožanec pa nam hkrati sporočajo, da je v nedeljo prvič zesedal poravnalni svet ter uspešno rešil vse poravnave. -kz Bralci nam pišejo Tovariš uredniki V razgovoru med znanci sem slišal zadnje dni več kritičnih pripomb na račun poletov športnega letala z letališča v Muzgah nad Mursko Soboto. Sam, kot nekateri drugi Sobočani, se vprašujem, zakaj mora letalo krožiti prav nad mestom in povzročati nepotreben hrup. D. S., M. Sobota ODGOVOR UREDNIŠTVA: Menimo, da je Vaša pripomba popolnoma umestna. Zgodi se, da letala niti ne vidiš zaradi nizkega leta, pač pa te iznenada zmoti brnenje. Predvsem zaradi tega, ker je v mestu bolnišnica in porodnišnica, kjer je potreben za bolnike mir, za zdravnike pa skrajna koncentracija. bi bilo prav, če bi polete nad mestom opustili, saj — prostora za to je tudi izven mesta dovolj. PUCONCI — Kmetijska zadruga v Puconcih je imela v minulih dneh skupno z odborniki občinskega ljudskega odbora sestanke s kmetovalci, katerih površine je zajel odlok o agrotehničnem minimumu. Pomenili so se o izvajan iu novega odloka ter o uslugah, katere bo nudila tem kmetovalcem kmetiska zadruga. V okolici Puco-nec pa so imeli v teh dneh tudi sestanke SZDL. na katerih so predlagali kandidate za nove odbore SZDL. V puconski okolici pa imajo v teh dneh preglede gasilskih društev. OB TEDNU OTROKA Od 3. do 10. oktobra V letošnjem Tednu otroka stojita pred nami dve glavni nalogi: povečana skrb za varstvo in vzgojo otrok ter skrb za prehrano v šolskih mlečnih kuhinjah. V vseh večjih krajih Pomurja imamo sicer otroške vrtce, ki pa ne morejo zadostiti potrebam. iker so premajhni. V njih ni dovolj prostora niti za otroke zaposlenih mater, čeprav bi rade pošiljale svoje otroke v vrtec tudi matere, ki niso zaposlene. V nekaterih vrtcih — Janžev vrh. Murska Sobota — je urejeno varstvo otrok čez vse leto, podobno pa nameravajo urediti to tudi » ostalih vrtcih. V družinah, kjer sta oba roditelja zaposlena, so potrebni varstva im vzgoje tudi šolski otroci. V več krajih imajo zato primerne prostore in tudi ljudi za vzgojno nadzorstvo. Ni pa v tem pogledu še prave povezave med takimi ustanovami in pristojnimi organi pri občinskih ljudskih odborih. Dva primera: Na neki šoli so vse učilnice ves dan zasedene. Pionirski starešinski svet bi rad ustanovil pionirske krožke, pa ne najde v šoli primernega prostora. V bližini šole je vrtec, ki je v popoldanskem času prazen. Drugje bi se radi šolski otroci igrali v popoldanskih urah na igrišču vrtca, pa vodstvo vrtca tega ne dovoli. Zaradi takih primerov bo potrebno večje sodelovanje društev prijateljev mladine. Že v kratkem bodo volivci razpravljali o petletnih načrtih razvoju svojih komun. Ali bodo našle pri teh načrtih svoje mesto tudi ustanove za varstvo otrok? Občinski pripravljalni odbori za Teden otroka naj bi zato že pred tem ugotovili potrebe po otroškem varstvu v posameznih krajih. Za šolske mlečne kuhinje se pristojni organi močno zavzemajo in so tudi letos primerno organizirane. Za izboljšanje malic pa bo potrebna pomoč gospodarskih in družbenih organizaciji V Tednu otroka bodo pripravila društva prijateljev mladine letne občne zbore, na katerih bodo med drugim razpravljali tudi o varstvu otrok. Letošnji Teden otroka bo vsestransko pester in zanimiv, saj bodo v nekaterih krajih prikazovali otroške filme, prirejali športne dneve, ekskurzije itd. POTROŠNIK POD VRTILJAKOM Nekaj več kot mesec dni je od tega, ko so naša trgovska podjetja ukinila prodajo živil na knjižice in sploh kreditiranje potrošnikov. Med potrošniki je vzbudil ta ukrep — v kranjskem in ljubljanskem okraju ga izvajajo že dalj časa — različne komentarje. Trgovci so med drugim menili, da se bo zmanjšal promet, saj je bilo prodajanje »na up« za potrošnika, ki je tako osredotočil večino vsakdanjih skrbi na datum, ko je prejel plačo, vabljivo, pa tudi varljivo, saj ob trgovskem pultu, izbiri in ob prijaznih ponudbah trgovcev med mesecem nismo presojali, kakšna bo teža naše denarnice ob koncu meseca. Trgovina na drobno, s tem, da je kreditirala potrošnika, ni bila prizadeta, saj se je tako večal promet in tudi dohodek trgovine. Pač pa so bili zaradi tega detajliistična trgovska podjetja prisiljena odlašati s plačilom blaga grosistu in ta naprej tovarni. Vrtiljak, pod katerim je stal potrošnik, se te zavrtel... Grosisti sodite, da detailistična trgovska podjetja nimarte dovoli obratnih sredstev, ■da na tudi nikoli niso kazala prevelikih teženi, da bi jih povečala. To iz enostavne računice: za najeti kredit bi morala trgovina plačevati 6-odstot-ne obresti, dočim je bilo kreditiranje s strani grosistov brezobrestno. Poleg tega ra je tega kriva tudi delitev dohodka v trgovini. Načela finančnega poslovanja sicer predvidevate v takih primerih določene sankcije, s tožbo na koncu, toda grosisti so po teh ukrepih zelo nerad posegali, ker so izgubljali odjemalce. Medsebojnega kreditiranja pa s tem še ni konec. Tudi grosist te ob takih razmerah bil prisiljen, da ni poravnaval svojih obveznosti do industrijskih podjetjih, ki so mu dobavljala svoje proizvode. Ob nekoliko bolj zaostrenih kriterijih glede dodeljevanja kreditov za potrebe obratovanja, te vprašanje neprostovoljnega kreditiranja aktualno tudi v pomurskih industrijskih obratih, pri čemer so zaskrbljujoči predvsem talki primeri kot na primer Tovarna usnja Ljutomer kjer je povprečna vezava kupcev celo nad 70 dni. Zato pa v nekaterih podjetjih resno razmišljajo, ali ne bodo prisiljeni zmanjšati obseg postavajva, kar sicer glede na potrebe na tržišču ni potrebno, toda skoraj neizogibno zaradi pomanjkanja obratnih sredstev. O vseh teh vprašanjih so razpravljali na eni izmed zadnjih zasedanj okrajnega zbora proizvajalcev, pa tudi zbori proizvajalcev pri občinskih ljudskih odborih so postavili to vprašanje na dnevni red. V kratkem namerava sklicati tudi trgovinska zbornica posebno posvetovanje, na katerem naj bi med drugim razpravljali audi o vseh teh vprašanjih. Vprašanje, kreditiranja pa dobiva ob nekoliko bolj zaostrenih kriterijih nov odmev: nekatera trgovska podjetja na drobno se nagibate k temu, da bi obratne kredite, sedaj, ko je ukinjeno neposredno kreditiranje potrošnikov, še nekoliko zmanjšala, računajoč pri tem še na nadaljnje kreditira-nje s strani grosistov oziroma industrijskih podjetij. Na to si lahko odgovorimo že danes, saj lahko pričakujemo, da bo predvsem s strani industrije in potem navzdol, vedno manj popustljivosti glede nerednega plačevanja. Ob zmanjšanju obratnih kreditov pa bi bile detajlistične trgovine primorane zmanjšati zaloge, ki so v našli trgovinah danes sorazmerno precejšnje, vendar predvsem pri tekstilu še vedno pomanjkljive in še zdaleka ne dosegajo povprečnih trgovin v ostalih večjih krajih Slovenije. Tako sodijo potrošniki. Na predvidenem posvetovanju s predstavniki trgovskih podjetij bo potrebno dati odgovor tudi na to vprašanje, ker nikakor ne bi bilo prav. če bi se vsa veriga medsebojnega kreditiranja in odnosov okrog tega preusmerila na zmanjšanje izbire din v škodo potrošnika. POMURSKI VESTNIK List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje Pomurski tisk v Murski Soboti Direktor Jože Vild Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Štefan Balažič List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje. Uredništvo: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7, telefon H8 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota. Kocljeva ulica 7 — Naročnina: celoletna 400 dinarjev, polletna 200 dinarjev, za inozemstvo letna 1000 din. — Tekoči račun pri Komunalni banki v Murski Soboti št. 605—70 1—365 2 POMURSKI VESTNIK 29. SEPT. Govor predsednika Tita 22. septembra v Generalni skupščini OZN BESEDE MIRU IN SODELOVANJA MIR JE ODVISEN OD TEGA, KAKO BO SVET REŠIL KOLONIALNA VPRAŠANJA, RAZOROŽITEV IN ODNOSE MED DRŽAVAMI - »OSNOVNA NAČELA SOŽITJA SO V BISTVU ŽIVA IN USTVARJALNA INTERPRETACIJA DUHA IN NAČEL USTANOVNE LISTINE ZDRUŽENIH NARODOV!« - EDINA ALTERNATIVA — SPLOSNA IN POPOLNA RAZOROŽITEV Prejšnji teden je pričela z delom največja in najvplivnejša skupščina na svetu, katere ugled in veličina rasteta iz dneva v dan: Generalna skupščina Združenih narodov. Njeno letoš. zased, je še posebno pomembno zaradi zaostrovanja odnosov med blokovsko opredeljenim svetom, posebno med ZDA in SZ, in pa zaradi navzočnosti velikega števila najvišjih državnih voditeljev mnogih dežel-članic. Ti so prihiteli v palačo Združenih narodov z namenom, da kot najvišje avtoritete posredujejo s svojimi človekoljubnimi, toplimi besedami pri tistih, ki se zaradi kakršnih si že bodi vzrokov ne zavedajo nevarnosti za mir in mednarodno sodelovanje. Vloga onih dežel, ki niso vključene v nobenega izmed dveh svetovnih blokov, postaja s tem vse večja in odgovornejša. Zato ni čudo, če so delegacije v palači na Manhatanu, sredi ameriškega mesta New York, ter miroljubni svet v vseh deželah našega planeta s takim zanimamjem in tako pozornostjo prisluhnili besedam predsednika FLRJ Tita, ki jih je izrekel 22. septembra ob 17. uri kot vodja jugoslovanske delegacije na seji Generalne skupščine. Do nedavna si je nekaj najmočnejših držav lastilo pravico govoriti o najpomembnejših mednarodnih vprašanjih. Časi so se spremenili. Odnos mednarodnih sil dandanes 'terja, da o najodgovornejših vprašanjih sodobnega sveta povedo svojo besedo tudi tisti, ki so do nedavna še živeli v senci mednarodnih dogajanj: slabi, majhni in nerazviti. Toda še več. Prav glas teh predstavnikov dandanes močno vpliva na formiranje nazorov svetovnega javnega mnenja, oziroma na mnenje javnosti tistih dežel, kjer vodilnih ljudi še niso opustile ideje o večvrednosti — dediščini starih, kolonialnih časov. Predsednik Tito se je v svojem enournem govoru dotaknil najpomembnejših mednarod- nih vprašanj: ostankov kolonializma in tistih, ki stoje za njimi. razorožitve, odnosov Vzhod-Zahod in miroljubnega sožitja kot edine ustvarjalne, pomirujoče perspektive za prihodnje, »najdoslednejšega ponazorila osnov, misli Ustanovne listine Združenih narodov«!. »V usodnem problemu razorožitve se je svet znašel pred navidezno nerešenim nasprotjem,« je dejal predsednik Tito. Zaradi grozotne uničevalne moči sodobnega orožja postaja vojna vse bolj nesmiselna. Na drugi strani vodijo zaloge vse bolj uničevalnega orožja k vojni. Rešitev je očitno treba iskati samo v preprečevanju nadaljnjega kopičenja orožja oziroma v razorožitvi. V tem smislu vztrajamo pri tem, da se čimprej v ustr. sestavi obnove razorožitvena pogajanja. Če ne bo že sedaj mogoče doseči sporazuma o splošni razorožitvi, je treba biti pripravljen na delni sporazum. Drž ko bo ta sprejet, je treba biti pripravljen tudi na to, da ta sporazum ne bo popoln. Tveganje, ki utegne izhajati od tod, bo vsekakor manjše od tveganja, ki ga dandanes vsebuje povsem nenadzirana oboroževalna dirka. Četudi je razorožitveno vprašanje usodno za človeštvo, vendar ni edino. Predsednik Tito je omenit boj dežel v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki za odpravo vseh oblik kolonializma. Odprto in jasno je omenil razloge za položaj v Kongu, vzroke za nadaljeva-nje vojne v Alžiru in vzroke za nemire v Latinski Ameriki, ki jih danes imenujeio s skupnimi imenom »kubanski problem«. Nastopit je proti poizkusom, da bi tudi naprej ohranili negativno kolonialno politiko ter interesne sfere tam, kjer si narodi žele nacionalno in socialno neodvisnost. Združeni narodi bi morali prav tu vložiti vse svoje sile. Gospodarska in tehnična pomoč zaostalim bi se morala razširiti. Jugoslovanski predsednik je obljubil večjo jugoslovansko pomoč takim deželami, obenem pa se v imenu jugoslovanskih narodov odrekel znatnega dela pomoči, ki jo je Jugoslavija doslej prejemala iz programa OZN. Predsednik Tito je nadalje poudaril, da miroljubno sožitje jie more služiti zaustavitvi zgodovinskih procesov, da se torej ne more omejiti na to, da bi »zagotovilo sožitje obstoječih grupacij«, t. j. Vzhoda in Zahoda. Tudi tu je treba težiti k sožitju, ki bi zamenjalo sedanjo napetost in nezaupanje, vendar ne za ta, da bi pri takem sožitju ostali, temveč zato, da bi šli dalje, k aktivnejšim odnosom in k plodnejšemu, vsestranskemu sodelovanju med vsemi državami in narodi, pa torej tudi med tistimi, ki so dandanes »na antagonističnih pozicijah«. »Na nas tu, na predstavnikih velikih in malih dežel v enaki meri, leži velika in edinstvena naloga, da s skupnimi prizadevanji damo svoj delež, da bodo narodi vsega sveta lahko stopili vedrejši prihodnosti naproti, v je dejal predsednik FLRJ. Vojna ni več neizogibna. Z dosledno mirovno politiko je mogoče osamiti in onemogočiti vse tiste sile na svetu, ki se zaradi svojih ozkih smotrov usmerjajo na vojaške priprave in na vojno. Velika večina človeštva je proti vojni. Vse bolj dozorevajo materialni in družbeno-politični pogoji za ohranitev miru na svetu. Vse velike svetovne časopisne agencije so objavile obširne izvlečke iz govora jugoslovanskega predsednika ter dale s tem velik poudarek idejam in nazorom, ki jih jugoslovanska vlada v imenu svojih narodov zastopa v vsakdanji praksi. Zasedanje se nadaljuje. Slišali smo že mnogo govornikov, ki so zahtevali podobno kakor jugoslovanski predsednik odločnejše ukrepe glede razorožitve in ostalih vprašanj, ki že predolgo vznemirjajo resnično miroljubni svet. Zato niso odveč pričakovanja da bo zasedanje našlo vsaj v nekaterih vprašanjih ustrezen odgovor. NA ZASEDANJU VELIKE SKUPŠČINE Predsednik Tito (desno), državni sekretar za zunanje zadene Popovič in generalni tajnik predsednika republike Mates -AKCIJA POMIRJEVANJA« Leopoldville — Po vesteh iz glavnega kongoškega mesta si predstavniki neodvisnih afriških dežel in sam posebni odposlanec glavnega tajnika OZN Dajal prizadevajo, da bi pomirili premiera Lumumba in predsednika Kasavu-buja. Kaže, da so imeli pri tem uspeh. Posebna delegacija kon-goške armade, v kateri so bili predstavniki vseh plemen, je v ponedeljek zvečer obiskala predsednika Lumumba z znanjem Kasa-vubuja in mu predložila, naj bi dalje opravljal vladne posle s tem, da bi skušali pritegniti tudi predstavnike opozicije. Na posebni seji skupščine, na kateri bi bil tudi predsednik Kasavubu, in predstavniki kongoške opozicije, naj bi se pomenili o novem kabinetu. Poročajo, da se je Lumumba menil tudi z Mobutujevimi predstavniki in da je te dni dal v razgovoru z novinarji več izjav. Enkrat se je celo peljal z avtomobilom po mestu. TRI FAZE RAZOROŽITVE New York — Sovjetski premier Hruščev je v petek na seji Generalne skupščine predložil sovjetski razorožitveni načrt v treh fazah. V prvih 12-18 mesecev po sporazumu naj bi ustavili proizvodnjo sredstev za izstreljevanje atomskih orožij in uničili sedanje zaloge, odpravili vsa vojaška oporišča na tujem ozemlju ter umaknili vse tuje čete. Število čet v ZDA in SZ naj bi zmanjšali na najmanj 1,700.000 ljudi. Druga faza bi obsegla popolno prepoved atomskih, kemičnih, bioloških in drugih vrst orožja za množično uničevanje ter zmanjšanje oboroženih sil ob .ustreznem zmanjšanju voj- nega materiala. V tretji fazi bi prišli do splošne in popolne razorožitve, tako da države ne bi imele niti vojakov niti orožja. Hruščev je tudi napadel Atlantski pakt, ameriški pritisk na Kubo ter ravnanje OZN v Kongu, ki je v nasprotju s sklepi VS. Glavno tajništvo OZN naj reorganizirajo tako, da ga bo vodilo tričlansko telo, v katerem bi spričo razmerja sil na svetu bili po en predstavnik Zahoda. Vzhoda in nevtralnih dežel. ZAHTEVE KOROŠKIH SLOVENCEV Dunaj - Glavni organizaciji koroških Slovencev v Celovcu — Svet slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet - sta poslali avstrijski vladi skupen predlog. v katerem zahtevata, naj v državnem proračunu za prihodnje leto določi potrebna finančna sredstva za izvajanje določb 7. člena državne pogodbe iz 1. 1955, ki določa, da bo avstrijska vlada s posebnimi zakoni zagotovila ta sredstva za vzdrževanje osnovnih in srednjih šol in za uresničevanje drugih obveznosti. ŠTEVILNI SESTANKI New York - Predsednik Tito se je v zadnjih dneh sestal v svoji rezidenci, v OZN ali rezidencah tujih delegacij s številnimi uglednimi državniki. Omenimo naj samo srečanje s predsednikom Eisenhovverjem, premierom Castrom, premierom Nehrujem, predsednikom Naserjem, princem Si-hanukom iz Kambodže ter vodjem etiopske, afganistanske in alžirske delegacije. Na teh sestankih so obravnavali trenutni mednarodni položaj in vprašanja, ki jih bo načela Generalna skupščina OZN. Pred poletom v vesolje Znani sovjetski znanstvenik profesor Pokrovski je pred dnevi izjavil, da je sovjetska tehnika tako napredovala, da že danes načelno odpira možnost pošiljanja avtomatskih interplanetarnih postaj proti Marsu in Veneri. Če bi tako postajo poslali v smeri proti Marsu in s takšno točnostjo, kakršno je pokazala sovjetska balistična raketa med poizkusi na Atlantskem oceanu, bi postaja šla mimo cilja samo 8.000 do 9.000 km daleč, kakor navaja Pokrovski. V takih okoliščinah bi fotoaparati na njej lahko zaznamovali na Marsu več desettisočkrat točnejše podrobnosti, kakor so jih posneli na drugi strani Lune. Po besedah tega sovjetskega znanstvenika je mnogo težja naloga sestava dovolj močne radijske aparature, ki bi omogočita zanesljive radijske zveze med avtomatsko krterpla-netarno postajo in zemljo. Profesor Pokrovski pa pravi, da se. v zadnjem času kažejo obrisi za rešitev poti tudi te povsem tehnične naloge. Ko omenja pomemben razvoji elektromagnetskih sistemov, s katerimi avtomatsko upravljajo z Zemlje rakete, ki se gibljejo z močjo svojih motorjev, piše prof. Pokrovski, da bodo v prihodnosti orjaški elektromagnetni » korid or j i« omogočili avtomatskim kozmičnim raketam in raketam z živimi bitji pristajanje na določeni točki po opravljenem interplanetarnem poletu. (Tanjug) ENO IZMED SREČANJ — Predsednik Tito in kubanski premier Castro PRIMER PRELATA REEVESA Sistem »apartheida« v Južnoafriški uniji, skrajno nečloveškega rasističnega zapostavljanja črnopoltih domačinov, je v mednarodni javnosti postal že pojem. Z njim so se ukvarjali Združeni narodi na zadnjih zasedanjih Generalne skupščine, lotiti pa se ga nameravajo tudi letos. Toda južnoafriške oblasti so ostale neme navzlic svetovnim protestom. Kakor da bi ne videle nacionalističnega vrenja po vsej afriški celini, ki nujno zahteva ne le enako ravnanje belcev s črnopolti prebivalci, temveč tudi popolno svobodo in neodvisnost. Skrajni rasizem obsojajo tudi mnogi belci v sami Južnoafriški uniji. Med temi je značilen primer anglikanskega nadškofa Reevesa, ki ga je policija južne afriškega vladnega predsednika Verwoerda izgnala iz dežele. Posnemamo nekaj zanimivosti iz zagrebškega »Vjesnika«. Ime anglikanskega nadškofa Reevesa se je prvič pojavilo v svetovnem tisku v času. ko je južnoafriška policija z naj večjo brezobzirnostjo letos spomladi pobila v Sharpevillu več deset čmopoltih domačinov — demonstrantom. Tedaj je namreč obsodil ta pokolj in se trdno postavil na stran preganjanih črncev. Izgon te dni predstavlja samo zaključek njegovega protirasističnega delovanja, oziroma stališče anglikanske cerkve do južnoafriških rasistov. Belo manjšino v južnoafriški uniji sestavljajo v glavnem potomci Nizozemcev, imenovani Buri, in Angleži, prvi beli doseljenci in osvajalci afriškega juga. Kot je znano, so se ti dolga leta bojevali med seboj. dokler se niso slednjič sporazumeli in pričeli skupno vladavino. Potomcev Burov je 2 milijona«. Angležev 1 milijon 300 tisoč. Ločijo se tudi v verskem oziru. Večina pripada nizozemski reformirani cerkvi, med tem ko so Angleži anglikanci. Obe glavni cerkvi, nizozemska reformirana in anglikanska, sta se tudi že poprej razlikovali glede odnosov do črnih domačinov in do rasnega vprašanja, vendar so razlike nastale predvsem v novejšem času. Buri so v Južno Afriko prodirali v začetku 17. stoletja s puško in svetim pismom v roki. Vsi njihovi prvaki so se pozneje radi sklicevali na biblijo in na boga. ki da jim je dal mandat za gos-podstvo nad črnci. Ideolog in najstrahotnejši uresničevalec sodobnega rasnega zapostavljanja, teolog in pastor nizozemske reformistične cerkve Daniel Malan. je n. pr. pridigal, da je bog v svoji veličastni samovolji določil ene za večno prekletstvo, druge pa za rajsko blaženstvo. Eni zato služijo in delajo, drugi pa vladajo. »Smo daleč od tega, da bi bog zahteval enakost,« je govoril Malan. Ce bi bog hotel, da bi bili črnci enako- pravni z belci, bi jim dal belo a ne črno polt«. Cerkev je take nazore« odobravala in jih širila po svojih duhovnikih tudi v šolah. Zato ni nič čudnega, da cerkev sharpevillskega pokolja ni obsodila, pač pa odpor črncev. Ni dvoma, da tudi anglikanska cerkev kot sploh južnoafriški Angleži nosi svoj delež odgovornosti za rasizem in segregacijo v deželi, vendar se v zadnjem času položaj spreminja. Razlike od nizozemske cerkve si lahko pojasni- mo tudi s posebnimi interesi tako Angležev kot same cerkve, oziroma z nekakšnim oportunizmom. Medtem, ko so nizozemski doseljenci - Buri - vezani v glavnem na Južnoafriško unijo, se Angleži zanimajo tudi za ostale afriške predele. Buri igrajo na eno. prvo in poslednjo karto: vladati ali izginiti. Angleži niso v takem položaju. Oni še vedno mislijo in reagirajo — po britansko. Odobravajo londonsko smer prilagojevanja velikim spremembam v Afriki v želji, da rešijo, kar se še rešiti da. Angleži celo sodijo, da bi lahko ostali v Južnoafriški uniji skupno s črnci, če bi spremenili politično prakso, izvajali reforme in slednjič dosegli kompromis. Anglikanska cerkev torej želi simpatije domačinov. S tem. da se zavzema za črnce, torej želi pridobiti naklonjenost črnopoltega prebivalstva v vsej Afriki, predvsem v Rodeziji, Keniji. Gani. Nigeriji. Tanganjiki itd. Nizozemska cerkev takih interesov nima. Johannesburški anglikanski škof Ambrose Reeves torej ni ravnal svojevoljno, ko je spomladi odločno branil črnce. To stališče je bilo v skladu s stališčem vrhovne hiearhije v Londonu. Kot je znano, je poglavar anglikanske cerkve sama britanska kraljica. medtem ko smatrajo za prvega duhovnika Canterburysk*ega nadškofa dr. Fischera, ki je tudi letos spomladi ostro obsodil ravnanje južnoafriške vlade. Škof Reeves je tedaj demonstrativno obiskoval bolnice in se menil z ranjenimi črnci. Pozneje je poslal poročilo v OZN. Pričel je Dišati tudi knjigo o teh dogodkih in o rasnem vprašanju na sploh. V aprilu bi ga skoraj zaprla policija, vendar je tedaj odletel v London ter tu ostal več mesecev. Svoje ravnanje je takole opravičeval: »Cerkev ima že tako dovolj mučencev. Jaz kot mučenec nisem še potreben. Bolj lahko koristim, če ostanem živ in aktiven.« Zares je začel obširno akcijo v obrambo južnoafriških črncev. Brž, ko se je vrnil v Johannesburg, so ga izgnali. Vrnil se je z letalom v London in tu so ga sprejeli žena s tremi otroci, številni novinarji in fotografi. Na tiskovni konferenci je dejal: »Glejte, vrnil sem se iz policijske države!« In tako je govoril o nasilnih metodah sedanjega južnoafriškega režima. V Johannesburgu bi ga lahko zaprli, toda tega niso storili. Bali so se, da bi njegova aretacija povzročila val protestov po vsem svetu. Oktobra namreč nameravajo v Južnoafriški uniji izvesti neke vrste plebiscit, s katerim naj bi (seveda samo belci) odločali o tem. ali naj ostane Južnoafriška unija v Britanski skupnosti narodov ali samostojna republika. Rasisti so za republiko in ločitev od britanske krone, ker čutijo, da jih London vendarle na nek način ovira pri nadaljevanju njihove rasistične politike. Samostojne afriške in azijske dežele so južnoafriško vlado obsodile, britanska vlada pa lahko mirno opazuje dogodke. Za južnoafriške rasiste bi torej ne bilo v tem trenutku prav, če bi si naprtili gnev še določenih belih krogov. Prav tako seveda bi rasistom ne bilo prav, če bi Reeves lahko svobodno agitiral v deželi proti rasizmu. Rasizem v praksi - Južnoafriška policija prelepa domačine POMURSKI VESTNIK 29. SEPT. 3 Gostovanje Drame SNG iz Maribora Na pobudo uprave SNG iz Maribora je ansambel Drame sporazumno z Ljudsko univerzo minuli četrtek uprizoril zelo uspelo komedijo francoskega komediografa Marcela Francka: Otroci po želji. Najboljši francoski pisec komedij s sodobno tematiko, Marcel Franck, se je rodil, kot sam piše prof. Brunu Hartmanu, na prelomu klasičnega devetnajstega v »sodobno stoletje«. Po poklicu je tovarnar tkanin. Pisati je začel sorazmerno zelo pozno. Šele leta 1948 je izdal svoj prvenec, komedijo: Mojstri plavalci, ki so jo samo v Parizu uprizorli 638-krat. Sledila je komedija o politikih: Kričači, ki pa ie doživela popolen neuspeli. Pravo ekshibicijo in uvrstitev na vrh najuspešnejših komediografov je doživela satira na izumetničeno in bon-tonizirano za-konsko življenje francoske > boljše družbe« z naslovom: Kongres, ki je na področju Pariza doživela 712 predstav. Nedvomno je njegova najuspešnejša komedija »Izabela in pelikan«, ali v prostem prevodu: Otroci po želji. Vsebina te komedije zaživi v pravem smislu šele na odru, pripoveduje pa o neki »boljši« francoski družini ki živi v izobilju, takoj spočetka pa iz-gleda, da bo v tej popolni družini vladalo tudi izobilje naraščaja. kajti mlada dva sta sklenila kar na svoje stroške prekiniti francosko tradicijo in si zaželela kar pet otrok. To pa mlademu dedku nika-kor ni šlo v glavo, ko ta sodobna generaoiia tako nečastno ruši spoštljivo francosko tradicijo. Vse preveč se boji, da bo nekega dne moral pestovati to pisano zalogo neugnanih kričačev. Ko mu slednjič no osmih vnukih zadiši nagrada, ki mu jo je v obliki administrativnega posega francoskih oblasti v čustveno življenje zakoncev z namenom, da se poveča narodni priravstek, obljubil reklamni inženir in »priložnostni pesnik«, se kajpak brez pomišljanja odloči, da bo poleg popolnega okteta vnukov pestoval še preostali kvartet najmlajših, ki so bili ob njegovi 48-letni starosti pogoj za nagrado. Svojega zeta in hčerko, ki sta sklenila zadovoljiti se »samo« z devetimi otroki, sili, da naj se za u-resničitev klica domovine žrtvujeta kot legendarni pelikan. Ko se mladina zakoncema po devetem otroku s pomočjo sodobnih »znanstveno-eksperi-mentalnih« posegov rodilo še trojčki, je naš mladi dedek pravcati »zastavonoša« prvih plenic, ki so mu prišle pod ro- ke in veleslavni dobitnik nagrade. Komedija, ki je vsakemu, ki si jo je ogledal, nudila dve uri pristnega smeha, pa vsebuje zelo humano geslo, ki sicer ostane zastrto v sami vsebini: na kakšne podle zahteve je pripravljen človek, ki se na račun drugih hoče okoristiti. Komedijo so v Parizu uprizorili kar 1280-krat, 13. sep- tembra pa je bila na sporedu francoske televizije. Predstava v Murski Soboti je bila druga v Jugoslaviji, na spored mariborskega gledališča pa bo prišla šele prihodnje leto. In še to: 19. oktobra bo v Murski Soboti predstava Mateja Bora »Zvezde so večne«, 10. oktobra pa verjetno pride v goste ljubljanski balet. Franc Kumin POMURSKI FILMSKI BAROMETER V kinu v Čepincih si bodo prebivalci kraja in okolice lahko ogledali francoski film PRIMER DR. LAURENTA« in sicer v nedeljo. Gre za film francoskega režiserja Jearta-Paula Chanoisa, ki ga že poznamo po uspelih filmih Odšel brez naslova«, -Očka, mamica, služkinja in jaz« ter drugih. V nedeljo ga bodo Čepinčani in okolicam imeli priložnost spoznati po delu, o katerem meni večina francoskih in nekaj uglednih tujih kritikov, da je najboljši Le Chanoisov film, ki ne pripoveduje samo zgodbo, temveč nosi pečat resničnega življenja in določenega okolja. Film Primer dr. Lau-renta« ne hlasta po nenavadnih temah, svojevrstnih dramah in po-sebnjaških upodobitvah, temveč je globoko zakoreninjen v ljudstvu francoskega alpskega sveta in izpoveduje vrednote, ki segajo preko meja in časa, hkrati pa nam posreduje misli, ki so enako blizu nam kot Francozom ali kateremu koli ljudstvu. Prav zato pa je -Primer dr. Laurenta« kljub svoji skromnosti velik film, torej vreden, da ga Cepinčanom podrobneje predstavimo. Naslovno vlogo oživlja v -Primeru dr. Laurenta« s poznano notranjo toplino Jean Gabin, v vrsti odličnih igralcev pa nastopa tudi Nicole Courcel, ki je tudi z vlogo v tem filmu dokazala, da zori v veliko karakterno igralko. Poučni poudarek filma je očiten, vendar sta scenarista Le Chanois in Rene Barjavel bezala od pridigarskega poučevanja, ki lahko postane na mah suhoparno in odvratno. Temelj, na katerem sloni vsa zgradba scenarija, je tema spopada tradicije z novimi spoznanji. Dr. Lau-rent je vznemiril vas s svojim novim naukom, s katerim je želel pomagati ženam, da bi rodile brez bolečin. Zaupalo mu je le mlado dekle, ki ga je slučajno spoznal ob svojem prihodu v vas, ki se je kmalu razdelila v dva tabora. Čas dekletovega poroda pa je prišel prav tedaj, ko se je moral dr. Laurent zagovarjati pred okrajnim zdravniškim društvom. Dekle je sklenilo (čudovito jo je zaigrala Silvia Monfort). da bo rodila pred očmi zdravnikov in tako dokazala, da delajo dr. Laurentu krivico. Porod je potekal brez bolečin in hitro, pomenil pa je zmago dr. Laurenta ter pomirjenje in spravo v vasi. V Beltincih bodo v soboto in nedeljo gledali film -ZADNJE ŽENE SAJPANA«, v Veliki Polani pa bo v nedeljo po objavi tamkajšnjega kina na sporedu domači film POGON B«. Ta film režiserja Vojislava Nanoviča so kritiki pozdravili kot smeli poskus režiserja, ki je želel povedati nekaj o novejšem pojavu naših dni — o delavskih svetih, tako kot si naš gledalec želi srečati svojega tovariša, soseda, prijatelja, a tudi resnico v okolju, v katerem živi in dela. želi pa videti tudi podobo svojega časa. Ob tem, da' je ta poskus. spregovoriti o sodobnem življenju naše dežele navzlic pomanjkljivostim uspel, omenjajo nekateri kritiki predvsem podobo ritma našega življenja in dela naših mnogih podjetij, epizodo, ki ni značilna samo za posamične naše delovne kolektive, temveč za mnoge. Režiser Vojislav Nanovič in nosilec glavnih vlog Pavle Vu-jisič in Milivoje Živanovič dovoljujejo po sodbi kritike misel, da sodi -Pogon B« v vrsto pozitivnih dosežkov našega filma, čeprav se nekateri omejujejo pri tem samo na obdelavo sodobnosti v našem filmu. V Slatini Radencih bo v soboto in nedeljo na sporedu ameriški barvni film v kinemaskopski tehniki PREKO MNOGIH REK«, ki ljubiteljev westernov najbrž ne bo razočaral, sredi prihodnjega tedna pa bo sledil italijanski barvni film -SENSO«; uspelo delo reži- serja Luchina Viscontija o temi iz ltalijansko-avstrijske vojne, ki se je končala za njegove rojake s porazom. Za gledalce bo bolj privlačna osebna zgodba grofice Ser-pieri, ki jo igra Alida Valli, z njo pa nastopa tudi Farley Granger. Film bi se moral imenovati Cu-stozza, ki je znana pripadnikom starejše generacije tudi pri nas. Pri Vidmu pa bo za konec tega tedna na sporedu v soboto in nedeljo ameriški film -MODRI PAJČOLAN«. V Murski Soboti bo za konec tega tedna za spremembo na sporedu ameriški barvni cinemascope film -20.000 MILJ POD MORJEM«. Čeprav se dogaja zgodba tega filma pred nekaj manj kot sto leti, ga lahko uvrstimo med tako imenovane -Science fiction« filme, filmsko zvrst, ki je zlasti v Ameriki zelo priljubljena. Prav gotovo pa podmornica Nautilus« in njen poveljnik kapitan Nemo iz knjig nista neznana tudi pri nas. Zlasti tistim, ki so si nekoč razburjali domišljijo z dogodivščinami kapitana Nema v morskih globinah, bo ta film privlačen vrh vsega še zaradi dejstva, ker oživlja njegovo vlogo znani James Mason, v vlogi drznega lovca s harpuno pa nastopa Kirk Douglas. V začetku prihodnjega tedna bo sledil ameriški film v režiji Daniela Manna -TETOVIRANA ROZA« z Anno Magnani. Burtom Lancasterjem ln Mariso Pavan. Zlasti tistim, ki že poznajo to gledališko delo Tennessee Villiamsa, je znan Villiam-sov svet, ki je zapadel nekaterim svojim upornim zablodam, od katerih so, recimo, težnje po pretiranem in bizarnem najočitnejše. Iz tega svojega sveta je vzel Willi-ams tudi svojevrstno sredino italijanskih priseljencev s patetično in bučno vdovo (Anna Mangani), ki pobožno in strastno, vendar za nobeno ceno ne želi osvoboditi obsedenosti svojega moža, ki je nesrečno končal kot tihotapec mamil. Njegovemu spominu želi žrtvovati tudi lastno hčerko, ki ji odreče pravico do samostana in svobodnega življenja. Sele prihod mladega vedrega šoferja Sicilijanca prinese v življenje vdove številne spremembe z neizbežnimi in nepričakovanimi posledicami, kdo ve, če ne zato, ker je na njegovih prsih tetovirana roža, prav tako, kot je to bila na prsih njenega pokojnega moža. Anna Magnani je v tem filmu zaigrala tako prepričljivo, da je zasenčila ostale so-igra’ce in skoraj tudi režiserja. Zato se ne čudimo več, zakaj ji vsak novi film prinese' tudi novo in zasluženo slavo. Sredi prihodnjega tedna bo v Murski Soboti na sporedu še italijanski vistavisionski film -LJUBEZEN IN OPRAVLJANJE *, v Lendavi pa bo jutri, v soboto in nedeljo na repertoarju ameriški barvni kinemaskopski film VERA CRUZ«. Oba bosta vsak po svoje nudila občinstvu poldrugo uro zabave in razvedrila, drugih, zlasti umetniških teženj pa njegovim ustvarjalcem ne kaže pripisovati. -bjš- GORNJA RADGONA — Te dni je Občinski odbor Rdečega križa v Gornji Radgoni ustanovil komisijo za protialkoholno delo. Sestavili so tudi delovni program. Tako bo ta komisija organizirala po šolah pisanje nalog o borbi proti alkoholizmu. Najboljše naloge bodo nagradili. Učence pa bodo seznanili tudi s problemi z alkoholiki v podjetjih. Komisija pa bo poskrbela, da bodo gostilne dovolj založene z brezalkoholnimi pijačami. -ika- V KRATKEM PO POMURJU KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — Doslej so v križevski zadrugi sklenili pogodbe za sodelovunje zu preko 15 hektarov pšenice. Izgleda, da bodo planiranih 120 hektarov zlahka dosegli, saj zadružniki letos prihajajo sami sklepat pogodbe. BERKOVCI — V Berkovcih v Prekmurju bodo v kratkem zaključili tečaj za vkuhavanje, katerega obiskuje precej žena in deklet. Ob zaključku nameravajo tečajnice prirediti tudi primerno razstavo. Po končanem tečaju pa bodo verjetno organizirale akcijo vkuhavanja sadnih sokov za šolsko kuhinjo. GOMILA — Naš sodelavec J. K. nam poroča, da je imelo Turistično društvo na Gomili pred dnevi širše posvetovanje krajevnih organizacij in društev, na katerem so sklenili, da bodo 9. oktobra priredili vinsko trgatev. Ob tei priložnosti pa nameravajo tudi snemati za lilm in televizijo. DOLIČ — V Doliču se že pripravljajo na otvoritev elektrike, ki bo 2. oktobra. Kljub nekaterim težavam so vaščani uspeli v razmeroma kratkem času končati z elektrifikacijo. Za to pa imajo brez dvoma precej zaslug tudi delavci podjetja »Blisk«, ki so dostikrat delali tudi ponoči, (er predsednik elektrifikacijskega odbora Mirko Špilak. -jz FILOVCI — Krajevni odbor in upravni odbor gasilskega društva v Filovcih sta preteklo soboto razpravljala o gradnji štirih gasilskih bazenov. Dva sta že v gradnji. GOMILA — Turistično društvo na Gomili je pred kratkim organiziralo dvodnevni izlet Med drugim so si ogledali Novo Velenje, termoelektrarno Šoštanj ter se povzpeli z vzpenjačo tudi na Pohorje. V teh dneh pa se društvo pripravlja tudi na veliko vinsko trgatev, ki bo verjetno 9. oktobra. KOBILJE — Kobiljčani so v soboto ob 16. uri svečano pričakali avtobus, ki je pripeljal po novi avtobusni progi Murska Sobota — Kobilje. V nedeljo pa so imeli tudi skromno svečanost. MARTJANCI — Predstavniki kmetijske zadruge v Mart-jancih so imeti v nedeljo posvetovale o izvajanju odloka o agrotehničnem minimumu ter o pogodbenem sodelovanju. V nedeljo pa so imeli v Martjancih posvet s kmetovalci, katerih površine je za jel odlok o agrotehničnem minimumu. Za naše odre Jiri Machen: HAJDUK JANOŠIK Dobre ljudske igre so brez dvoma redkost in zalo tudi ni malo težao pri iskanju. Seveda pa so tiste, ki so dostopne našim dramskim skupinam, bile že tolikokrat uprizorjene, da več ne zadoščajo popestritvi repertoarja. Vsem tistim, ki si pa ne želijo toliko del s sodobno tematiko, temveč bolj ljudske igre v pravem pomenu besede, pa bo prav gotovo dobrodošla slovaška ljudska igra Jiri Machena: Hajduk Janošik. ki jo je dramaturško priredil za naše odre Fran Žižek. V igri je upodobljena resnična zgodba hajduka Janošika. ki ga je liptavsko sodišče 1713. leta obsodilo na smrt. Toda temu »razbojniškemu poglavar jut, o katerem so še danes ohranjeni sodni spisi. ljudstvu ni zamerilo njegovih zločinov, ampak spletlo o njem venec pripovedk, pelo o njem n narodnih pesmih in v marsikateri slovaški hiši še visi poleg svetih podob tudi njegova slika. Slovenski priredbi so dodane tudi režiserske opombe Frana Žižka tako da bo vsak režiser ob upoštevanju teh pripomb brez večjih težav premagal probleme, ki bodo ob uprizoritvi nastajali, in sicer zaradi odra ter velikega števila nastopajočih oseb. Vendar pa to niso take težave da jih z nekoliko večjo iznajdljivostjo ne bi bilo mogoče premagati. Leonhardt Frank: JEZUSOVI APOSTOLI Tako, kakor se je priljubil roman Leonhardta Franka, »Jezusovi apostoli«, tako se je priljubila tudi drama, ki jo je napisal po motivu tega romana. Tudi pri nas so že mnoge gledališke skupine uprizorile to dramo in to z velikim uspehom. Zgodba, ki jo obravnava drama, je iz povojnega nemškega življenja. Osebe pa so mladi fantje, ki jih je združila revščina in sočutje do vseh tistih, ki so morali plačevati davek za gnusne zločine fašistične osvajalne vojne. Kot mnogi drugi, tako so se tudi oni znašli lačni in goli med podrtijami, toda z otroškim občutkom za poštenost so takoj odkrili, da na svetu živita dve vrsti Hudi: tisti, ki nekaj imajo, in tisti, ki nimajo ničesar. Zato so se odločili, da bodo jemali tistim. ki nekaj imajo, in dajati tistim, ki nimajo ničesar in morajo stradati. Toda s to globoko človekoljubno idejo so prišli v nasprotje s povoino nemško stvarnostjo, ki pač takih zarodkov socialističnih nazorov ni dovoljevala. Goodricht - Hacket : DNEVNIK ANE FRANK Drama o mladem židovskem dekletu Ani Frank ni tako neznana, da bi jo bilo potrebno posebej predstavljati. Lani jo je uprizorilo tudi DPD Svoboda v Murski Soboti. V svoj program pa jo lahko uvrsti vsaka močnejša dramska skupina, saj uprizoritev ni zahtevna in je lahko izvedljiva tudi na manjših odrih. (Nadaljevanje s 1. strani) nekaj let razpravljajo, vprašanje, kje naj bi čakali na vlak šolarji, ki se vozijo iz raznih krajev Pomurja v šole. ki so v Soboti — v centru Pomurja. Seveda pa, ugotavlja stanovanjska skupnost, da to ni le vprašanje Murske Sobote, ker gre tudi za otroke :iz drugih občin, temveč da je t0 vprašanje, pri katerega rešitvi bo moral sodelovati tudi okraj. Zato bo stanovanjska skupnost pripravila predlog, kako bi se dalo to urediti in predlog predložila merodajnim okrajnim forumom, predvsem okrajnemu odboru SZDL. Zdaj se več kot 200 otrok, ki dnevno čaka bodisi na avtobuse ali na vlak, potika po raznih hodnikih raznih ustanov, poseda po gostinskih lokalih, igra biljard in podobno. Skratka, tava nekje po M. Soboti okrog, ne da bi vedela, kam se dati. To je tembolj še potrebno rešiti, če upoštevamo pri tem, da ti otroci že z vožnjo v šolo in domov zgube prenekatero urico za učenje dragocenega časa. Če pa bi imeli nekje možnost počakati na vlak, bi lahko že med čakanjem napisali kako nalogo, pregledali, kaj so se tisti dan v šoli naučili itd., to še tembolj, če bi hkrati poskrbeli, da bi to čakanje nekdo nadziral, kar bo tudi nujno. SKUPNI JEZIK ZA PODJETJA, USTANOVE IN OBČINO Kar zadeva skrb za razbremenitev delovne žene pri prehrani, e (ne v svetu stanovanjske skupnosti) prevladovalo mnenje. da družbena prehrana v Murski Soboti ni problem. Krivi so tudi prizadeti, ki na sc-stankih niso povzdignili glasu, največ krivde pa je v formalnem reševanju vprašania. Marsikje, kjer bi morali to in druge dejavnosti podpreti, niso zato preveč navdušenk ker vedo, da bo treba hkrati z normalno podporo dati tudi:, razumljivo, neka«; finančne podpore. Denarja pa. kakor znano, ni in zato so marsikje še zadovoljni. če se ljudje pre\eč ne potegtuje'o na primer za obrat družbene prehrane. Hkrati pa je podoba, da prav ob tem obratu družbene prehrane vse namreč vprašujejo za mnenje gostince. Njihovo stališče brž vsakogar odvrne od pobude. ker je v tem, češ da bo vse predrago in podobno. Gostin-ci se kajpak bojijo, da bodo abonente beri: potrošnike alkoholnih pijač izgubili, s tem hi pa tudi izgubili prispevek, ki jim ga zdaj občina pušča, ker imajo razen pijače tudi prehrano, Bliža pa se čas. ko v Murski Soboti ne bo več kazalo samo razpravljati o družbeni prehrani, temveč tudi nekaj ukreniti. Prvič bo število zaposlenih žensk naraslo, a tudi število ostalih abonentov, ki tudi sedaj ne dobivajo več cenene abonentske prehrane v gostiščih, saj je ta. razen v hotelu »Central« in še morda nekje, iz meseca v mesec draž:a. se ho povečalo. Tudi kolektivi, ki so uredili tople malice za svoje zaposlene v nekaterih gostiščih, vedno bolj uvidevajo. da gre tu le za začasno rešitev. Vprašanje je sedaj, ali ho kazalo preurediti v obrat družbene prehrane enega izmed obstoječih gostinskih obratov, ki ima osnovna sredstva in ustrezno osebi e in mu tako omogočiti templje rentabilnosti, ali najti kako drugo rešitev. Skupni jezik bodo pa morala najti tako podjetja in ustanove kot občin i, ki so odgovorni za učinkovitost organizacije družbene prehrane m njen pozitivni vpliv na standard delovnega človeka. Tudi glede servisa gospodinjskih pomočnic je obveljalo mnenje, da se to v M. Soboti ne bi obneslo, ker si ženske same poiščejo pomoč. kadar jo potrebujejo in da je najbrž, premalo takih gospodinj-stev, ki potrebujejo tako pomoč. Razgovor z ženami, ki imajo tako pomoč, pa je pokazal. da jo plačujejo po 100 dinarjev na uro. Jasno je, da bi bila taka pomoč preko stanovanjske skupnosti cenejša. Vse je torej le v tem, da ni bilo doslej učinkovite spodbude za rešitev tega in drugih vprašanj službe za razbremenitev družine oz. delovne žene. ŽENE DAJEJO POBUDO V Lendavi so dale mnogo pobud prav žene. V anketi so zahtevale ustanovitev pralnega servisa, zavzele so se za krpanje in likanje perila, za razna servisna popravila. za družbeno prehrano, za to, da bi vrtec delal tudi v počitnicah, česar prej (lani) ni bilo. za to. da bi otroci dobili kosilo v vrtcu. Izjave so tudi. da so pripravljene prostovoljno delati v vrtcu. Ze prej so delale zastonj in menjaje se pripravljale malice v šoli. In prav na temelju te ankete so v Lendavi uredili, da je deloval otroški vrtec letos tudi že v počitnicah. Kako so zaposlene žene tega vesele, ni treba posebej pripovedovali. Sicer pa je stanovanjska skupnost v Lendavi poskrbela za ureditev otroškega igrišča pri vrtcu »Nafte«, za razširitev družbene prehrane in tople majice (zlasti skrbijo glede tega za vajence), nabavila tri pralne stroje (dva sta nemara slabo izkoriščena), pripravlja p.a vodo in plinovodno inštalatersko dejavnost ter se je zavzela, da so predpisali 1.3 % prispevek na plačo vseh zaposlenih za ureditev letnega kopališča. V Ljutomeru so zbrali sredstva kot kredit za obrat družbene prehrane, ki oskrbuje z majicami vse kolektive. V programu imajo ureditev otroškega igrišča, pralnico. servis za vodovodne in elektroinstala-cije, prevozni servis in ustanovitev komisijske trgovine. V vrtcu dobiva kosilo 35 otrok. Zbirajo tudi krajevni samoprispevek za zimsko kopališče. V G. Radgoni pripravljajo otvoritev obrata družbene prehrane in razmišljajo o otroškem igrišču in razširitvi vrtca. Finančnih sredstev stanovanjska skupnost nima, pristojbina zaposlenih žena za izposojanje pralnega stroja pa bi bila glede na njihove prednike previsoka, zato tega servisa še nimajo. Potrebe so zlasti še po čevljarski, krojaški in šiviljski dejavnosti. OBVEZNOSTI DRUŽBENE SKUPNOSTI Doslejšnje izkušnje v našem okraju kažejo, da so pri družbeni prehrani največ delali sindikati, za razbremenitev družine pa društva za napredek gospodinjstva. Za otroška igrišča so se zavzemala društva prijateljev mladine. Vsekakor pa nabiralne akcije v Ljutomeru in Murski Soboti kažejo. da so gospodarske organizacije pripravljene dajiati sredstva za dejavnosti stanovanjskih skupnosti, če se jim potrebe predočijo. Glede vprašanja: stanovanjske skupnosti ali krajevni odbori? — je Komisija za delo z ženami pri okrajnem odboru SZDL mnenja — in tako je tudi v resnici glede na potrebe ob upoštevanju per-spektive — da so tudi kraji kot Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer že toliko razviti in imajo toliko zaposlenih družin, da problemi, ki naj jih rešujejo stanovanjske skupnosti, obstajajo. To najbolje dokazuje anketa v Lendavi. Manj teh potreb je za zdaj v Gornji Radgoni, ker je manj zapo- slenih žena. Po drugi strani pa stanovanjska skupnost lahko pomaga reševati občini komunalne probleme kot krajevni odbor. Tudi če je potrebno vprašanje: stanovanjska skupnost ali krajevni odbor? — proučiti, je jasno, da organizacijska oblika še ne rešuje problemov. Politične organizacije bodo tudi v prihoduje morale dajati stanovanjskim skupnostim pobudo za reševanje potreb državljanov. Te je moč rešiti samo s široko aktivi-zaei'o im neposrednim uveljavljanjem in odločanjem o vseh vprašanjih, zlasti kadar gre za objekte, ki lahko zboljšam živ-liensko raven delavca. V kolikor bo Socialistična zveza spodbudila za take ake je vse ljudi. ki jim je pri srcu zboljšanje življenskih pogojev delovnih judi, služba za razbremenitev družine pa bo dobila svoje mesto v družbenih platnih im v proru-čunili občin zagotovljene osnovne zneske za začetek, bodo stvari tekle povsem dru-gače kot doslej. Kadar govorimo o obveznostih družbene skupnosti glede tega, mislimo predvsem na komuno, podjetje in ustanove kot celice družbe, ki so neposredno dolžne skrbeti za to. Od tega je odvisen realni zaslužek delovnih ljudi. Razumljivo pa je, da obstoj teh družb ne bo smel vedno bremeniti proračunov občin, ker bodo pozneje morali vedno več prispevali prizadeti posamezniki in gospodarske organizacije iz svojih skladov. Začetek dela službe razbremenitve družine in nadaljnji učinkoviti potek njenega dela pa si brez učinkovite pobude sleherne finančne pomoči ob miselnosti našega prebivalstva le težko predstavljamo. Bojan Sinko OPOMBA UREDNIŠTVA - Opozarjamo bralce, da smo vprašanju o službi za razbremenitev družine o njenem delovanju in podobnem pisa-li vsem svetom stanovanjskih skupnosti v štirih središčih Pomurja, a tudi občinskim ljudskim odbrom v teh krajih in političnim organizacijam. Odgovore na naša vprašanja bomo objavili prihodnjič. Za mnenje pa bomo povprašali tudi vodstva naših podjetij in ustanov ter politične organizacije v njihovem okviril. Ko bomo prejeli odgovore, jih bomo prav tako objavili v Pomurskem vestniku. 4 POMURSKI VESTNIK 29. SEPT. V KRATKEM PO POMURJU BUKOVNICA — Elektrifikacijski odbor si ob pomoči vaščanov prizadeva, da bi v vasi čim prej zagorela električna luč. Transformator imajo zgrajen, pa tudi drogovi so v glavnem že postavljeni. V kratkem bodo napeljali iz Motvarjevec žico ter preostali del omrežja. Vredno pa je omeniti, da je vaščanom precej pomagala s prevozi tudi kmetijska zadruga v Bogojini. MURSKA SOBOTA — Planinsko društvo v Murski Soboti bo 2. oktobra organiziralo izlet v Kumrovec, Podčetrtek, Rogaško slatino in na Trakovčan. Kakor so nam sporočili, bodo zbirali prijave samo do 30. septembra. VELIKA POLANA — Od organov družbenega upravljanja ima brez dvoma najtežje naloge šolski odbor. Zavzema se za zagotovitev dovoljnega števila učiteljev ter primernejšega inventarja v šolah. Med pomemnejšimi nalogami pa je tudi skrb za učiteljska stanovanja, za popravilo šolskega poslopja ter ustanovitev šolske kuhinje. Pomanjkanje učiteljev je letos na šoli precej občutno, saj na desetih močnih oddelkih poučuje samo šest učiteljev. EIKŠINCI — V nedeljo so v obmejnih Fikšincih na proslavi 65-letnice obstoja gasilskega društva prevzeli gasilci tudi novo motorno brizgalno. Imeli so tudi skromen kulturni program. Svečanosti se je udeležilo več sto ljudi. TOMAŽ PRI ORMOŽU — Gasilska društva v okolici Tomaža so imela preti kratkim nočne vaje, na katerih so gasilci pokazali precejšnjo spretnost. Gasilci pa so žal ponekod naleteli na nerazumevanje prebivalstva. -jk GORNJA RADGONA - V radgonski občini imajo fluorografsko akcijo, na kateri brezplačno fluorografirajo vso odraslo prebivalstvo. Občinski štab je že opravil organizacijske priprave. Kakor predvidevajo, bo fluorografiranih okoli 12 tisoč oseb. -ika DOMANJŠEVCI — V Do-manjševcih so v nedeljo svečano odprli novo avtobusno garažo, katero so vaščani zgradili s pomočjo občinskega in krajevnega ljudskega odbora. Na svečanosti je govoril sekretar Občinskega komiteja ZKS Petrovci — Šalovci tov. Gomboc. KLJUB DOBRI LETIM LETOS PRI ODKUPU enake težave in pomanjkljivosti kot lani »Odlična letina za sadje, posebno še za krompir«. Tako pravijo kmetovalci. Tudi v kmetijskih zadrugah, ki smo jih v teh dneh obiskali, dajejo kaj laskava priznanja kmetijskim pridelkom letošnje letine. Na zadnji seji sveta za blagovni promet OLO Murska Sobota pa so ugotovili, da se bodo letošn ji tržni viški kompirja povečali od lanskih 340 vagonov na letošnjih 700 vagonov ali za 100 odst. Prav tako je s sad jem, ki ga bo letos nad 300 vagonov za prodajo. Po družbenem planu je predvideno, da se bo naša kmetijska proizvodnja povedala za 62 odst., tržni viški pa za 30 odst. Povečanje tržnih viškov je v glavnem pri goveji živini, prašičih, mleku, jajcih, žitaricah. krompirju in sadju. VAGONI. VAGONI KROMPIRJA IN SADJA Odkupna sezona krompirja in sadja je prav v teh dneh v polnem razmahu. O tem nas lahko prepričajo tudi polni vagoni na železniških postajah. Dan za dnem odhajajo iz Pomurja. Toda kam? Pri Kmetijski poslovni zvezi v Ljutomeru so nam povedali, da so do sedaj že odposlali okrog 400. ton industrijskega sadja, 200 ton potrošnega sadja in 17 ton krompirja, ki so kupili od kmetijskih zadrug. Vse te količine pošiljajo širom po Jugoslaviji, največ pa v Beograd. Na omenjeni kmetijski poslovnt zvezi zatrjujejo, da bodo prodali še za okrog 50 vagonov krompirja in 100 vagonov sadja, čeprav imajo s kmetijskimi zadrugami sklenjenih pogodb samo za 80 vagonov sadja, predvsem sortnega. V KZ Mačkovci so že odkupili od kmetijskih proizvajalcev 30 vagonov sadja, prav toliko pa ga še nameravajo. Tudi krompirja so že odposlali nad 15 vagonov. Sadje prodajajo. Poslovni zvezi v Murski Soboti, s katero so imeli za to sklenjene pogodbe, ostalo pa vozijo v Beograd, Pančevo in Borovo, večji del krompirja pa v Titograd. Med zadrugami, ki bodo odkupile največ sadja, je KZ Radenci. Do sedaj so ga odkupili ze nad 160 ton, nameravajo pa ga se za okrog 400 ton, predvsem jabolk. Kupujejo pa tudi vse vrste hrušk. V tej zadrugi so nam tudi povedali, da so realizirali vse sklenjene pogodbe. Največ sadja prodajo v Osijeku, kjer imajo že nekaj let poslovne odnose z nekaterimi gospodarskimi organizacijami. Poleg Osijeka pa radensko sadje jedo tudi v Beogradu, Zagrebu in Splitu, manjše količine pa ga je kupilo tudi podjetje »Sadje-zelenjava« v Ljubljani. Razen sadja naložijo na radenski železniški postaji vsak dan po dva vagona krompirja. Tudi krompir, ki ga bodo naložili skupno okrog 25 vagonov, pošiljajo največ v Srbijo. Poslovna zveza v Murski Soboti je v tem času prodala že za kakih 300 vagonov potrebnega sadja in 100 vagonov industrijskega sadja. Poleg tega bodo doma pulpirali 70 vagonov sadja, 30 vagonov pa ga bodo vskladiščili. Poslovna zveza je letos odkupila od kmetijskih zadrug tudi razne vrste povrtnin (kumare 55 tisoč kg, korenčka 10 vagonov itd.). Pogodbeno pa bodo pridelali še na 15 ha gorčico, na 1 ha peteršilj in na 1 ha zeleno papriko. Začeli pa so že tudi z odkupovanjem bezga po 25 din za kilogram. Za izvoz ga bodo odkupili okrog 20 ton, vendar računajo, da se bodo prihodnja leta te količine z boljšo organizacijo nabiranja bezga še povedale, posebno še, če bodo pri tem poleg KZ sodelovale še šolske zadruge. KAKŠNA JE ORGANIZACIJA ODKUPA? Letos zopet ugotavljamo, da smo ostali pri organizaciji odkupa kmetijskih pridelkov na istem nivoju kot prejšnja leta. Pojavlja se celo vrsta vprašanj, ki so tesno povezana s KZ, ker so le-te neposredni odkupovalci od kmetijskih proizvajalcev. Na področju našega okraja posvečajo zadruge vso skrb le odkupu živine, medtem ko se na odkup sadja in krompirja niso dovolj pripravili, kar kaže, da zadruge še vedno iščejo glavno akumulacijo v trgovini in manj v proizvodnji. Poleg tega pa večina zadrug nima za odkup sadja in krompirja niti najosnovnejše embalaže, niti dogovorjenega tržišča. Za ilustracijo naj navedemo, da imajo KZ, pripravljenih za odkup le okrog 50 tisoč zabojev, vendar pa je od teh 50 tisoč zabojev že kakih 50 odst. takih. ki niso več uporabni v sodobnem prometu. Po lelošnjih pripravah na odkup kmetijskih pridelkov smo tudi pričakovali. da bodo zadruge po-svetile kakovosti mnogo večjo skrb kot prejšnja leta. Na poslovni zvezi v Murski Soboti ugotavljajo, da morajo v obeh prodajalnah v Splitu, jabolka, ki jih dobijo pri zadrugah v Pomurju, prodajati za radii slabe kakovosti znatno ceneje kot drugi. Poleg tega je opaziti razen slabe kakovosti tudi taka jabolka, ki so ob- tolčena, ker jih sadjarji kar otresajo z dreves. Krivdo prisojajo zadružnim odkupoval-cem, ki takšna jabolka odkupujejo. Stvar pa je še drugje. Dokler zadruga lahko proda slabo blago, pomešano z dobrim, strokovno znanje odku-povalcev ni dovolj učinkovito. V zadrugah namreč pogosto lahko slišimo: »Če trgovina ne bi hotela prevzemati od nas takega blaga, ga tudi mi ne bi kupovali od proizvajalčeve. Mnogi nakupovalci se sicer strinjajo s tem. da je potrebno odkupovati kakovostno blago, vendar pa v praksi tega ne u-poštevajo. IN KAKO JE S CENAMI? Že nekaj let si prizadevamo za tako imenovane diferencialne cene jabolk, t. j. plačevanje jabolk po sortah in kakovosti. Zadnji dve leti so bile cene proste: za industrijsko sadje 5—7 din. za potrošno sadje 10 do 15 din, za izbrane namizne sorte pa 20—24 din za kilogram. Dogajalo pa se je, da so odkupna podjetja plačevala slabše sadje boljše, boljše sadje pa slabše. Pri vsem tem je razumljivo, da dajemo pozimi za kilogram jabolk na trgu tudi po 70 do 100 dinarjev. Seveda take cene niso spodbudne za pridelovalce. Odkupne cene so namreč še vedno pod proizvodnimi stroški. Zato se dogaja, da proizvajalci ne škrope in ne oskrbujejo sadovnjakov, kot bi jih morali, jabolka pa tresejo, namesto da bi jih obirali. Letos ni nobenega dogovarjanja cen. Odkupne cene narekujeta ponudba in povpraševanje. vendar tako, da bodo za kvalitetno blago plačevali znatno več kot za industrijsko sadje. Vsekakor pa je naj večja naloga kmetijskih zadrug zajeti vse tržne viške, odkupljeni pridelek skrbno sortirati, vskladiščiti pa le (kolikor se seveda pri naših možnostih da) najboljše sadje, z ostalimi pa pohiteti na trg. Kot pri odkupil sadja, naj bi tudi pri odkupu krompirja bolj upoštevali kakovost. Višje odkupne cene za prvovrstni krompir naj spodbujajo pridelovalce k boljšim sortam. Seveda je dober odkup tako sadja kot krompirja možno doseči le v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami in kmetijskimi posestvi ter odkupnimi podjetji. Tako sodelovanje pa naj se začne že pri pridelovanju in ne šele pri odkupu. Pri odkupu krompirja se pojavlja še tako imenovana »vezava blaga«. Zaradi tega dobijo dispozicije le tiste zadruge, ki prodajo celotne tržne viške. Pri odkupu pa se pojavlja še eno vprašanje, posebno pri odkupu živine. Mnogo KZ se namreč usmerja preko podjetja »Živinopromet«. ker le-ta zadruge bolje stimulira. O tem problemu bo potrebno vsekakor razmisliti. Prav gotovo je k temu pripomogla tudi soboška tovarna mesnih Izdelkom »Pomurka«. Ugotovljeno je namreč, da se cene pri tem podjetju silno spreminjajo in da je spremembo cen opaziti celo mesečno. Tovarna je šla s cenami celo pod minimalne varstvene cene, kar je povzročilo negodovanje pri kmetijskih zadrugah. ODKUP MLEKA. JAJC ITD. Letos ugotavljamo, da se je odkup mleka povečal. K temu so pripomogli tudi ukrepi sveta za blagovni promet pri OLO Murska Sobota. Računajo. da bodo letos lahko odkupili okrog 8 milijonov litrov mleka. Tudi predvidena količina 18 milijonov jajc za odkup bo v tem letu dosežena. V Pomurju so doslej odkupili tudi nad 270 vagonov belih žitaric, okrog 400 ton pa je bilo prodanih preko predelovalnih podjetij izven našega območja. Pereč problem se je pojavil edino pri odkupu rži. Trgovine namreč ne morejo dobiti zadostnih količin ržene moke. ŠE BESEDA O NAŠIH TRŽIŠČIH Ugotovljeno je, da so nekateri kraji v Pomurju slabo oskrbljeni s kmetijskimi pridelki. Posebno pereče je to v Gornji Radgoni in Lendavi. O tem so razpravljali tudi na zadnji seji Sveta za blagovni promet pri OLO. Člani sveta so bili mnenja, naj bi naša tržišča, še posebno v G. Radgoni, že z ozirom na malo ob mejni promet, vendarle morali urediti tako, da bodo potrošniki zadovoljni. Za založenost trga bi morale poleg občinskih l judskih odborov skrbeti tudi gospodarske organizacije. Morda bi kazalo uvesti poleg pavša-liranih podjetij, kakor imajo to urejeno v Ljutomeru, pri občinah še sklade za izravnavanje izgub pri pokvarljivih kmetijskih pridelkih. Poseben problem je založenost trga z grozdjem. Na vinogradniških posestvih zatrjujejo, da se grozdja ne splača prodnati na trstu. marveč ga je bolje uporabiti za mošt. Ali bo res potrebno tudi letos grozdje uvažati z juga? R. Jaušovec Družbeno upravljanje v soboški podružnici DOZ »REZERVE« SO V KMETIJSTVU NEZADOSTNA PODPORA ZADRUŽNIH ORGANIZACIJ — V POMURJU LETNO DO 170 MILIJONOV DIN ŠKODE NA POSEVKIH ZARADI TOČE — PREŽIVELE OBLIKE VAŠKE SAMOPOMOČI — V RAZPRAVI JE OSNUTEK ZAKONA O ZAVAROVALSTVU — DRUŽBENO UPRAVLJANJE V CELOTNEM DOZ? Podružnica DOZ v Murski Soboti je od lanskega 1. marca samostojen zavod z 8-članskim upravnim odborom kot organom družbenega upravljanja — prva s takim statusom v Sloveniji in šesta v državi —, čeprav sicer navzven v odnosu do zavarovancev še vedno posluje kot podružnica osrednjega zavoda. Kljub temu. da je uveljavljanje družbenega upravljanja v tem zavodu komaj šele v začetni fazi. je vendarle mogoče že sedaj izluščiti iz pestre problematike, s katero se ukvarja zavod. nekaj najvažnejših problemov, ki terjalo odločnejše in vzajemno reševanje v korist družbe, zavoda in zavarovancev. Izrazito kmetijski značaj Pomurja narekuje zavodu in njegovemu samoupravnemu organu. da osredotoči svoje delovanje predvsem v kmetijstvo. Pri tem je doslej že zabeležil določene uspehe, ki pa bi lahko bili neprimerno večji, če bi bil pri svojem prizadevanju deležen večjega razumevanja in podpore zadružnih organizacij. Prva pomanjkljivost je že v tem, da nima v organu družbenega upravljanja neposredne povezave z okrajnim zadružnim vodstvom. -Na zavodu ugotavljajo, da bi morale kmetijske zadruge, zlasti še v Prekmurju, bolj kompleksno skrbeti za napredek kmetijske proizvodnje, v to pa sodi tudi borba proti živalskim boleznim in elementarnim nezgodam, ki lahko čez noč podrejo sadove enoletnega dela. Izračuni kažejo, da utrpi družba in posamezniki letno v Pomurju 140 do 170 milijonov din škode po toči samo na posevkih, čemur pa bi se lahko povsem izognil, če bi se ob odločnejši podpori zadrug odločili za skupinsko zavarovanje. S takimi pobudami bi zadruge storile veliko uslugo družbi, sebi in tudi svojim članom. saj je skupinsko zavarovanje zaradi manjših poslovnih stroškov do 30% cenejše od individualnega. Zavod ima sicer že sedaj sklenjenih dokajšnje število individualnih pogodb (za okrog 12% vseh posevkov za zavarovan e proti toči, vendar v glavnem samo tam. kjer je ledeni bič že prepričal kmetovalce o koristnosti tega ukrepa. To pa je plat zvona šele po grenki izkušnji! Podobno stanje ugotavljajo tudi pri uvajanju skupinskega zavarovanja goveje živine ki je v bistvu zdravstveno zavarovanje, saj vključuje poleg pogina tudi popolno zdravstveno zaščito živine po območni veterinarski služili. Rozika pa je v tem. da so na tem področju vendarle dosegli določeno akcijsko družnost z nekaterimi KZ — v Veržeju, kjer delu e najstarejše zavarovalno združen e. v Ivanjkoveih. kjer je v skupinsko zavarovanje vključenih nad 1000 glav goveje živine, v Radgoni, kjer se je zadruga še prav posebno zavzela za organizirano vključevanje svojih članov v skupinsko zavarovanje na večjem ob- močju itd. To so spodbudni primeri, predvsem z desnega brega Mure, medtem ko v Prekmurju težje prebijajo led in jim je komaj v zadnjem času uspelo ustanoviti 4 zavarovalna združenja v beltinski občin. Ob dejstvu, da je od leta 1955 sem zajete v zavarovanje okrog 15% vse goveje živine v Pomurju, se kaže resno zamisliti, saj je borba proti živalskim boleznim in toči glede na gospodarsko škodo prav tolikanj aktualna, kot je že ne-kaj let več ali manj organizi-rano uresničevana borba proti rastlinskim škodljivcem. Po-vsod gre težke milijone Vi bi lahko kako koristno naložil, da bi nam prinesli novo vrednost! Odtod tudi potrebo po družni in organizirano akciji, sak bi že to bilo mnogo če bi zavodu s pomočjo-jo kmetijskih zadrug uspelo ustvariti večja zavarovalna žarišča na Goričkem in Ravenskem. odkoder bi se zavarovanje potlej hitreje širilo tudi v druge kraje. Konkretni primeri so namreč že nekajkrat potrdila da v nekaterih goričkih krajih organizirana samopomoč prebivalcev še zdaleč ne more nadomestiti rednega zavarovanca — zlasti ne takrat, ko nesreča doleti večji krog prebivalcev in je moč škodo povrniti le po načelu večje vzajemnosti, ki pa je vsebovana v poslanstvu zavoda. Zato je vztrajanje pri preživelih oblikah samopomoči prej usluga zaostalosti, ne da bi se globlje spuščali v njeno vsebino, saj je ponavadi tako, da dajejo vsi enako, večjo korist ob nesrečah pa izvlečejo premožnejši, sorodniki itd. Dasiravno ugotavljajo letos tudi na tem področju določen napredek, saj je na pr. zavarovane že okrog 80% živine in nad 50% posevkom v kooperaciji, ostaja zavarovanje v kmetijstvu še vedno neizkoriščena »rezerva« za zavarovalni zavod — vsaj v mejah Pomurja, kjer jim je sicer uspelo razširiti zavarovanje proti požarom od 10% na 90% vseh, v poštev prihajajočih objektov, kjer naštejejo že okrog 10.000 življenjskih zavarovancev, ki vplačalo mesečno nad 3 mili-jone din premij itd. Torej napredek. ki naj bi mu z organiziranimi akcijami čimprej sledili tudi v kmetijstvu! Glede na izkušnje prvih družbeno-samoupravnih za rod-kov. med katere sodi tudi soboški v pripravi osnutek zakona o zavarovalstvu. Ta zakon, ki ga bo Zvezna ljudska skupščina predvidoma sprejela še to jesen, bo na obnovi dosedanje prakse določi zavarovalnemu zavodu ne-govo družbeno vlogo in tudi zagotovil dosledno uveljavlja-nje te družbene vloge s pomoč-jo samoupravljanja v katerem bo prišlo do veljave odločanje zavarovancev predstavnikov družbe in kolektivov posamez-n h zavodov. Brez dvoma bo sprejem tega zakona prinesel ugodno perspektivo naši zavarovalski službi in jo še bolj približal splošnim gospodarskim prizadevanjem komun, v čemer je poroštvo, da se bo moč tudi v pomurskem kmetijstvu odločilneje pomakniti naprej pri uresničevanju nekaterih specifičnih nalog s tega področja. Vaš svetovalec Dr. Franc Žibrik O NAJ POGOSTEJŠIH NALEZLJIVIH BOLEZNIH V POLETNIH IN JESENSKIH MESECIH V to skupino obolenj štejemo tudi: Črevesne infekciie dojenčkov Te nastopajo v poletnih in jesenskih mesecih pri otrocih do enega leta starosti in sprava jo bolnička kaj hitro v težko bolezensko stanje, prečesto tudi v smrt. Obolevajo predvsem umetno hranjeni dojenčki (kravje mleko in različne mlečne mešanice), ki odraščajo v tej svoji nežni dobi v pomanjkljivi negi, splošni umazaniji in ob skrajni nevednosti svojih staršev. Posebno nevarna so tovrstna obolenja za starost do treh mesecev. Ni še dolgo toga, ko se je smatralo, da je vzrok tem vrstam drisk in bruhanja, napačna in pokvarjena urana. Danes vemo, da taka hrana slabi dojenčkov organizem in olajša s tem vdor bolezenskim klicam, ki povzročijo obolenje. Če je taka, v zdravstvenem pogledu, pomanjkljiva hrana še okužena z bolezenskimi povzročitelji, posreduje ta infekcijo direktno. V lažjih primerih izgubijo otroci le apetit, pojavijo se jim po sluznici ust in jezika bele pikice in obloge (ki pa niso od mleka), otroci lahko tudi bruhajo, do-bijo tekoče zelenkasto ali sivkasto obarvano blato, kateremu je skoraj vedno primešan sluz, včasih še krvave nitke. Temperatura je lahko normalna (okoli 37 sto-p:nj C), trebuh je ponavadi v takem stanju malo na-pihnjen. Ce se tako stanje zanemari in ga primerno ne zdravimo, ali pa če je okužba že od kraja hujše narave, postanejo stolice pogostejše h pridruži se močno bruhanje, Vročina naraste visoko. otrok postane zaspan. oči ima upadle, upadla je tudi velika mečava na temenu: otrok izhubi zavest. Če otroku v tem stanju takoj ne pomagamo, umre v nezavesti z visoko vročino. Kako pa pomagamo takemu bolniku? Če ni takoj pri roki zdravnika, patronažne sestre ali babice. le ti vam namreč znajo edino pravilno svetovati in pomagati, si pomagajte matere, do prihoda zdravnika, na sledeč način: prve tri do šest ur dajte otroku le s saharinom sladkan ruski ali kamilični čaj, v manjših količinah v razmaku pet do deset minut (da, tu se pokaže sposobnost, ljubezen in potrpežljivost matere!). Če bruhanje ni preveč težko, da ne moti dovajanje tekočine otroku, se stanje po nekaj lirah popravi in v naslednjih obrokih preidemo postopoma in previdno na korenjevo juho, rižev sluz, pozneje na posneto mleko: najboljše je citronsko. Če se na ta način stanje ne popravi ali se celo poslabša, je potrebno spraviti otroka čimprej v primerno bolnišnico, kjer mu morebiti še lahko rešijo življenje z zdravili in požrvovalno nego vešče otroške negovalke. T r e b uš n i t i f u s i n p a r a t i f u s To sta vročinski nalezljivi bolezni, v Pomurju še precej pogosti, pri katerih se povzročitelj (tifusni in paratifusni bacil) naseli v ostenju ozkega črevesja. Tja pride iz bolnikovih ali kliconoščevih izločkov (blata n vode) na ta ali oni že prej opisani način — največkrat pa z okuženimi rokami — skozi usta v želodec, črevo, v kri in končno se naseli na prej omenjenem mestu, kjer se množi. Vir bolezni je bolnik ali bacilonosec. Bacil tifusa je izven človekovega telesa veliko bolj odporen kot bacil griže. V vodi se na primer lahko ohrani tudi nekaj tednov, v mleku in različnih živilih se pa celo razmnožuje. Za ti dve bolezni se smatra, da je število bolezenskih primerov merilo za higienske razmere kruh ožinama naroda. Največ primerov obolenj je v poletnih in jesenskih mesecih. Spremnljivost za ti obolenji je pri ljudeh splošna: zboli lahko človek v vsaki življenjski dobi. Pri otrocih poteka tifud navadno laže kot pri odraslih: na splošno pa je paratifus lažje obolenje kot trebušni tifus, ki ima tudi višjo umrljivost in češče komplikacije. POMURSKI VESTNIK 29. SEPT. 5 NOGOMET DVA GOLA - DVE TOČKI SOBOTA:RUDAR 2:0 Za nedeljsko prvenstveno srečanje med Rudarjem iz Trbovelj in domačo Soboto je vladalo precejšnje zanimanje, saj bi vsak neuspeh pomenil veliko izgubo in bi zmanjšal izglede za višjo uvrstitev v SCL. Nedeljska tekma je zadovoljila gledalce posebno v drugem polčasu, ko je Sobota z dobro igro potisnila Rudarja v obrambo in dosegla v tem delil igre dva gola in dve dragoceni točki. Srečanje je odlično vodil Kolenc iz Maribora. V predtekmi so mladinci Sobote premagali mladince Rudarja z rezultatom 3:1. Domačini so nastopili v naslednji postavi: Morčič, Drvarič. Puškarič (Miloševič), Skalar, Dozet, Norčič J., Sečko, Norčič L., Potočnik, Maučec, Sarotar. Igra je bila v začetku precej nervozna in v obeh taborih je bilo čutiti nepovezanost. Prvi strel na vrata Je izvedel Rudar, toda žoga je šla mimo vratnice. V naslednjih minutah je Sobota nekajkrat nevarno oblegala nasprotnikova vrata, napade pa so ustavljali branilci in odličen vratar Zagorc, ki je v tem delu igre zadržal tudi Potočnikov strel z voleja. V sredini prvega polčasa je bila igra precej nezanimiva in na obeh straneh je bilo opaziti nepovezanost. Pri Soboti je bila v lem delu igre usodna predvsem povezava med obrambo in napadom, saj sta bila oba vezna člena precej slaba. V 24. minuti je Rudar nevarno napadel in Morčič je le začasno odstranil nevarnost. Vlovil je žogo izven kazenskega prostora in gostje so iz te akcije izvedli prosti strel, ki pa se je odbil od vratnice. V naslednji minuti je imela podobno priložnost tudi Sobota, toda Sečko je iz bližine streljal čez vrata. Do konca polčasa sta imeli obe moštvi še nekaj priložnosti za gol. Naj omenimo samo dve: Rudar je nevarno prodrl po desnem krilu in žogo je dobil nevaren Opresnik, ki je ostro streljal, vratar Morčič pa je žogo zadržal. Takoj za tem je Potočnik z glavo poslal žogo do Maučeca, njegov strel pa je vratar potegnil takorekoč iz gola. Se nekaj strelov na obeh straneh, toda igralci so kljub temu odšli na odmor z rezultatom, s kakršnim so začeli. Tudi v začetku drugega polčasa je kazalo, da se bo srečanje zaradi neučinkovitosti končalo brez gola. Sečko je zapravil kar dve priložnosti za vodstvo, pozneje pa je v akciji, ki je prinesla Soboti vodstvo, popravil te napake. Maučec je z levega krila zaposlil prostega Sečka. ta pa je po lepi kombinaciji poslal v ogenj Potočnika, ki je plasiral žogo v mrežo. Nadaljnji napadi Sobote so se končali s streli mimo gola ali v rokah odličnega vratarja. Sobota je zvišala rezultat, ko je levi branilec gostov igral z roko v kazenskem prostoru, sodnik pa je prisodil najstrožjo kazen. Lali Norčič je z lepim strelom v vratarjev desni kot postavil končni rezultat prvenstvenega srečanja. Moštvo Sobote je do konca igre v glavnem imelo igro v svojih rokah, Rudar pa je bil nevaren predvsem zaradi hitrih protinapadov. Za nedeljsko igro Sobote bi lahko rekli, da v prvem polčasu gledalci niso videli nič posebnega, v nadaljevanju pa je pokazala precej boljšo igro, čeprav so igralci zapravili nekaj lepih priložnosti za povišanje rezultata. V predtekmi sta se srečali mladinski moštvi obeh klubov. Domači mladinci so si že v prvem polčasu zagotovili zmago. Vse tri gole za domače je dosegel Gašpar, dobro igro pa je pokazal Klepec. PREMOČAN NASPROTNIK V MARIBORU KOVINAR (MARIBOR):GRAFIČAR 3:0 (2:0) Nedeljsko srečanje soboškega Grafičarja v Mariboru s tamkajšjim in Kovinarjem v tretjem kolu tekmovanja za prvenstvu) v I. razredu MPL, se je v glavnem končalo tako, kot smo pričakovali: s pora- zom črno-belih, ki so nastopili v povprečni postavi. Če odštejemo slab izkupiček — dive izgubljeni točki — ta po-raz miti ni tako boleč ob upoštevanju dejstva, da je Kovinar tokrat nastopil močno okrepljen z bivšimi branikovimi igralci in je imel Grafičar opravka z najmočnejšim nasprotnikom v tej kakovostni skupini. Na nedeljski tekmi niso Mariborčani pokazali nič posebnega, posebno neučinkovit je bil njihov napad, ki je imel več zrelih priložnosti za gol, a jih je zapravil ali pa je žoga postala plen tokrat dobro razpoloženega vratarja Oučeka. Sicer pa so gostje igrali defenzivno igro in je bila njihova obramba boljši del moštva. Pripomniti je treba tudi to, da so od 25. minute prvega polčasa igrali z desetimi igralci,, ker je sodnik zaradi očitnega prekrška izključil Puklavca. Tako je prišlo za vse moštvo do neljubega in tudi našport-nega pojava, ki nikakor ni bil potreben, pa četudi je šlo tokrat za srečanje z najmočnejšim. ZASLUŽENA ZMAGA PLANIKE PLANIKA : NAFTA B 2:0 (1:0) Zmaga domačih pomeni vsekakor uspeh, saj so gostje imeli dokaj močno enajstorico. V vrstah Nafte so nastopili mnogi igralci, ki so igrali že v prvem moštvu, kljub temu pa niso bili kos razigrani enajstorici Planike. Planika je povedla v sredini prvega polčasa po Pucku, ki je spretno ukanil odličnega vratarja Nafte Huzjana. V nadaljevanju so prav tako prevladovali domači, ki so dosegli po Gjerkešu vodstvo 2:0 in zasluženo prvo zmago. Igra je bila dokaj živa in hitra. Sodnik Hari lz Lendave ni imel težkega posla in je svojo nalogo zadovoljivo opravil. -jo NAFTA DRUGIČ PORAŽENA NOVA GORICA:NAFTA 3:1 (1:0) Po visokem porazu, ki ga je pretrpela Nafta predzadnjo nedeljo v Kranju, so ljubitelji nogometa v lendavski okolici pričakovali, da bodo iz Nove Gorice prinesli vsaj polovico izkupička. Računi se niso uresničili, saj so domačini zaigrali zelo požrtvovalno in zasluženo osvojili obe točki. Po enakovredni igri in prednosti enega gola v prvem delu, so domači v prvi polovici drugega polčasa vodili že s 3:0 in s tem zapečatili tudi usodo gostov, ki so v 77. minuti dosegli častni gol po Gregorju, ki je obenem dosegel tudi prvi gol za barve Nafte v SCL. Dva zaporedna spodrsljaja lendavskih nogometašev na startu v SCL narekujeta, da bo v prihodnjih srečanjih potrebno smeleje poseči v borbo na zelenem polju. Vrste nogometne enajstorice Nafte bodo v prihodnjih tednih pojačane, tako je pričakovati naslednjo nedeljo v Lendavi, ko se bodo domačini pomerili z borbeno enajstorico Kladivarja iz Celja, lepo športno borbo, ki si jo ljubitelji nogometa že tako dolgo želijo, saj so bili za to že vrsto let prikrajšani. Drugemu predstavniku Pomurja v SCL želimo. da bo v tretje zaigral dobro in vpisal prve točke v svojo bilanco. -jo Športno tekmovanje gradbincev V soboto in nedeljo je bilo v Murski Soboti tradicionalno tekmovanje gradbincev iz Varaždina, Čakovca in Murske Sobote. Gradbinci so tekmovali v nogometu, namiznem tenisu, odbojki, šahu in streljanju z zračno puško. Najboljše rezultate v vseh panogah je dosegla ekipa Medjimurja iz Čakovca, sledita pa Sograd (Murska Sobota) in Zagorje (Varaždin). Vse tekme je vodil prof. Evgen Titan. V posameznih panogah so ekipe zasedle naslednja mesta: Odbojka: Medjimurje (Čakovec) Sograd (M. Sobota) Zagorje (Varaždin) Namizni tenis: Medjimurje Zagorje Sograd Šah: Sograd Zacorje Medjimurje Nogomet: Medjimurje Zagorje Sograd Streljanje z zračno puško: Sograd Medjimurje Zagorje SOBOTA B : PUŠČA 7:3 V prvenstveni nogometni tekmi je drugo moštvo Sobote premagalo Puščo z rezultatom 7:3. Gole za Soboto so dosegli Maučec II. 2, Zorec 2, Cifer 1. Jani Horvat 2. Za Puščo sta bila uspešna Baranja II. 2 in Horvat I. Najboljšo igro so pokazali Klanjšček, Vrdjuka in Belinger. Pomursko odbojkarsko prvenstvo LJUTOMER, RAKIČAN, SOBOTA Letošnjega pomurskega odbojkarskega prvenstva, ki je bilo v nedeljo na igrišču TVD Partizan v Murski Soboti, se je udeležilo le pet moštev. Eden izmed favoritov za najvišje mesto na lestvici, TVD Partizan Sobota, je na tekmovanju popolnoma odpovedal, tega pa je kriva predvsem nedisciplina in pomanjkanje športne zavesti. Kljub temu pa je prvo mesto povsem zasluženo pripadlo odbojkarjem Ljutomera. Odbojkarsko prvenstvo Pomurja je minilo čisto drugače, kot so si ga organizatorji pri Pomurskem odbojkarskem odboru zamislili. Za prvenstvo je bilo prijavljenih precej več moštev, ki pa se na tekmovanju niso pojavila. Predsednik Pomurskega odbojkarskega odbora Jože Gašpar nam je o teh moštvih povedal tole: Za moštva, ki so se za tekmovanja prijavila, a so iz neznanih vzrokov odstopila, bomo morali v bodoče podvzeti ostrejšo kaznovalno politiko. Ta moštva niso izostala samo zaradi neresnosti, ampak tudi zato, ker niso mogla računati na prvo mesto. Tako stališče teh društev je vsekakor vredno graje.« Med petimi udeleženci bi lahko rekli, da so bila tri moštva precej izenačena, zato so gledalci že vnaprej pričakovali prvaka iz te sku- pine. To je uspelo moštvu Ljutomera, ki je gladko premagalo oba resnejša nasprotnika, to je moštvo Sobote in Rakičana. Ostala dva udeleženca, moštvi Šalovec in Moščanec sta precej zaostajali za prvo trojko, kljub temu, da sta obe ekipi letos precej napredovali. V finalni tekmi odbojkarskega turnirja sta se srečali moštvi Ljutomera in Rakičana. Ljutomerčani so srečanje odločili v svojo korist in so tako postali kandidati za vstop v Mariborsko odbojkarsko podzvezo. Vrstni red ekip je naslednji: Ljutomer, Rakičan. Sobota, Moščanci in Šalovci. IZPITI ZA ODBOJKARSKE SODNIKE V nedeljo so bili v Murski Soboti izpiti za odbojkarske sodnike. Kandidati so v praktičnem delu izpita sodili tekme na prvenstvenem odbojkarskem turnirju. Izpite je vodil predsednik zbora sodnikov mariborske podzveze Peter Andlovič, ki je obenem tudi zvezni sodnik. Izpit je uspešno opravilo sedem kandidatov. NOVO ŠPORTNO IGRIŠČE V DOBROVNIKU V maju mesecu letos so začeli v Dobrovniku s pripravami urejevanja novega športnega igrišča. Velik odmev za ureditev je nastal mrd vsemi prebivalci, ki so takoj priskočili na pomoč. Dela so zelo hitro napredovala, saj so poleg šolske mladine delali tudi odrasli. Se več! Igrišče potrebuje tudi objekt — slačilnico, so menili odrasli. Tudi ta želja se je uresničila. S skupnimi napori prebivalcev vasi je bila slačilnica zgrajena v rekordnem času enega tedna. Igrišče v Dobrovniku služi danes poleg nogometa za košarko, odbojko in lahko atletiko. Za nogometaše so s prispevki vaščanov nabavili tudi potrebne rekvizite: drese in čevlje. Prvo nedeljo v septembru je bilo igrišče predano svojemu namenu. Ob otvoritvi se je zbralo preko tisoč ljudi ne samo iz Dobrovnika, temveč tudi iz okolice. Na igrišču je tudi prostor za najmlajše — cicibane, za katere so namestili dva vrtiljaka. Prav bi bilo, da bi vzgledu Dobrovničanov sledili še mnogi v Pomurju. -jo DVOJE PRESENEČENJ V nedeljo so bile v okviru Pomurske nogometne lige odigrane prve tekme za prvenstvo. Preseneča zlasti visoka zmaga NK Radgona nad mladim moštvom Kupšinec in pa poraz Nafte B v srečanju s turniško Planiko. Tekma v Soboti med B moštvom Sobote in Puščo se je končala z zmago domačinov 7:3. V nedeljo se prične prvo razširjeno kolo te lige, saj so se šestim, že znanim tekmovalnim moštvom pridružili še štirje vrsitmiki: Ljutomer, Dobrovnik, Beltinci in Tišina. Za sodelovanje so se prijavili tudi mladi nogometaši iz Bakovec, ki pa bodo sprejeti v krog tekmovalcev spomladi. Tolikšna udeležba moštev v borbi za naslov prvaka Pomurja in pa dejstvo, da se je že na prvih tekmah zbralo mnogo gledalcev (v Radgoni celo nad 4001), priča o velikem zanimanju prebivalstva za to tekmovanje. Pohvalno pa je tudi to, da so nedeljske tekme minile brez vsakršnih incidentov, poškodb ali izključitev, kar pričakujemo tudi v prihodnosti. O poteku posameznih tekem pa poročajo naši dopisniki. NK Radgona:Kupšinci 8:0 Po dolgem času je nogometno igrišče v Radgoni zopet oživelo. TVD Partizanu, oziroma njeni nogometni sekciji, ki si je dala kar ime NK Radgona, se je posrečilo zbrati požrtvovalno vrsto mladih nogometašev, ki so pokazali že v prvi javni tekmi, kaj zmorejo. Smelo nogometno četo vodi tov. Drago Kočar, direktor radgonskega Remonta. Radgončani so imeli v nedeljo na prvenstveni tekmi v gosteh mlade fante iz Kupšinec. Rezultat 8:0 za Radgončane je izražen nekoliko previsoko, saj so gosti zastreljali kar dve enajstmetrovki. Fizično močnejši nogometaši-domačini so bili vsekakor boljši. Posebno se je odlikoval vodja napada Snuderl, ki je pokazal veliko smisla za nogometno igro. Vsekakor bo treba v NK Radgona še mnogo dela, kajti o kakšni sistematični igri Še ne moremo govoriti, kar pa je čisto razumljivo, saj so se mladi prijatelji okroglega usnja šele dobro sešli. Radgončani se morajo pač zavedati, da so naleteli v prvi tekmi za prvenstvo Pomurja morda na naj šibkejšega nasprotnika. Se nekaj: NK Radgona naj pripiše na svoje plakate o tekmah tudi višino vstopnine, kot je to navada za vse prireditve. ar ROKOMET MOŠKA LIGA Krog : Gimnazija 22:24 (8:14) Tekma v Krogu se odlikuje po izredni grobosti igralcev obeh moštev, kar je bila posledica, da je bil sodnik primoran izključiti nekaj igralcev. Igra je bila enakovredna in se imajo gimnazijci zahvaliti le sreči, da so uspeli odnesti iz Kroga obe točki. Lendava : Učiteljišče 5:0 p. f. Igralci Učiteljišča bi morali v nedeljo odigrati v Lendavi tekmo proti tamkajšnjemu moštvu, a so zaradi pomanj. denarja in trenj med samimi igralci tekmo odpovedali. Tako je bil ORO prisiljen kaznovati moštvo Učiteljišča z izgubo tekme 5:0 p. f., obenem pa bodo morali plačati Lendavčanom še 1000 din za izgubljeno vstopnino, kot to določajo propozicije ORO. ŽENSKA LIGA Učiteljišče : ESŠ 8:7 (6:3) Brez dvoma, da je nedeljska tekma med ženskima ekipama Učiteljišča in Ekonomske srednje šole povzročila na rokometnih igriščih v drugem kolu največ hrupa. Spomnimo se le tekme iz prejšnjega kola, ko so igralke ESS z kvalitetno igro visoko premagale moštvo Grafičarja. Po prikazani igri so postale v svoji ligi favorit št. 1. V nedeljo so učiteljiščnice s požrtvovalnostjo in zagrizenostjo premagale tega favorita. Ze sam začetek igre je osupnil prisotne, ko so učiteljiščnice pričele zabijati gol za golom in so prišle tako v vodstvo s 5:1. Kasneje so se igralke ESS zbrale in je kazalo, da se bodo izmazale z neodločenim rezultatom ali pa celo zmagale. Štiri minute pred koncem tekme je bil rezultat 7:7. Živčna psihoza je bila na višku in brez dvoma niti igralke, niti gledalci ne bodo pozabili te dramatične borbe. Učiteljiščnice so kot še nikoli udrihale po nasprotnicah, ki sc v zadnjih trenutkih skušale popraviti tisto, kar so prej zamudile. V zadnji minuti je uspelo učiteljiščnicam po zaslugi odlične Hermanove doseči odločilni osmi gol. Najboljša strelka na tekmi je bila Eertalaničeva (Učiteljišče) s 5 zadetki. Sodil je Huzjan. Ostali rezultati v ženski ligi: Krog : Beltinci 5:5 Grafičar : Gimnazija 7:4 (4:2) PIONIRJI Cankova : Beltinci 4:35 (1:19) Polet : Mladost 6:5 (3:1) SLUŽBENE OBJAVE ORO V soboto ob 8.30 - Učiteljišče : Gimnazija, sodi Rituper V nedeljo — M. Sobota, ob 8. uri ESŠ:Lendava, sodi Zupan (Šiftar) Beltinci, ob 10. uri Beltinci : Grafičar, sodi Titan ZENSKE: Murska Sobota, ob 9. uri ESS : Krog, sodi Šiftar (Huzjan) ob 10. uri Gimnazija : Učiteljišče, sodi Bratuš Beltinci — ob 9. uri Beltinci : Grafičar, sodi Šijanec PIONIRJI: Beltinci - ob 8. uri Beltinci : Polet, sodi Martinuzi Murska Sobota — ob ll. uri Bakovci : Cankova, sodi Huzjan Nadzorni odbor ORO je odločitev disciplinskega odbora v zvezi z izrečeno kaznijo dvema igralcema in moštvu Beltince zavrnil, glede na to. da so se za omenjena igralca našle nekatere olajševalne okoliščine, ki jih pa disciplinski odbor prej ni mogel detaljno proučiti. Po najnovejši odločitvi NO se kazen obema igralcema zbriše, kazen moštva Beltince pa zmanjša na pogojni ukor za en mesec. -rrr- RAZPORED TEKEM NOGOMETNE PODZVEZNE LIGE I. kolo 2. oktobra 1960 Ljutomer : Sobota II. ob 15. uri Nafta II : Dobrovnik ob 14. uri Planika : Beltinci ob 15. uri Radgona : Tišina ob 10. uri Kupšinci : Pušča ob 10. uri Tekma II. kola Sobota II : Pušča, je bila že odigrana. Opozarjamo klube in aktive, naj tekme igrajo ob vsakem vremenu. Nogometna podzveza Murska Sobota V nedeljo v Murski Soboti: SEVER : GRAFIČAR RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA 2. do 9. okt. NEDELJA 8.00 Mladinska radijska igra -Aleksander Popovič: Povabilo na ples; 8.26 Stari mojstri - mladi umetniki — Nastopajo gojenci nižjih glasbenih šol; 8.41 Z vedro glasbo v novi teden; 9.45 Blaž Arnič: Kladivarji novega sveta — Stanko Binički: Prapor miru; 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Ferdo Fišer: V okrožni tehniki »Krištof— Stane Ilc«; 10.30 Nekaj melodij za vas; 11.00 Radi jih poslušate; 11.30 Nace Grom: Razcvet ob Vardarju (reportaža); 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo-I.; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo-II.; 15.30 Enzo Claudi: 2ena s pajčolanom (odlomki iz operete); 16.00 Vesela trgatev . . . Narodne in domače viže; 16.25 L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu; 17.00 Šport in glasba; 20.05 Glasbeni variete; 21.00 Športna poročila; 21.10 Slavni pevci - III. oddaja; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.10 Koktajl pred polnočjo: 23.50 Prijeten počitek! PONEDELJEK 8.05 Četrt ure z zabavnim orkestrom Raphaele; 8.20 Za otroke — a) Naš novinar na poti okoli sveta, b) Mladinski zbori pojo; 9.00 Zvočni mozaik; 10.10 S sprejemnikom na dopust! 11.00 Dva prizora iz Poličeve opere Deseti brat; 11.15 Naš podlistek - Življenje admirala Nelsona—I.; 12.00 Zadovoljni Kranjci pred mikrofonom; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Dušan Terčelj: S pravilno predelavo grozdja ustvarjamo kakovost vina; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Narodne pesmi in plesi iz Slavoni- je; 14.00 Orkester RTV Ljubljana izvaja skladbe Premrla, Berana, Berse in Povie; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 »Na vrtu«; 16.00 Naši popotniki na tujem - Drago Ulaga: San Michele; 16.20 Parada plošč; 16.40 Miranov: Suita v starem slogu; 17.10 Šoferjem na pot!; 18.00 Operne melodije; 18.40 S knjižnega trga; 20.00 Trikrat deset (spored zabavne glasbe); 20.30 Simfonični koncert: 22.15 Iz naših studiov; 23.10 Nočni akordi: 23.50 Prijeten počitek! TOREK 8.05 Popularne orkestralne melodije; 8.40 Pet pevcev — pet popevk; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Marjan Kunej: Elektrika pred sodiščem: 9.25 Tri skladbe za harfo; 9.40 Planinski oktet iz Maribora; 10.10 Ura za optimiste (ponovitev); 11.20 Plesni orkester Max Greger; 11.30 Ivo Petrič: Druga samfonija; 12.00 Starejša slovenska zabavna glasba; J 2.15 Kmetijski nasveti — ing. Ferluga: Kakšno klavno živino zahteva trg: 12.25 Poje Dušan Jakšič; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Naši pevci v italijanskih operah; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo - Imel sem jih rad; 14.35 Zvočni kalejdoskop; 15.40 Nadaljevalni foto tečaj; 15.45 Iz folklorne beležnice Tončke Maroltove; 16.00 Listi iz domače književnosti - Pesmi Vena Tauferja; 16.20 Robert Schumann: Druga simfonija; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Parada plošč; 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike: 18.15 Od plesišča do plesišča; 18.50 Človek in zdravje; 20.00 Poje akademski pevski zbor -Tone Tomšič«; 20.30 Radijska igra — Wolfgang Weyrauch: Indijanska balada; 21.45 Edward Mc Dowell: Dva stavka iz Indijanske suite; 22.15 Za ljubitelje modernih popevk; 22.40 Jazz!; 23.10 Nočni komorni koncert del Paula Hindemitha. SREDA 8.05 Poje zbor Slovenske filharmonije; 8.30 Europa express; 9.00 Popevke na tekočem traku; 9.30 Pol ure z zabavnim orkestrom RTV Beograd; 10.10 Priljubljene operne arije; 11.00 Zvoki za zabavo; 11.30 Družina in dom; 11.40 Janez Krstnik Novak: Figaro, scenska glasba k Linhartovi komediji “Veseli dan ali Matiček se ženi«; 12.00 Petnajst minut z Vaškim kvintetom: 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Sile: Med ječmen lahko sejemo pšenico; 12.25 Pozdrav z gora; 12.40 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje; 13.30 Pianist Marijan Lipovšek igra priredbe slovenskih narodnih pesmi: 13.50 Španija v pesmi; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Marjan Kunej: Elektrika pred sodiščem (ponovitev) 14.35 Felix Mendelssohn: Koncert za violino in orkester v dmolu; 15.40 Pojo zabavni zbori; 16.00 Novost na knjižni polici — M. A. Asturias: Gospod predsednik; 16.20 Koncert po željah; 17.10 Deset minut iz naše beležnice; 17.20 Parada plošč; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Slovenski samospevi; 18.45 Radijska univerza — Jože Jan: Ukrepi za zaščito pred ropotom; 20.00 Slavko Mihelčič; Concertino za klavir in orkester; 20.10 Giuseppe Verdi: Traviata (opera); 22.15 Plesna glasba z vsega sveta: 23.10 S pesmicami čez kontinente. ČETRTEK 8.05 Nikola Hercigonja: Vu kleti, suita kajkavskih pesmi; 8.25 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Imel sem jih rad (ponovitev); 9.25 Veliki zabavni orkestri; 10.10 Od melodije do melodije; 11.30 Oddaja za cicibane -a) Charles Vildrac: Vrabčja družina, b) Cicibani — cicibanom — Spored otroških pesmi; 12.00 Kvintet bratov Avsenik; 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Branko Lovše: Sedanji pomen konjereje; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 Popularne skladbe izvaja Mariborski instrumentalni ansambel; 13.50 Melodije za mesto in vas; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 15.40 Nadaljevalni foto tečaj; 15.45 Nekaj komorne glasbe Gabriela Faureja; 16.00 Iz svetovne književnosti — Marcel Ayme: Ključ pod predpražnikom: 16.20 Parada plošč; 17.10 Petdeset minut turizma in melodij; 18.00 Iz Donizettijevih oper; 18.30 Športni tednik; 20.00 Zabavne melodije »Opatija 1960« (prenos iz Opatije); 21.15 Trio Oscar Peterson z godali; 21.30 Bela Bartok: Mikrokosmos II. del; 22.15 Mladim plesalcem: 23.10 Nočni koncert. PETEK 8.05 Tri operne uverture; 8.30 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 9.00 Glasbeni variete: 10.10 Tri mazurke in dva seherza F. Chopina; 10.40 Majhni zabavni ansambli; 11.00 A. Hallecker: Od Splita do Dubrovnika — venček dalmatinskih pesmi; 11.15 Naš podlistek Življenje admirala Nelsona - II.: 11.35 Baročni intermezzo; 12.00 Dobra volja je najbolja; 12.15 Kmetijski nasveti — vet. Franc Bučar: Jugoslovanski standard za klavne prašiče; 12.25 Klavir v ritmu; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja; 13.30 Melodije po vašem okusu; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Tone Pavček: Oktober se predstavlja; 14.35 Poje sopranistka Valerija Heybalova; 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana; 16.00 Humoreska tega tedna -E. B. White: Drugo drevo izza vogala; 16.20 Obisk pri Isaacu Al-benizu; 16.40 Od tu in tam; 17.10 Razgovor z volivci; 17.20 Iz jugoslovanskega simfoničnega ustvarjanja; 18.00 Sovjetska zabavna glasba; 18.15 Kvintet Borisa Kovačiča; 18.30 Iz naših kolektivov; 20.00 Zabavne melodije »Opatija 1960« (prenos iz Opatije); 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Plesna glasba: 23.10 Popevke se vrstijo: 23.50 Prijeten počitek! SOBOTA 8.05 Ritmi Latinske Amerike; 8.20 Igra violončelist Ciril Škerja- nc; 8.40 Pesmi mladinskih delovnih brigad; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo - Tone Pavček: Oktober se predstavlja (ponovitev); 9.25 Za prijetno razvedrilo; 10.10 Za vsakogar nekaj; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 Orkester Alfred Scholz; 12.00 Veseli planšarji v gosteh; 12.15 Kmetijski nasveti - ing. Rado Linzner: Globoko oranje in poglabljanje ornice v kooperaciji; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 12.40 Blaž Arnič: Koncert za flavto, godala, harfo in celesto; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 I. jugoslovanski folklorni festival v Slovenskem Primorju — Ansambel plesov in pesmi Kolo iz Beograda; 13.50 Od arije do arije; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 W. A. Mozart: Simfonija št. 33 v B-duru K. 319; 16.00 Na platnu smo videli; 16.20 Z melodijami na pot! 17.10 Parada plošč; 18.00 Moški zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja; 18.20 Vedri zvoki; 18.45 Okno v svet; 20.00 Zabavne melodije »Opatija 1960« (prenos iz Opatije); 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.10 Zabavne melodije »Opatija 1960«. Radio Murska Sobota NEDELJA 12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila, obvestila in reklame; 12.30 Peli vam bodo domači zbori; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.05 Želeli ste, poslušajte. TOREK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.15 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.30 Želeli ste, poslušajte. SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila in reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte. POMURSKI VESTNIK 29. SEPT. 6 Festival zabavnih melodij „Opatija 60“ Letos bodo izvajali v Opatiji na treh koncertih 6., 7. in 8. oktobra 20 popevk, katere je izbrala žirija Jugoslovanske Radiotelevizije od Številnih na ta natečaj poslanih melodij. Vsako melodijo bodo izvajali v dveh verzijah: enkrat v izvedbi plesnega orkestra Radiotelevizije Beograd pod vodstvom Bubise Simiča, drugič pa v priredbi za zabavni orkester Radiotelevizije Ljubljana, ki ga bo tokrat vodil Bojan Adamič. Seveda bodo vsako izvedbo interpretirali naši najboljši pevci zabavnih melodij. Poleg nagrad, ki jih bo avtorjem treh najboljših melodij podelila uradna žirija, bodo tudi poslušalci in gledalci radijskih in televizijskih prenosov teh koncertov s svojim glasovanjem odločali o podelitvi treh posebnih nagrad avtorjem tistih melodij, ki bodo prejeli največ glasov iz vrst poslušalcev in gledalcev jugoslovanske Radiotelevizije. Prenosi Opatijskega festivala bodo 6., 7. in 8. oktobra od 20.—22. ure, 8. oktobra pa tudi še od 22,20. do cca 24. ure. Glasovanje bo ali osebno ali telegrafsko. v Sloveniji bodo poslušalci lahko glasovali osebno na radijskih postajah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru ter Murski Soboti in sicer tako. da bodo na poseben za to namenjen listek napisali naziv samo ene od 20 me’0-dij. Telegrafsko pa bodo poslušalci javljali svoje odločitve samo na RTV Ljubljana. Vsak telegram bo moral vsebovati naziv ene same melodije in bo veljal samo kot en glas. pa čeprav bo na njem več podpisov! Veljavni bodo samo tisti glasovi. katere bodo sprejele radijske postaje 8. oktobra najkasneje do 19. ure. Glasovi v pismih ali na dopisnicah ne bodo prišli v poštev. PETROVCI — V Petrovci ti so imeli v nedeljo širše posvetovanje o pripravah za — Teden borbe proti tuberkulozi. — Na njem je obrazložil navzočim probleme tuberkuloze dr. Ivan Amon. BOGOJINA — Krajevni odbor SZDL je imel prejšnjo nedeljo razširjeno sejo, kateri so prisostvovali tudi predsedniki podružnic in predstavniki kmetijske zadruge. Razpravljali so predvsem o jesenski setvi v pogodbenem sodelovanju ter ocenili delo krajevnega odbora. Pomenili so se tudi o pripravah na letne konference. TOMAŽ PRI ORMOŽU — Poravnalni svet je imel v letošnjem letu že 42 poravnav, katere je v glavnem precej uspešno rešil. V največ primerih je šlo za družinska nesoglasja. manjše tatvine in žalitve. Okoličani se ob raznih manjših nesporazumih vse rajši obračajo na poravnalni svet. Ta zaseda samo ob nedeljah. ROPOCA — Minulo nedeljo so imeli v Ropoči gasilske sektorske vaje. Sodelovala so društva iz Cankove, Korovec, Kraš-čev, Gerlinec. Gornjih Črncev, Pertoče in Ropoče. Društva so nastopila s polaganjem cevovoda in vajami z brizgalno. Najbolje se je izkazalo društvo iz Korovec. ZENKOVCI — Kakor poroča naša sodelavka V. B. iz Cankove, so imeli v nedeljo v Zen-kovcih sektorske gasilske vaje. Na vajah so sodelovala gasilska društva iz Strukovec, Lemrja, Podonec, Vedarc, Beznovec in Brezovec. Sodelovale so tudi ženske desetine. Najbolje se je pri praktičnih vajah izkazalo gasilsko društvo iz Vadarc in Zenkovec, pa tudi ostala društva so pokazala precej spretnosti. ANDREJCI — Žene in dekleta iz Andrejec in okolice imajo že precej časa tečaj za vkuhavanje sadja in sokov. Ob zaključku bodo priredile tudi primerno razstavo ter zabavno prireditev. GRAD — Prejšnjo nedeljo so imeli pri Gradu sestanek krajevne organizacije SZDL. Med drugim so ustanovili tudi 4 sekcije in sicer sekcijo za kmetijstvo. za šolstvo, prosveto in društvena vprašanja, sekcijo za zdravstvo in socialno varstvo ter sekcijo za komunalna vprašanja. Sekcije štejejo po pet članov. TURNIŠČE - V nedeljo je zadružni svet Kmetijske zadruge Gomilice razpravljal o izvajanju odloka o agrotehničnem minimumu in polletnem poševnem obračunu. Zadruga je v prvem polletju imela prometa 75 milijonov dinarjev, kar je za 21 milijonov dinarjev več kot lani v istem času. Enako se je povečal tudi dohodek in sicer od 3,9 na 7,2 milijona dinarjev, čisti dohodek za razdelitev pa od 2 na 3,8 milijona dinarjev. Koliko je nosilnost tega mostu v Seliščih? Vsi vozniki, ki vozijo čez ta most, naj o tem povprašajo na Direkciji za ceste pri OLO Murska Sobota. Razbiti prometni znak jim na to vprašanje ne more odgovoriti. DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI MURSKA SOBOTA od 19. do 24. septembra 1960 Greta Karba. Emilija Rogan. Blanka Bukvič, Marjeta Virag. Frančiška Budja, Rudi Kmetec. Franc Svetec. Rudolf Gomboc — drugič, uslužbenci okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota; Marija Kološa — drugič. Koloman Farič, Geza Prkič, vsi iz Murske Sobote; Katarina Maučec iz Gančan. Elizabeta Furjan — drugič, iz Gen-terovec. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU POHORJE - MARIBOR razpisuje naslednja delovna mesta; 2 MESTI ZA OSKRBOVALCE ŽIVINE (2 družini) 2 MESTI ZA VINOGRADNIŠKA DELA (2 družini) Stanovanje za obe mesti sta na razpolago. Interesenti naj dostavijo prošnje na naslov: Kmetijsko gospodarstvo Pohorje — Maribor. Streliška 150. 0-1060 ZAHVALA Zahvaljujemo se gasilcem in vaščanom ter ostalim, ki so pomagali pri požaru dne 16. septembra 1960 v Sebeborcih. Jože Vukan, gostilna Sebeborci 53, p. Martjanci D-1050 PREKLIC Podpisani ŠTEFAN KEREC. upokojenec iz Drakovec št. 24. preklicujem in obžalujem žaljive besede, ki sem jih dne 4. avgusta 1960 izrekel v čakalnici Zdravstvene ambulante v Bučkovcih proti MARIJI FILIPIČ iz Rodislavec št. 55 in se ji najlepše zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopka. Štefan Kerec Drakovci 24, p. Bučkovci D-1058 Petek, 30. sept. — Jelka Sobota, 1. okt. — Julija Nedelja, 2. okt. — Miran Ponedeljek, 3. okt. — Vitomir Torek, 4. okt. - Franc Sreda, 5. okt. — Marcelj Četrtek. 6. okt. — Vera MURSKA SOBOTA - od 30. sept. do 2. okt. ameriški barvni ki-nemaskopski film: »20.000 milj pod morjem«: od 3.-4. okt. ameriški film: »Tetovirana roža«; od 5.-6. okt. italijanski film: »Ljubezen in opravljanje«. LENDAVA — od 30. sept. do 2. okt. ameriški film: »Vera Crus« SLATINA KADENCI - od 1.-2. okt. ameriški barvni kinemaskopski film: »Preko mnogih rek«; samo 6. okt. italijanski film: »Senso«. BELTINCI - od 1.-2. okt. japonski film; »Zadnje žene Sajpana« VIDEM OB ŠČAVNICI - od 1.-2. okt. ameriški film: »Modri pajčolan«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 1.—2. okt. ameriški kinemaskop-ski film: »Bernardine«; samo 5. okt. ameriški film; »Dama in potepuh«. VELIKA POLANA - samo 2. okt. jugoslovanski film: »Pogon«. CEPINCI - samo 2. okt. francoski film: »Primer dr. Laurenta«. ZAHVALA Ob prerani smrti dragega moža, očeta MIRKA SLAVINCA iz Ljutomera se najlepše zahvaljujemo vsem. ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala za darovane vence, posebno pa še tov. Martinu Franku in tov. Šerugi za tople poslovilne besede, kakor tudi godbi na pihala. Žalujoči: žena Tinica s sinom Marjanom iz Ljutomera. KMETIJSKO POSESTVO 2 ha v Drakovcih 21, pri Mali Nedelji prodam. Ponudbe sprejema: Alojz Škrjanc, Glavni trg 12 Ljutomer. M-1062 SEJALNIKE 8-14 vrstne TRIER (cilinder) leteči ter več eno in dvostanovanjskih hiš, ugodno proda Realitetno agencija. Kocljeva 16. Murska Sobota. M-1064 NOVI KOTEL za žganjekuho (ore-kucnik) 200 1, ugodno prodam. Alojz Sinko, Rogaševci št. 16. M-1066 ENODRUŽINSKO HIŠO, primerno za obrtnika, zraven železniške postaje Križevci-Boreci, ugodno prodam. Alojz Skrobar, Ključarovci 6, Križevci pri Ljuto-meru. M-1068 HIŠO S POSESTVOM 1.5 ha 22 a prodam. Podgrad 26, p. Gornja Radgona. M-1051 HIŠO Z VRTOM in travnikom, takoj vseljivo, prodam. H. Fabjan, Ljutomerska ul. 5, Gornja Radgona. M-1052 FOSLE borove in ostrešje 4 x 8 m prodam. Naslov v upravi lista. M-1053 3 TELICE za vzrejo, ugodno prodam. Stefan Pintarič, Murski Črnci 37. p. Tišina. M-1054 ŽELEZNO BLAGAJNO 120 X 80 cm, skoraj novo. zaradi preselitve prodamo. Okrajni komite ZKS. Murska Sobota. M-1056 PEKARNO z inventarjem najem v najem. Črensovci št. 117. M-1057 GOSPODINJSKO POMOČNICO samostojno, sprejmem. Gerenčer, Titova s M. Sobota. M-1061 DIJAKINJO sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi M-1070 GOSTINSKO PODJETJE GORNJA RADGONA sprejme v Službo 2 NATAKARICI Ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite do 5. oktobra 1960 upravi podjetja. 0-1067 OBVESTILO Cenjenim odjemalcem sporočamo, da bo KNJIGARNA IN PAPIRNICA »DOBRA KNJIGA« v Murski Soboti zaprta zaradi inventure od 30. sept. do 3. oktobra in ne od 2. do 5. oktobra, kakor je bilo objavljeno v prejšnji številki našega lista. Na željo kupcev bomo od 3. oktobra dalje poslovali z neprekinjenim delovnim časom od 7. do 18. ure. ČZP »POMURSKI TISK« Murska Sobota KOMISIJA ZA USLUŽBENSKE ZADEVE PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU MURSKA SOBOTA razpisuje naslednja prosta delovna mesta v upravnih organih Občanskega ljudskega odbora Murska Sobota: V oddelku za splošne in družbene službe: 1. REFERENTA ZA ZDRAVSTVO 2. REFERENTA ZA MLEČNE KUHINJE V oddelku za gospodarstvo in komunalne zadeve: 3. RFFERENTA ZA INDUSTRIJO IN OBRT 4. REFERENTA ZA GOZDARSTVO V oddelku za finance: 5. ŠEFA UPRAVE ZA DOHODKE Pogoji: Pod točko I in 2 srednja strokovna izobrazba in opravljen strokovni izpit. Pod točko 3, 4 in 5 višja strokovna izobrazba in opravljen strokovni, izpit. Pravilno kolkovane prošnje z zadnjim šolskim spričevalom in življenjepisom je vložiti do 15. oktobra 1960. 0-1069 KOMISIJA ZA USLUŽBENSKE ZADEVE PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU LJUTOMER razpisuje po 21. in 164. členu Zakona o javnih uslužbencih delovno mesto: REFERENTA ZA DOHODKE OD PREBIVALSTVA pri Odseku za dohodke Občinskega ljudskega odbora Ljutomer Pogoj: srednja strokovna izobrazba in nekaj upravne prakse. Ponudbe z življenjepisom in dokazilom o strokovni izobrazbi naj kandidati pošljejo Občinskemu ljudskemu odboru Ljutomer do 5. oktobra 1960. 0-1055 TRGOVSKO PODJETJE »RAVENKA« BELTINCI obvešča odjemalce, da smo odprli novo trgovino Z NEPREKINJENIM DELOVNIM ČASOM (NON STOP) od 7.—19. ure Trgovina je založena z manufakturnim, galanterijskim in špecerijskim blagom po konkurenčnih cenah. Se priporoča, kolektiv Trgovskega podjetja »Ravenka«Beltinci TRGOVSKO PODJETJE »ŽELEZO« MURSKA SOBOTA sprejme v službo TRGOVSKEGA POMOČNIKA ALI POMOČNICO Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje pošljite na upravo podjetja. 0-1065 Erskine Caldwell ČRNEC ABE LATHAN Stric Abe je luščil koruzo v lopi, ko je Luther Bolick prišel navzdol od velike bele hiše na hribu in mu povedal, uaj pobere svojo brkljarijo in se odseli s kmetije. Stric Abe je bil že nekam naglušen in zato ni razumel, kaj mu je rekel Luther. »Moja stara leta me zopet dajejo, gospod Luther,« je rekel stric Abe. »Zdi se, da kratko malo ne morem slišali tako dobro kot nekoč.« Luther je pogledal črnca in se namrgodil. Stric Abe se je moral vzdigniti in se postaviti k vratom, da bi ga lahko bolje slišali. »Pravim, da hočem, naj ti in tvoja družina pospravite svoje pohištvo in vse, kar je zares vaše, ter se odselite.« Stric Abe je iztegnil roko in se oprijel vrat, da se ne bi zgrudil. »Odseliti?« je vprašal stric Abe. Nejeverno se je zagledal v obraz svojega gospodarja. »Gospod Luther, saj ne mislite zares, kajne da ne?« se je proseče obrnil k njemu in glas se mu je tresel. »Kajpak, šalite se, gospod Luther, kajne?« »Dobro si me slišal, tudi če se delaš pol gluhega,« ga je jezno zavrnil Luther, se obrnil in se oddaljil za nekaj korakov. »Hočem, da se mi spravite odtod do konca tedna. Toliko časa vam dam, a samo tedaj, če ne boste poskušali delali kakih sitnosti. In ko boste pospravljali svoje stvari, da ne odnesete česa, kar je moje. Sicer vam bom naprtil sodnika za vrat.« Stricu Abeju se je v trenutku tako zameglilo pred očmi, da se je komaj obdržal pokonci. Za spoznanje se ie obrnil in zdrsel ob vratih na pod lope ter tam obsedel. Luther se je ozrl, da bi videl, kaj dela. »Dobrih šestdeset jih imam na grbi,« je počasi spregovoril stric Abe. »vendar iaz sam in moja družina trdo delamo za vas, govori Luther. Delamo tako trdo ket le kdo na vašem posestvu. Vi veste, da je to res, gospod Luther. Tukai živim in delam za vas. še prej pa za vašega očeta, nepretrganih štirideset let. Nikoli nisem niti omenil, da bi želel dobiti kak delež ne glede na to, da je bil včasih pridelek. ki sem ga spravil za vas pod streho, zelo obilen. NIkoli vas nisem prosil za kaj posebnega, dovoli mi je bilo. da sem jedel, od časa do časa pa kak kos obleke — to je bilo vse. Vzredil sem polno hišo otrok, da bi vam delali, in nobeden vam ni nikoli delal kakšnih težav; ali je tako, gospod Luther?« Luther je nestrpno zamahnil z roko, s čimer je hotel nakazati, da hoče, naj črnec neha dokazovali. In odkimal je z glavo, kažoč, da ne mara poslušati ničesar od tistega, kar ima stric Abe povedati. »To je že res,« je rekel Luther, »ampak moram se od-križah polovice najemnikov z moje zemlje. Ne morem si privoščiti vzdrževanja osmih ali desetih starcev, kakršen si ti, ne več. Vi vsi se boste morali odseli ti in odi bi kam drugam.« »Ali letos ne boste obdelovali zemlje, ne boste gojili bombaža, gospod Luther?« je vprašal stric Abe. »Se zmerom lahko delam tako krepko in uspešno kot kdorkoli. Lahko da za to porabim kdaj pa kdaj nekaj več časa, vendar de'o opravim, kakor se zagre. Ali niste videli, kako sem priprav-lial koruzo. da bi nakrmil mule tako dobro, da jih ne bi mogel nihče bolje?« »Nimam časa, da bi stal tukaj in se pričkal s teboj,: je Luther živčno zavrnil črnčeve besede. »Odločil sem se pa konec besedi. Kakor hitro nakrmiš mule, se mi spravi domov in začni pripravljali svoje stvari za selitev, kakor sem ti že povedal.« Luther se je obrnil in se odpravil navzdol po poti proti skednju. Ko je prišel do lese pred skednjem, se je ozrl. Stric Abe je stopal za njim. »Kam pa naj odidemo, moja družina in jaz, gospod Luther?« je vprašal stric Abe. »Fantje že lahko poskrbijo zase, midva z ženo pa sva se postarala. Sami veste, kako težko je za starega črnca kot sem jaz, oditi po svetu in najti delo najemnika. Saj vas ne stanemo veliko in s fanti pridelamo toliko bombaža kot le kdo. Od takrat, ko sem vam zadnjič omenil delež, je minulo že veliko časa, trideset let ali še več. Kar zadovoljen sem, da delam, kakor delam ter dobim kaj hrane in kakšno obleko. Gospod Luther, sami veste, da je ros tako. V svoji bajtici živim že štirideset let in to je moj edini dom. Gospod Luther, midva z ženo sva zdaj stara in ne bi se mogel zaposliti kot dninar, ker nimam tiste moči. Toda bombaž znam še zmerom pridelovati nič slabše kot katerikoli črnec v deželi.« Luther je odprl 'leso in stopil naprej. Odkimal je, kakor da ga niti poslušati ne misli več. Obrnil mu je hrbet in odšel. Stric Abe ni vedel, kaj naj reče ali sloni po vsem tem. Ko je videl, da Luther odhaja, ga je začelo tresti po vsem telesu. Zagrabili se je za leso, da bi se oprl. »Kratko malo ne morem oditi, gospod Luther,« je vzkliknil obupano. »Tega ne morem in konec. To je edini kraj na svetu, kjer sem sploh živel. Ne, ne morem oditi, gospod Luther.« Luther se mu je izgubil izpred oči, ker je odseli za skedenj. Po tistem ga ni nič več slišali. Naslednjega dne je nekoliko po drugi uri popoldne zapeljal tovorni avlo pred vrata hiše s tremi sobami, kjer je živel stric Abe z ženo in s tremi odraslimi sinovi. Stric Abe in žena sta sedela pri peči in skušala ohraniti telesno toploto, ker je bila zunaj zima in mraz. Doma sta bila sama. (Nadaljevanje sledi) POMURSKI VESTNIK 29. SEPT. 7 SODNI IZVRŠILEC Sodni izvršilec Rihard Lindner iz Stuttgarta je imel nalog, naj odnese od nekega nerednega plačnika, ki ni plačal že pet obrokov, televizijski sprejemnik. Ko je skušal demontirati televizor, ga je napadlo 15 navijačev, ki so prav v tem trenutku spremljali prenos neke nogometne tekme. S težkimi poškodbami so ga prepeljali v bolnišnico. V DVEH DNEH DOBIL ODLOK O UPOKOJITVI Milivoje Živkovič, železniški uslužbenec iz Stragarov, je bil pred komisijo 17. minulega meseca, že 19. pa Je dobil od Zavoda za socialno zavarovanje v Kragujevcu odlok o upokojitvi. DRAGOCEN PREDZGODOVINSKI NAKIT PRI ODPADU Pred časom je našel neki kmet v bližini Požarevca 1 meter pod zemljo glinasto posodo, v kateri Je bil poleg bronastega nakita tudi okrasni predmet iz zlata. Bronaste zapestnice je prodal kmet kot staro železo »Odpadu«. Po zaslugi kustosa Narodnega muzeja v Požarevcu so ga kmalu našli. Pri njem je še bil predzgodovinski nakit iz zlata z veliko umetAiško in zgodovinsko vrednostjo. Po ocenitvi bodo najdeni nakit razstavili v Narodnem muzeju v Požarevcu. SINTETIČNI PENICILIN V Medicinskem centru državne univerze v Sirakusi (država New York) so pred nedavnim razpravljali o novem tako imenovanem sintetičnem penicilinu. S proučevanjem je dokazano, da je ta penicilin v stanju, da ubije tudi tiste klice, ki so že postale odporne proti običajnemu penicilinu in drugim zdravilom. SPANJE, DOLGO LETO DNI Zagonetni »medicinski« primer je dolgo povzročal dvome ameriškim zdravnikom. Sestri iz Clevelanda, petletna Benita in triletna Bernadetta Frantantonio, sta spali malone neprekinjeno od lani septembra. Sum se je porodil šele, ko so našli v njuni krvi sledove nekega mamila. Ugotovili so, da jima je mamilo dajala mati, »da bi dekletci bili mirni«. Na sliki sta Benita in Bernadetta v bolnišnici. VOLOVSKA VPREGA, PRESTRAŠENA OD LETAL, DO SMRTI POVOZILA ČLOVEKA Kmet Miodrag Stamenkovič iz vasi Lomince v okraju Kruševac je izgubil življenje na neobičajen način. Z volovsko vprego se je polagoma vračal domov s polja. Nenadoma je eskadrila letal v nizkem letu preletela Miodraga in njegov voz. Vola sta se ustrašila močnega hrupa motorjev, planila v dir in povozila nesrečnega Miodraga. Preko njegovega telesa so šla kolesa in od težkih poškodb po vsem telesu je na poti v kru-ševsko bolnišnico izdihnil. S ŠPORTNE PRIREDITVE V SMRT Elektromehanik Aleksander Rajičič iz Valjeva je pohitel s prijateljem neke nedelje z motociklom v Sabac, da bi prisostvoval tekmovanju v boksu. Na povratku domov je prišlo do srečanja z nekim motornim vozilom na manjšem kamnitem mostu na odseku ceste pri vasi Mlačevo. Ob tej priložnosti je motocikl zadel v ograjo mostu in se prevrnil. Rajičičev prijatelj, ki je vozil motocikl, si je zlomil roko. Rajičiča pa je vrglo v stran. Oblegal je s težkimi poškodbami, v valjevski bolnišnici pa je v nekaj urah izdihnil. SLADKORČKI Z ALKOHOLOM Anglija uvaža iz Italije sladkorčke, ki vsebujejo alkohol in to 2 vrsti: whiskö z 11,7 in konjak z 9.7 alkohola. Ker je prodaja teh sladkorčkov vsak dan večja, je zadnje čase zavladal strah pred tem, da jih bodo pričeli kupovati otroci. Ta problem so rešili na ta način, da bo proizvajalec opremil omote z napisom »Samo za odrasle«. S TRNKOM UJEL 55 KG TEŽKEGA SOMA Miodrag Vukovič iz Bariča je ujel v Savi s trnkom soma, težkega 35 kg in s tem potolkel vse doslejšnje rekorde ribičev svojega kraja in okolice. Tega dne je prišel Vukovič na' Savo že ob zori. Cim je vrgel trnek, že je ujel ribo, težko 4 kg. Nekaj pozneje je pričelo nekaj zelo modnega vleči za trnek. Vukovičeva roka je občutila. da gre za veliko ribo in zato je ribič pričel klicati na pomoč. Miličnik Bogdan Vučinič je slišal klice in mislil, da se Vukovič potaplja. Sedel je v čoln in pohitel na pomoč, ko pa je videl, zakaj gre, se je sam vmešal v borbo z ribo, ki je trajala celo uro. TIHOTAPLJENJE KAVE Z VOLOVSKO VPREGO Zahodnonemška carina ocenjuje, da je v zadnjih petih mesecih neka tihotapska tolpa pretihotapila preko nemško-nizozemske meje 31 ton kave. Glavni tihotapec je bil neki kmet. ki se je pred nedavnim predal oblastem. Kavo je prevažal s pomočjo svoje volovske vprege, ker je njegovo posestvo na sami meji in v zadetku ni bil sumljiv carinskim oblastem. PRITLIKAVI NAGELJ Ljubica Radič iz Knina je dosegla pomemben cvetličarski uspeh. Vzgojila je pritlikavi - nagelj. Čeprav mu je steblo visoko le 5 cm, je nagelj zacvetel z dvema dehtečima cvetovoma normalne velikosti. Eden izmed cvetov je na vejici, dolgi samo poldrug centimeter, drugi pa na nekoliko večji — dolgi nekaj več kot dva cm. DUŠEVNO TRPINČENJE V Detroitu (ZDA) je sodišče razvezalo zakonski par z obrazložitvijo, češ da je mož duševno trpinčil ženo. Trpinčenje je bilo v tem, ker je vsak dan odnesel s seboj v pisarno zobno protezo svoje žene. da ne bi mogla odhajati iz hiše, med tem, ko je bil v uradu. KRAVA UBILA VOLKA Pred časom se je v nekem kraju občine Drniš izgubila krava kmeta Mata Bilača, ki bi morala čez nekaj dni podariti lastniku telička. Lastnik in njegovi sosedje so jo ves dan zaman iskali. Iskanje so nadaljevali naslednjega dne vse dotlej, dokler jo niso našli. Bili pa so nemalo presenečeni, ko so jo zagledali. Krava je stala na neki strmi skali, na njenih rogovih pa je bil mrtev volk. V njeni bližini je poskakoval teliček. Prevladuje mnenje, da je kravo, ki je povrgla na paši telička In se zato ni mogla vrniti domov, napadel volk. Vendar je ta naletel tokrat na zelo borbeno mater, ki je v obrambi svojega mladiča zmagala. ČAJ V ZAPORU Angleški kazenski zakonik, ki je bil doslej brezkompromisen, bo, kot napovedujejo, postal nekoliko bolj human. Ena izmed bodočih reform je v tem, da bodo imeli zaporniki svojo uro za pitje čaja«, kar je sicer pri Angležih ukoreninjeno. Zaporniki bodo imeli pravico ponuditi svojim obiskovalcem čaj in pecivo. GLASBENI ANSAMBEL BREZ GLASBIL Najbrž nimajo nikjer v naši državi razen v Šibeniku glasbenega ansambla, ki igra brez slehernega glasbila. Sestavljajo ga imitatorji godbe na pihala, ki uspelo imitirajo mestni pihalni orkester. Ta originalni orkester - brez glasbil - ima sedem članov in je zaslovel lani ob gostovanju Radiotelevizije Zagreb v oddaji »Mikrofon je vaš« Za tem so se imitatorji iz Šibenika pojavili tudi pred kamerami zagrebške televizije. VINJEN UBIL VINJENEGA IN DO JUTRA POZABIL, KAJ JE STORIL Petinštiridesetletni kmet Ivko Ivanovič iz vasi istega imena je ubil pred dnevi neke noči na cesti iz Kuršumlije v Kuršumlisko banjo z nožem Miladina Dimitrije-viča. Ivko je vinjen zaspal ob cesti, mimo je prišel Miladin in Ivka prebudil, nakar se je pričel med njima prepir. Pričela sta se med seboj fizično obračunavati in šele, ko sta se pretepa naveličala, sta se, še vedno vinjena, razšla. Stojan Milič je videl, da je Ivko zabodel Miladina. vendar mu je doma mati svetovala, naj se ne meša v »posle« pijancev. Ko se je Ivko naslednjega dne prebudil, je mislil, da je v pretepu z Miladinom potegnil krajši konec in se je začudil, ko je zvedel, da ga je ubil. Preiskava je ugotovila, da mu je prerezal aorto, kar je povzročilo naglo smrt. VERA IN ŠPORT Katoliška vera ni proti športu, vendar je proti profesionalizmu vseh oblik, tako je med drugim izjavil pred nedavnim oče Nicolo Pavoni, duhovnik, ki ga je papež določil za dušnega pastirja bližnjih olimpijskih iger v Rimu. To je prvič v zgodovini olimpijskih iger, da je papež uradno določil »dežurnega duhovnika« za športnike, ki bo imel razen tega še to dolžnost, da koordinira versko aktivnost pripadnikov vseh ostalih religij mod 'to veliko športno manifestacijo. Prve naše ,leteče ladje’ na morju Vaja ali reklama Ta zapozneli posnetek z minulih olimpijskih iger kaže telovadko Doris Fuchs na Trgu XVII. olimpijskih iger v Rimu, kjer je bila uspeli model fotoreporterjev. Doris Fuchs pa je z isto gotovostjo nastopila tudi pred športnimi sodniki na telovadnih tekmovanjih. Potniški pomorski promet na Jadranu bodo kmalu izpopolnili z nekaterimi ladjami, ki jih gradijo v naših ladjedelnicah za »Jadro-linijo«, pomorsko podjetje iz Reke. Po programu bo imela »Jadro-linija« v naslednjih petih letih 15 hidrobusov za prevoz potnikov na Jadranu. Že v začetku prihodnjega leta se bo na morju pojavila tudi prva naša »leteča ladja«, ki bo imela brzino 35 milj na uro. Hidrobusi na Jadranu bodo vozili med obalnimi pristanišči in povezovali otoke. Ta hitra in sodobna prevozna sredstva imajo samo pet članov posadke, za potovanje pa so dokaj udobna. Prva »leteča lad-ja«, ki bo imela specialna krila in močne motorje, bo spočetka povezovala Opatijo, Reko in Rab, v teku prihodnjega leta pa bo vzpostavljena tudi zveza z nekaterimi drugimi jadranskimi pristanišči. Letošnji sezonski vozni red plovbe na Jadranu je malce spremenjen in se bo končal šele 31. oktobra. Prejšnja leta je bil vozni red plovbe nekoliko krajši. MNOŽIČNA ZASTRUPITEV Z MARGARINO NA NIZOZEMSKI IN NEMŠKI KONCERNI Neka ženska Je minuli teden rodila v Rotterdamu mrtvega otroka. Zbolela je na tako imenovani »margarinski« bolezni. Zdravniki sodijo, da bi se otrok rodil živ, če mati ne bi zbolela za to boleznijo. Nizozemski zdravniki so se lotili raziskovanja te bolezni, za katero je zbolelo v Rotterdamu okrog 100.000 oseb. Med obolelimi je trikrat več žena kot moških. Vendar je epidemija začela takoj upadati, čim so umaknili novo rastlinsko margarino iz prodaje. Najbolj zanimivo je prav to, da je bila ta margarin« reklamirana v mestu in na vasi kot proizvod boljše kakovosti. Ne da bi čakal sodni proces, je nizozemski koncern Unilever objavil, da bo vsakemu obolelelemu zaradi margarine plačal odškodnino, kar smatrajo kot priznanje podjetja, da je dalo v prodajo margarino s škodljivimi sestavinami. Komisija, ki je po nalogu vlade preiskala margarino »Plantaž, je ugotovila, da je obolenja povzročil tako imenovani emulgalor, ki naj bi zboljšal okus margarine. Kot že rečeno, je imelo obolenje značaj epidemije, spremljala pa ga je koprivnica. Državno tožilstvo Rotterdama je uvedlo postopek proti proizvajalcu. Panika pa ni ostala samo v mejah te države. Kolikor se preiskava bolj razvija, toliko pogosteje se omenjajo nemški tovarnarji. Medtem ko so po prvem preplahu amsterdamskih in rotterdamskih zdravnikov ekipe kemikov iskale v laboratorijih vzroke te epidemije, je bil na nemško-nizozemski meji zaupen sestanek, v mestecu Venlo so se v popolni tajnosti sestali zdravstveni strokovnjaki nizozemske in zahodnonemške vlade. To, kar so pozneje sporočili javnosti, ne odkriva bistva zaupnega dogovora. Zaskrbljeni Nizozemci so — tako trdi nemška stran - zaprosili za pomoč in nasvet bonnskih oblasti. ker je podobna epidemija Izbruhnila v Nemčiji pred dvemi leti. Nemci so tudi brž sporočili, da je epidemijo povzročil neznani virus. Nizozemci tega niso verjeli, zato pa je amsterdamski lis »Varhajd« porogal, da so nove kemikalije v »zloglasni« margarini -Planta« prispele iz - Nemčije. Nemški tovarnarji so najprej molčali, nato pa so se hočeš nočeš morali sestati vodilni šefi koncernov »Homann Smol, ki ustmeno množi šestmestna števila Malo je ljudi v okolici Kocoljeva, ki ne poznajo Dobrosava Petroviča, kmeta iz vasi Bresnice, občina Koceljevo. Dobrosav je dober kmetovalec, vendar predstavlja v svojem okolju pravcati fenomen. Je odličen matematik, ki ustmeno množi. deli. odšteva in sešteva celo šestmestna števila. Petrovič je končal samo štiri razrede osnovne šole. V šoli je bil najboljši učenec. Pravi, da ni mogel nadaljevati šolanja, ker so mu bili starši zelo revni, pred vojno pa so obiskovali šole samo otroci imo-vitejših družin. Starši so mu tudi govorili, naj ne hodi naprej v šolo. Kdorkoli obišče Petroviča v njegovi hiši, vsakemu rad po- kaže sposobnost množenja večmestnih števil. Števili 636.856 in 545.325 pomnoži ustmeno v treh minutah. Rezultat: 347.293,493.200. Preizkus tudi v tem kot v drugih primerih potrjuje točnost njegovega računanja. Petrovič stalno poskuša pomnožiti tudi sedemmestna številu, vendar mu to doslej še ni uspelo — ustmeno namreč. Ustmeno množenje s tromestnimi, štirimestnimi, petmestnimi in šestmestnimi števili mu teče zelo gladko. Vendar Petrovič upa, da bo kmalu kos tudi ustmenemu množenju sedemmestnih števili. LJUDJE-ŽABE V ARKTIČNEM LEDU Prav gotovo je predstavljalo največje presenečenje odkritje, da so na severu Kanade neizmerna nahajališča surovin, ki nudijo milijonom ljudi možnost eksistence. Geologi so ugotovili, da se raztezajo ogromna petrolejska polja prerije daleč v arktični otočni arhipelag. Celo 1200 kilometrov severno od polarnega področja so našli prostrana nahajališča železa, niklja, bakra, premoga, svinca in urana. Za dobavljanje teh naravnih bogastev klima ni največji sovražnik, treba Je zgraditi ceste, železnice. Za zdaj je letalo v marsičem zamenjalo sani in precej pripomoglo k temu. da geografski položaj Arktike ni več nepremostljivi problem. Na Severu so že letališča z ugodnimi položaji. tako da se na njih spušča okrog 900 do 1000 letal. Razen tega so pozimi v prometu kolone avtomobilov na gosenicah. Vendar vsa ta transportna sredstva ne zadostujejo potreb. Zato so se ponovno morali vrniti k ladijskemu prometu. V Arktiko je odplulo precejšnje število ledolomilcev, ki utirajo pot skozi led celi floti drugih transportnih ladij. Dolga polarna zima otežuje plovbo po arktičnih vodnih poteh, samo v poletnih mesecih (poletje traja 2 meseca) pa lahko govorimo o rednem ladijskem prometu, vendar je tu premalo, da bi delo normalno teklo. Spričo takega položaja je kanadska mornarica pred časom sklenila dati na razpolago svojo najelitnejšo enoto Clearance Diving Branch«, ki se sestoji iz 12 oficirjev in 66 ljudi-žab. Ce je sploh bila možnost, da bi te vode izmerili in da se ladjam omogoči varna plovba na Severu do tamkajšnjih oporišč, potem so bili samo ti ljudje v stanju premagati težave, ki so se s tem v zvezi pokazale. Ti ljudje-žabe so tako izurjeni, da najdejo izhod iz najtežjih položajev. Pod hladno površino arktične vode vzdržijo do 2 uri in pol in precizno opravljajo vse naloge, ki so jim postavljene. So tudi -najboljši specialisti za podvodna rušenja, brez katerih ne bi bilo možnosti plovbe na Arktiki. Pogosto so bili zadnje upanje za ladje, ki jih je led »zaprl«, nenadomestljivi pa so pri razbijanju ledenikov ln gradnji pristanišč ter sidrišč na Arktiki. Navzlic vsemu je bila uporaba te enote velika drznost. Bila je bojazen, da bo ledena voda. ostro podnebje in neprijazno področje z velikimi daljavami — najbližje mesto je oddaljeno 1000 kilometrov — izzvalo povsem druge psihične in fizične reakcije od delovnih pogojev na Atlantiku ali Pacifiku. Vendar je njihova kondicija in ostra izve banost dokazala, da so lahko kos tudi tem zahtevam. Vsakega posameznika so neštetokrat pregledali, če odgovarja za ta nevarni poklic, ki pogosto zahteva, da da človek od sebe tudi zadnje. Preizkusili so jih v posebnih celicah, da bi ugotovili, kako reagirajo na pritisk v globini 35 metrov, kako tam delajo in ravnajo z eksplozivi, kakšne simptome izziva vdihavanje kisika, katere najvišje temperature vzdržijo in če po značaju odgovarjajo za mirno kolektivno sodelovanje. Če se neke pokaže ta ali ona zapreka v plovbi, so ljudje-žabe takoj v akciji. Vsebina njihovih posod za kisik traja, pri bivanju in delu v globini 30 metrov, 85 minut. Vsak gib pri oblačenju opreme in pri podvodnem delu je odmerjen, saj so ga vadili ne štetokrat. Ko končajo podvodno raziskovanje, skupno odločajo, kaj je treba podvzeti za odstranitev zapreke -pogosto je eksploziv najboljše sredstvo. Helikopter prepelje nato material z ladje »Labrador«. Ce se led nabere z vseh strani ladje, potem so seveda potrebne večje količine eksploziva kot pri običajnem razbijanju ledu. V takih primerih se ljudje-žabe spustijo po lestvah z ladijske pa’ube in naredijo razpoke v ledenem pokrovu ki je včasih debel pet do šest metrov. Te razpoke napolnijo z dinamitnimi naboji, ki jih vžgejo, nato po vrsti drugega za drugim. Za sprostitev ladje te pogosto potrebnih tudi do 500 kg dinamita Ko je ladja prosta ledenega objema. sledilo transportne ladje, takoj za njimi pa ladje-tankerji. Pri delih za čiščenje in merjenje arktičnih poti pomaga ladji »Labrador« tudi pet nadaljnjih kanadskih ledolomilcev in transportne ladje. Tako so nekateri ledolomilci prispeli s pomočjo ljudi-žab daleč preko Severnega tečaja. Vendar pa je v Arktiki mnogo nalog, ki čakajo v arktičnem ledu ljudi-žabe. AD< iz Düssena, »Schmitz in Loch« iz Duisburga, Tovarna margarine iz Nürnberga in ostali. Na strogo poslovni se-stanek v nekem hamburškem hotelu je prišel poleg šefov nemških koncernov in malih tovarnarjev tudi predstavnik komprimitiranega superkoncerna iz Nizozemske. Glavna tema razgovorov pa ni bila raziskovanje in proučevanje vzrokov epidemije, temveč barantanje okrog reklami ra« ja margarine v »novem položaju«. Mali tovarnarji so vztrajno zahtevali, naj nemški koncerni v javnih oglasih objavijo razliko med domačo in nizozemsko margarino in odkrito priznajo, v katere svoje proizvode so dajali škodljive sestavine, uvožene od super-koncerna iz Nizozemske. Sporazuma seveda ni bilo. ker ni hotel nihče od velikih staviti na kocko svoje interese. V vsej tej aferi ostane nerazsvetljeno tisto glavno — kemična emulzija, ki je povzročila nalezljivo epidemijo najprej v Nemčiji, sedaj pa na Nizozemskem. Superkoncern na Nizozemskem in njegov »mlajši brat« v Nemčiji varujeta to kot sveto poslovno tajnost. In nobena oblast pod ljubim soncem so ne drzne kršiti »pravic« margarinskih kraljeve v na Nizozemskem in v Nemčiji o ugotavljanju odgovornosti pa ni doslej niti govora. BORBA ZA TRŽIŠČE Aluminijska družba v Ameriki je začela proizvajati škatle za kon-serve, ki jih ne bo več treba odpirati s posebnim odpiralcem. Dovolj bo. da potrošnik potegne za kovinasti jeziček. To je ena izmed novosti v borbi, ki je zajela na ameriškem tržišču industrijo aluminija in jekla. Glede na to, ker proizvajata obe industriji nod svojimi zmogljivostmi, je borba ostra. Poslednji proizvod industrije jekla je tanka pločevina. Škatla iz te nove pločevine je za polovico lažja od prejšnje. KAZNOVANA GROBOST Neki Šved. ribič iz Gnteborga, je pretepel pred nedavnim svojo ženo z živo jeguljo, ki mu je bila slučajno pri roki. Kaznovan je bil s 5 dolarji zaradi grobosti - do jegulje. Ker je število turistov na Jadranu sedaj manjše, so ukinjene samo nedeljske izletniške vožnje, medtem ko o izven-sezonskem redu vožnje še razpravljajo. Poročajo o možnostih, da bi bila tudi v zimskih mesecih vsa mesta na otokih in pristanišča na Jadranu uspešno povezana z ladjami »Jadrolinije«. Človek v svinjaku Ekipa Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Koprivnici, ki opravlja popis kmetijskih proizvajalcev - zavarovancev, je odkrila v vasi Zablatje primer nečloveškega odnosa do starega in bolnega človeka, ki ni mogel sam skrbeti zase. Blaž Jambreuš iz Zablatja je star 65 let, od rojstva pa je gluh in nem. Živel je v skupnem gospodinjstvu s svojo sestro Ljubo Stani« in njenim možem, ki sta se okoriščala z njegovim posestvom. Dokler je bil Blaž zdrav, ga je sestra priganjala k najtežjim delom, vendar je bil vsaj odnos do njega znosen. Toda Blaž je pred letom dni zbolel, tako da se sploh ni mogel gibati. Ko je videla, da od brata ne more več pričakovati pomoči pri delu, ga je Ljuba zaprla v zapuščen svinjak. Iz desk mu je svak zgradili nekakšno ležišče, na katerem je Blaž ležal, pokrival pa se je s cunjami in s senom. Ko so uslužbenci Zavoda za socialno zavarovanje odprli vrata svinjaka in ga osvetlili, se jim je pokazala pred očmi grozotna slika. Na improvizirani postelji je ležal Blaž gol in bos in je bil bolj podoben pošasti kot živemu človeku. Medtem ko sosedje trdijo, da je živel Blaž v svinjaku več kot leto dni, trdijo Ljuba Stanin, njen mož in hči Jela, da so ga »premestili« v, svinjak šele letos, ko so morali delati na polni, nanj pa ni nihče mogel paziti. Beograjska »Politika« poroča, da je proti vsem trem: sestri, svaku in njuni hčerki uvedena preiskava. VOLK UKRADEL PASTIRJU PLAŠČ Nevsakdanji doživljaj je imel Paško Jakelič, ovčji pastir iz vasi Pakovo v občini Drniš. Pasel je ovce nedaleč od svoje hiše in ker je pihala burja, se je ogrnil s plaščem in se umaknil za neki zid. Naenkrat ga je nekaj močno potegnilo za hrbet in Paško je na svoje vet ko presenečenje videl, da ni več njegovega novega plašča. Slišal je samo klice pastirjev in ko se je obrnil, je videl volka, kako leče z njegovim plaščem proti bližnjemu gozdu. Paško ni nikoli našel svojega plašča. Olimpija v stari Grčiji, kjer so bile prve olimpijske igre KRIZA V ZRAKU Svetovni tisk vedno pogosteje piše o tem. da letala na reakcijski pogon izpodrivajo letala s propelerji in ustvarjajo na ta način krizo na tržišču potniških letal. Najzanimivejše je to. da so iste družbe. ki sedaj trpijo milijonsko škodo, v bistvu spodbudile hiperprodukcijo reaktivnih letal. Cena »klasičnih« letal pa nenehno pada. Tako je bila na newyorški borzi uporabljenih leta’ cena letala »Loceed Constelation« 1-049 pred kratkim samo 120.000 dolarjev medtem ko so pred časom stali ti aparati po štiri do petkrat več. Francoske, ameriške in angleške tovarne letal pošiljajo na tržišče vedno več novih reaktivnih letal. Velike štirimo-torne aparate s po 150 sadežev izdelujejo serijsko, ker lahko vsako izmed teh letal zamenja štiri »klasična«. Letos pričakujejo na liniji preko Antlantika še dva milijona potnikov za reaktivna letala, kar je dvakrat več, kot so imela letala starega tipa. Neki letalski strokovnjak je izjavil, ko je govoril o visokih cenah reaktivnih letal: »Če tem pošastim (reaktivcem) ne napolnimo drobovja, nas bodo požrle« Kdo še kupuje zastarele modele v New Yorku? To so večinoma tako imenovani neodvisni, lastniki podjetij v zakupu, ki skupno s turističnimi biroji organizirajo skupinska potovanja. Ta podjetja niso vezana na velike letalske kartele, zato pa lahko prevažajo potnike po nižjih cenah, kar jim omogoča, da vzdržijo konkurenco velikih družb. So tudi strokovnjaki, ki ne prodajo svojih zastarelih letal samo zaradi tega, temveč tudi zato. ker je na vidiku letalo z nadzvočno brzino, ki lahko zamenja deset njihovih aparatov. Kot vse kaže, na to ne bo treba več dolgo čakati, ker se bo kmalu pojavila na tržeča angleška senzacija — letalo s prerezi. Na letalu so na trupu mnogi prerezi za vsesavanje zračnih vrtincev tako imeno-vanega mejnega sloja. ki zavira polet. To bo omogočilo isto brzino s pol slabšimi mo« torji. 8 POMURSKI VESTNIK 29. SEPT.