List 20. gosp dar i rtnišk Tečaj XXII. ill i •# • . m i) tJ ja ; Z : Th Iehajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. poailjane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 18. maja 1864. Gospodarske stvari. govei kug (Rinderpest) po m ali m Zavarovavnica goveje živine. Vsem kmetijskim gospodarjem v priporočilo. Kar ogenj poškoduje, se more zavarovati ali ase- prisadu (Milzbrand) in po kužni pljučnici (Lun genseuche) gospodar Za vsako pri tej družbi zavarovano govedo 7 bi enkrat za vselej plačal okoli 50 novih kraj s kurirati ; tudi to, kar toča škode stori itd. Al tega ni še tem se zagotovi toliko, da gospodar bilo v našem cesarstvu, da bi se zavarovala tudi ž i- 2. potem pa bi plaçai tarifo top a k< v družb let 9 vina dobil 7 to je da bi za-njo gospodar odškodovanje se bode prerajtal 7 kadar mu pogine. Potreba take asekuracije je vine poginil po sicer ocitna veliko let se kliče že od več strani: „Naff ku gah tem, kolikor je > ktero v dežel * f vb*"** V f v " " 5 M " po » X V UUU O U J CiCk au" likor je gospodar sam svojo živino zavaroval ; tarifa dno s t zi-za ko OlUVl UUltLLa e V UllIVV lv L O U IVllV^Vy VU V VV U vi Will • aa^vi JV ^ V/ VULMl. uuiu UfUJV £J I pravite družbo, ktera zavaruje živino!" Al taka stvar tega plačila bode znašala okoli se ne dá s trte sneti, kakor marsikdo misli. Tù gré za denar — take društva pa ne vstajajo čez noč. g d s t o t k Lahko vrednosti percent), to je blizo 1 gold, za 100 gold, zavarovane je rečeno „napravite asekuracijo a pomisliti je Samo ker po sebi se razume, da ta odstotek bode to- liko manji, tem vec gospodarjev stopi v družbo. Za to ali se bode tudi oglasilo dosti deležnikov takrat morejo take društva tako se osnovati, da so po pa je tudi očitno, da majhna tarifa je gotova, če se volji posestnikom živine. Ako vse HQV VOC po OlCLl gl g ^ »guu«l UV/WIUJV fUWJ UV-«JLU, UM v*l UXUUVUIU CtVCt U1 atu 1 družbo. Na Dunaji namreč — kakor dopis si. pred- Tudi je že izrečeno, da se takim gospodarjem, kteri sedništva tukajšnje c. kr. deželne vlade kranjski kme- zavarujejo 10 ali še več goved, bode tarifa po primeri tijski družbi naznanja — se snuje zdaj taka asekuracija še znižala. sreči gré vendar dobimo zdaj tako ki brž veliko gospodarjev udeleži te družbe po tem, da drug druzemu pomaga, prava bratovščina. Je pod imenom „prva obČna in vzájemná aseku- racija za škodo, ki jo delajo kuge domaći plača Ako pa gospodar želi stopiti tudi v posojilnico ? naši živini" („erste allgemeine und wechselseitige enkrat za vselej. gold, vpisnine namesti gori imenovanih 50 kr. Assekuranz-Gesellschaft fur Seucheschàden bei Nutz- Pol leta pa mora gospodar že v družbi biti thieren"). To društvo ima svojo pisarnico na Dunaji v se mu plača odškodovanje za živino, ki mu je poginila 7 da mestu v Maksimilijanovih ulicah štev. (Wien > Stadt } ali ktero so mu pobili. Maximiliangasse Nr. 7). SI. c. k. državno ministerstvo ji je 28. marca t. 1. pod št. 21.108 dovolilo pripravljati se za začetek. da Kdor pa je tri leta v posojilno družbo vpisan sme in je plaçai vpisnine gold. 7 temu bode družba dala to asekuracijo se bode združila tudi občna likor znaša vrednost na pósodo denar ja in sicer do polovice tega, ko- zivine, ktero kmetijska posojilnica (wechselseitige landwirth-schaftliche Kreditanstalt). Po takem bode delala ta družba na dve strani: . ona bode svojim udom in deležnikom odškodo-vala škodo, ktero so jim kuge prizadjale pri živini ima pri družbi zava- rovano; plačeval bode od tega posojila 5 od 100. Iz tega se vidi, da družba ta utegne velika dobrot-nica biti vsaki deželi, in da toliko manjša bode vsako-letna tarifa, kolikor več bode štela deležnikov. To pa se tudi samo po sebi razume, da gospodar posojevala jim bode denarja, da si pomagajo ki je v to družbo zoper kužne bolezni zapisan, ne sme zopet na noge, ako je po kugi njih gospodarstvo prišlo nemařen biti v spolnovanji vseh postav, ki veljajo za v zadrego. IH 'Ta družba želi osnovati svoje početje tako, je udeleži gospodarjev kar največ je mogoče, tako deležnik deležniku vzajemno (wechselseitig) po- da in se da kužne bolezni, ampak da se more zvesto ravnati po njih ■■■ ■ IH^^HBl , da se ne zatrosijo bolezni živinske: „češ bo družba škodo povrnila." saj mi To ucicfcui^u všeumu ^vc^uociotiwg; Av, kar smo po željah si. c. kr. deželnega pred Čem več se tedaj bode oglasilo deležnikov, tem sedništva v tem razglasu ravnokar povedali, je tedaj maga. hitreje in zdatniše se bode dosegel namen njen načrt te nove družbe. Nadjati Pred vsem pa je potreba vavnica goveje živine, po da kteri 7 kugah « ^uo^uuai lacij v v/v> vy onvu živino se bode skrbelo pozneje gospodar največo škodo trpi ; se napravi zavaro- jo zgubi po V ce tudi za drugo 7 se, da přidej o kmali natančne pravila (štatute) na svetio. Treba je pa že zdaj, da gospodarji po vsem Slovenskem prevdarijo to napravo in se udeležijo bratovščine, ki utegne prav do-brotna biti. Tudi je željo po napravi take asekuracije Zato naj se oglasijo gospodarji vsi in hitro, že očitno izrekla poddružnica kmetijska v Metliki o da jih je volja stopiti v družbo. Za zdaj se bode začela zavarovavnica za govejo poginila po tako imenovani pravi živo spoznavši njeno potrebo. živino ki Je 160 Potreba ucilnic za kmetijstvo. Govor dr. Jan. Bleiweis-a v 17. seji kranjskega deželnega zbora. pri nas. Ministerstvo je takrat sprožilo to misel , kakor drugod, je tudi kranjskej deželi reklo: napravi si šolo! Tedaj kmetijska družba, ceravno to ni Ko sem v seji v četrtek nasvetoval, naj se usta- njena dolžnost, joje napravila tako, kakor jo je novi nova kmetijska šola na Kranjskem iz deželnega zaklada, sem že nekoliko podpiral ta predlog z nemško besedo. Naj to storim. danes, da me vsakdo razumeje domačej besedi. ? v Naša kranjska dežela se po legi svoj ej šteje med sama iz sebe, brez druzega pripomočka, najbolje mogla. Zdaj je sklep v četrtek še tej revici podvezal nekako oživijajočo žilo. Druga pot, da se more prosti kmet izuriti v kme-tijstvu, so izgledi. Izgledov, ki jih je narod dobil pri velicih posestnikih, pri grajščinah, ni toliko, kolikor gorate dežele ^ ker znano je^da na 100^ oralov ravnine bi se moralo želeti. Velikih posestnikov slavno in izgledno obdelujejo kmetijstvo Po na- spada 260 oralov gorá in 123 oralov holmcev. tori svojej je tedaj dežela živin orej e in kmetij- mi v deželi > y kteri umno y imamo ---- —j-, ----j ------ --------j - ---------j mi v — al slavni zbor, veliko jih ni. oč*j st va. Iz kmetij st va in živi nor ej e se je dosihmal vidimo, kako so grajščaki prisiljeni, svoje posestva v posebno redila — veliko manj iz obrtnijstva ali in- najem ali štant dajati v take roke, po kterih gotovo ni tudi saj dustrije. Vsak izmed nas to gotovo želi in jaz se tudi na- dosti izgledov umnega kmetij stva. Ker tedaj za leto 1865 nimamo kmetijske Šole ker ----------- — o--- «j JLxui tv^vAuj £j c* lutv JL uiiuaiuvi ouiu^ aui djam, da se bode obrtnijstvo po našej deželi raz- nimamo izgledov pri velicih posestnikih toliko, kolikor širilo čedalje bolj, in da se bode povzdignilo na viSo bi potřebovali, treba tedaj, da začnemo skrbeti za stopnjo y da se ustanové fabrike in druge obrtnijske našega zapusčenega, početja. Al tega moramo še čakati, morebiti dolgo pa je Bog dal prebrisano glavo. borega kmeta, kterem u dolgo čakati, da pridejo možje in napravijo obrtnije in fabrike. Ti zejo mozje gotovo, , bi morali priti iz tujega, zakaj razun malokterih domačinov, ki se do zdaj slavno prizadevajo za domačo obrtnijstvo, se većina naših denarničarjev (Geldmánner) pečá le bolj s tem, da baranta sè žitom b an a š kim, Dve potrebi ste, kteri od nas zahteva naš narod kakor do zdaj skušnje ka- da ne ostane zapuščen, kakor zdaj ? v V kar , in zapuscen je, sem dostojno dokazal in kterim dokazom nihče ugovarjati ne more: dve poti ste, po kterih se more pomagati: obe poti ste dolžnosti deželnega zbora. i u / / Prva pot, da našemu revnemu kmetu na noge po- suhimi češpljami, deteljo in drugimi kme- magamo, je osnova posojilnice za kmete (Boden- tijskimi pridelki, kakor da bi se podala na bolj kredit-Anstalt), da za poštene obresti, za pošten činž težavno pot obrtnijstva, ktero terja mnogih last- dobiva denarjev na pósodo, ki jih v sili potřebuje. nosti ? ne pa samo polnega žaklja denarjev. Fabrik in obrtnij tedaj, kakor sem dokazal, v naši deželi še ni, in čakati jih ne moremo, da pridejo, nam pa kliče dežela naša: „Obdelujte mi zemljo , ki se dá s pridom Drug pot je ? da kmetiški mladenci se napravij ) morej t nj a, da morejo napredovati > da mneg v kterih se a kme to- ne ostanej a dej moj o!" Seje dokaj zaklada v zdanjih časih, v kterih so potrebe dan na dan veče ? na dan spraviti, še je veliko kapitala, ki mrtev leži v zemlji: Razdelite spašnike (gmajne), in predelajte jih v senožeti in njive, obdelujte umnejše senožeti ali travnike, ravnajte umnejše z gnojem, pridelujte več vse je dražje, tudi potrata je, žalibog! veča, in davki so silni. Vse to so današnje nadloge za kmeta da pomoremo deželi. in treba je, klaje, povzdignite sadjorejo, in zlasti na Dolen-skem in Notranjskem murbo- in svilo rej o, povzdignite živinorejo in deset ali dvajset drugih kmetijskih razdelkov več. Ker v letošnjem zboru ni přišel na vrsto nasvet posojilnice za kmete, naj saj ta nasvèt ob veljá, da se osnovi kmetijska šola. Kmetijska šola, ki je dosihmal 7 Al slavni zbor, to ne pride samo po sebi 7 taka bila Idrij « tedaj je bila oštro soj po gospodih poslancih iz (Deschmanna) in Kočevja (Krommerja) treba daj y da se na mestu te šole napravi nova ? je da modrost ne pada z nebes. Kmetijska družba je bila prva, ki je skrbeti začela na edino praktičnej poti, na poti podu ka v doma- cej besedi ) da se tudi naš kmet izuri v kmetijstvu in v vseh tistih razdelkih, ki segajo v kmetijstvo. Dokler kmetijska družba ni nastopila te poti, ni narod naš imel studenca, iz kterega bi bil zajemal potrebnega nauka. Málokdo je misiil na omiko naroda v kmetij stvu zakaj edine bukvice, ki so mu v roke prišle, bile so se napravi taka šola, ktera zamore zadostiti vsem tištim potřebám, ktere se stavijo na kmetijske šole. Treba tedaj , pepél Zato kmetijstvo da iz te stare zavržene šole se kakor fenis iz povzdigne nova, veličastna šola ) slavni zbor > naše je godovinsko pomenli d a n a š n j ? dan 11 prila 7 za po 7 molitvene bukvice in pa davkarske. kterem bode odločeno, ali se bode po potrebah naše dežele osnovala taka šola, ali pa se bode domovini odrekla ta pomoč. To, slavni zbor, mislim je povdarka dosti za potrebo tako , ktera ni samo v našej deželi, ampak po Mar to ni resnica? Koliko neki je narod naš pred vseh drugih deželah živa potreba letom 1843 dobival nauka v kmetijskih zadevah niso 1843 „Novice' 7 do- kler iih ravno denemo. t ti ravno aenemo. Se le, ko so „iNovice" zaceie učiti v >>» metijstvo v vseh razdelkih, je prišlo slovenskih ročuje prišle ko na dan. Na pet prstov drag Po vsem tem nasvetujem, naj slavni zbor prejme volje moj predlog, ki se tako-le so „Novice" začele učiti Slavni zbor naj skene: Deželnemu odboru se spo da v porazumljenji z odborom c. kr. kmetijske knjig za kmetijstvo, vinorejo, kemijo kmet i j- sko sadjorejo, murborejo, svilorejo, v^n umno gospodarstvo, živinorejo, podkovstvo porodoslovje, ozdravljanje živinskih bole- , da skoraj za vsak razdelek celo družbe — prihodnjemu zboru nesvète podá, kako bi se iz deželnega zaklada dala tako imenovana niža kmetij 7 ska šola osnovati in vzdržati Grosavske šole v dolnjej Avstrii na priliko 7 po gledu zen itd. na svitlo imamo zdaj knjigo. tako Naj častiti bravci vsi, kterim je mar za napredek Dve poti ste potrebni, da ju nastopimo, da pospe- skih kmetij stva pri nas, sami prevdarijo važnost kmet Govornik jih pri tej priliki opominja šimo kmetijstvo. Ëna pot je šola za kmetijstvo. pomenljivih besedi, ki jih je izgovoril slavni vojsko e Take sole dosihmal ni bilo, dokler ni ministersko spo- ročilo prišlo leta 1849, da naj se osnuje taka šola tudi vodj •j1"" uvuv>vii > j1" -----— avstrijski, rajnki nadvojvoda Korel rekši 7 da aJ pridobitve niso ; jih armad 161 pri voj skuj ej o na boj nem po lj i, marvec te so, dam in conspectu Timentium Deum" (Pred obličjem ki si jih poljedelecprilasti od zemlje svoje." bogaboječih spolnil bom obljubo svojo). Ob stranéh In ta mož je menda vedil pravo. v se dva Pisma slovenskega učenika svojemu bratu. (Dalje.) 7. Pismo. Pod Ratitovcem na Gorenskem. Premili brate ! Današnj dop naj ima nalogo ? o Dunaj Ti povedati kaj kakor ga zovejo naši bratj xx u u vcuau XVC4J ? P a i j- Kv ui iHuoi naša bela Ljubljana skor zbega ptujca, da bi rečem Ti, da jugu) to ni lahka stvar. Se mogel dati natančnega popisa njenega ; ? kaj pa hipu V se ne ce- sarsko mesto Dunaj, o kterem se po pravici reci za- more luj ; se da je mesto iz samih mest sestavlj Ti v tr anj Dunaj ? Raz de kterega so obdajali še pred malo leti debeli trdnjavski zidovi in globoki pre kop kar pa je zdaj na visoko cesarsko povelj V ze večidel vse odstranjeno in vravnano. Okoli notranjega mesta nahajajo se skoraj okrog in okrog sprehajaiišča in drevoredi, imenovani „Glasis" ali planjava in ^^^■^■^■■■■■■■■■■■i^H d a j pričnejo se predmestja, kterih je bilo po starem številu 36 ; zdaj jih je po imenu menda nekaj meni, so pa, se vé, te toliko veče. Hiš šteje celi Dunaj na strani okoli 9000, ki so prerezane in prekriža konce in kraje z đaljšimi in krajšimi, širjimi in ožjimi ulieami. Med krasne palače in košaté hiše vplet so sprelepe cerkve (okoli 50 jih je) enako žalim raz-nobarvinim cvetkam sred zelenega venca ; visoki cerk-veni stolpi strié iz neizmernega zidovja v sinji zrak, vse vendar pa se ponižno uklanja ogromnemu zvoniku Na Šent-Štefanovemu, ki je celemu cesarskemu mestu povedovavni stražmojster po vojaško rečemo Dunaji bi člověk mogel bivati saj mesec dni, da bi znamenitosti le površno pregledal in potem o vse jih pripovedoval. Jez sem bil pa tù le dva dni — pač res veliko premalo; toraj ne pričakuj nobene natančnosti od mene. Praviti Ti pa hočem po vrsti, kako sem šaril po mestu sèm ter apotil da Iz kolosalnega južnega kolodvora stopivši „Landstrasse , sem se naj prej proti predmestj ondi poiskal vojaško šolo in v nji bivajočega mlađega ojaka ter pustil pri njem culico svojo. Kmali najdem oboje. Mislil sem, da bode fant otrapal agleda. Pač res je, da verno prijatelstvo se še ločitvah in na ptujem natanko spoznava Komaj ko me po sem mlađemu vojaku odgovarjal, tako v eno mer je prašal kaj 7 7 kako 7 kam 7 kako dolgo itd Al hajd na ogled notranjega mesta! Po raznih ulicah dospel sem kmali do prekrasnega zidovja, kterega viditi sem že zdavnej koprnel; namreč do cerkve sv. Karola Boro-meja. Gledé stavbine umetnosti Ti je to najodličnejše svetišče dunajsko. Cesar Karol VI 7 kteri si je to gotovo v stavbinem oziru v Avstrii slavno in ne- umrljivo imé zaslužil, je dal to prekrasno hišo Gospo-dovo postaviti vsled zaobljube, ko je kuga leta 1713 hudo pritiskala. Mogo zdig se visoka kuplj nad ostale okroglaste cerkvene zidine, kterih ogle-đovat člověka nekaka nezadržljiva moč vleče. Korin-tiški stebrovi portal do ktereg se po 15 topnicah pride, okinčan je z bazrelief-i, ki predstavljajo strahote kužne bolezni. Pod njim beremo : , Vota mea red- *) Od nekterih dunajskih. easnikov se po pravici pravi, da jim velikanski Stefanovi tnrn brani vid po posamesnih kronovinah cesarstva našega in da zato mislijo, da ni druzega naroda po cesarstvu kakor Nemca. portalskih vzdigujeta se dalje prostostoj 141 čevlj ev visoka stebra, nadana zopet čez in čez z po bazrelief-i, ki kažejo pogla sv. Karola Boromej dogodbe iz ivljenja Na strani teh stebrov stojita lednjič prostorna zvonika. Sploh more se reci, da ita na veke Ce se pa že pri lijanski stavbini okus prislužil si je pri tem delu hvalo ijih snovah te prelepe Božje veže ni gledalo na stroške, se je to godilo še manj pri znotranji olepšavi. Podolgo-okroglasta, z dvema većima in čveterimi manjšimi kapelicami opasana ladija zvršuje se v drzovito vzdignjeno kupljo ; presvetišče (prezbiteri) je zopet kronano z lastno kuplj celo sve- tišče pa je z zlatom, marmeljnem, štukaturnimi podo krasnimi malarijami prebogato nadano z eno bami besedo: lepote prevzamejo v ti cerkvi tako človeško srce. da se težko loči od tod. Od Karolove cerkve napotil sem se cez 77 glas ( bližnj so v notranje mesto. Na tem potu vidil sem tam, ekdanje trdnjavske obzidja in globoki stale prekopi, zdaj povzdignjene prezale nove posiopj palače tolike lepote, da Ti je m res strmeti Brate 77 luxus" (lipš) kažejo Dunajčanje pri postavljanji kaki novih stavb, to ti je neverjetno Celó po ijih stenah nahajaš pogostoma vse nadunjeno od like, barve, obrobkov in pozlaćenih pascev. Kakošno more še znotraj biti ! Tako strojiti si morejo mi rekel prijatel dinah tiskar Dunajčanje, ki imajo v za banko • v i • je salj oj ih zi- ter kovacnice za zlate drobiž Kolikor cekine, sreberni denar in kup dalje sem koračil po notranjem mestu, toliko bolj živo se mi je kazala siva starost njegova. Tesne, temne ulice vlečejo se mreži enako čidel vse tako visoke, da dosegajo bliš na vse strani: hiše so ve- s in bogat olnčni žarki tlak komaj štacuna vrsti se štacuni, iz kterih sijejo aloge prevelika, kar ravno ni čuda gnječa ljudi na vse strani 7 ker na okoli 575.000 ljud Dunaj pa drdrajo po ulicah prebiv tako beró povoženega člověka od tál. Al dunajski prek glo, da je res čudo, da vsacih pet minut ne po UC1U ^UYUiiV/UV^t» viu » viiM "U l/CVl. Ili UUUOjOI\l ,,. (najemni vozniki) so menda prvi vozniki na svetu iiakarj a so ijih klj ; uboge Slednjič dospel sem do Štefanove cerkve, o kteri prihodnjič kaj. Zdravstvuj, dragi brate î Tvoj J Žlind Slovensko slovstvo. * Dobroznani pisatelj slovenski gosp. Anton Ko s, pravnik na kr. akademii v Zagrebu, je pošlovenil že in misli še več posloveniti tacih gledišČnih iger iz hrvaščine, ktere ne potrebujejo več od 10 oseb in se tedaj lahko dajo igrati tudi v čitavnicah. Obsegala bode vsaka do pôle, cena poli bode do krajc. Na 10 iztisov se privrže 11. Prvi snopić pride brž v natis, kadar se oglasi potrebno število naročnikov. Zato je gosp. izdatelj ravnokar razpo-slal vabilo po Slovenskem, naj rodoljubi se naročijo, pa tudi nabirajo naročnike, kterih imena se mu pošljejo v Zagreb. Zaveže se naročnik le za prvi snopić, potem more odstopiti, ako hoče. Vsak narod kteri je na viši stopnji omike, ima gledišče in glediščine igre. Cisto naravno je tedaj , da tudi mi Slovenci se vstopimo v tem v kolo druzih narodov. Javnih stalnih gledišč ni- mamo se pa moramo jih dobiti sčasoma. Dotistihmal je treba si pomoci z improvizanimi gleclišči v čitavnicah in drugod. Prvo pa je, da imamo iger, za take manjše prostora pripravnih. Dobra misel je tedaj, da je gosp roda po v pipavmu. ? j^ ç* Vred. Kos sklenil izdavanje osobito iz hrvaščine prestavljenih 162 iger ? kakor tudi vrednik „Novic" za natis pripravlja dosedaj v Ljubljani igrane in iz nemščine ali če-šcine přestaví jene. *) Ker tedaj začneino novo polje slovstva našega obdelavati, pazimo, da si izbiramo predmete, ki so sposobni na vsako stran, ne surovi v besedi • -» • • • in 77 77 Tako Zdaj J? si i« slišal îzpregovoril je vladika oglasili so se bratt , gubernator Bogdan Radonić ? » tako naj se zgodi, dekle bode tudi v turškem haremu še zmirom verna černogorska hči dj anj i nadjam se, da bode tamkej boljše pospeševala 7 člověka, za kterega pa tudi ne spodtikljivi nravnosti odraščenega sveto prizadetje nego doma. Poklekni tedaj 1 i • 1 1 • w w • . • i * tli « i _ m m « Sr ^ - « . . M hči je gledišče. Na to sitice devajmo klekni vsako igro. Da pa sicer glediščina igra more biti taka kakor je vsakdanje življenje v različnih razmerah, tega y da ti polnim želj da te blagoslovim î po noben člověk grajal ne bode, kdor ve, jiiivi «iij vyjf^cv je íiuxiujv/ uunaaia o Wium , tUUl UlUgl 3U da tudi dru- trkali na prsi, ko jo je blagoslavljal vladika Helena je zdaj pokleknila, pobesila glavo emlj da se dotikala s čelom tudi drugi so pokleknili in žinsko življenje (Familienleben) je na svetu, m ne samo „jLnaguoiwi uo uujcuim uujj, nui moja samostansko. Nadjamo se od naših pisateljev in izda- gova naj bode zmirom nad teboj do zadnj Blagoslovi te trojed Bog hči moja; milost nje ure za teljev glediščinih iger, da se tedaj zavedajo, da le po- uiaguu^c, — muuoi uug« šteno gledišče je učilnica za omiko in oliko narodovo. sina in svetost svetega Duha. Amen tako blagodetj milost Boga Očeta, ljubezen Boga * Pesmice Franceta Kosmaca. Zagrebu natisnil Potem je vladika razpel roki in tiho molil še ne- K. Albrecht. — Gosp. Matevž Ternovec je iz zapuščine koliko časa; vsi s Heleno vred so s pobešenimi glavami svojega prijatla g. Kosmaca, goriškega Slovenca 31. januarja 1. 1. v Zagrebu nagle smrti umri, , ki je nabral čakali, dokler ni vladika izpregovoril 7 „Vstáni, hči moja!" „vstáni, izpregovoril je naposled pripravi se za strastipol 7 9 kakih 30 pesmic ter jih pod gori omenjenim naslovom ko je bil odmolil; na svetio dal. Mnoge pesmice kažejo lep pesnišk ta- žalostno živenje — za nevernega Turka; mi si bodemó lent mlađega Kosmaca ; al vrela je še mladost, izvrelani prizadevali na vso moc, da bode kmali konec tvojega X A nrn4"A O 1 d A rH » l^O /111 ATT AV> 11 *V\ H A lv^ nliin i -v* n v> v\ li * 7 1 TT A W 1 H • H n n A rf A r\ 4" TTHV\ A wi A/^ m TTA I A M/V /I M ^ y zato naj se Horacijev „nonum prematur in annum" živenja; da se zopet vrneš med svoje rodne sestre nikdar nikoli ne prezira. Marsiktero bi bil pa gosp. njih kralj izdatelj moral nadomestiti z drugo iz zapuščine Da je rajnki tudi epigrame v gladki besedi izrazoval, kaže nam Helena je vstala; nj vitežnja svoje domovine solzeno obličj to je šaljica : Bratec! vedno Pijancu. zadosti pričalo, kako se je sama s seboj v srcu borila ; pa ko je vladika govoril poslednj tem kratkem času besede 7 si suh, čeravno zmirej ga piješ; Imaš popolnoma prav; treba je suši močit'. ijasnilo se je njeno obličj toda za tre nutek; obrnila se je, in z bolnim smehom pogledala Mandušiča Kratkočasno berilo No gubernator!" obrnil se je vladika Harač. Zgodovinsko - romanticen obraz. v Ceski spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil PodgoriČan. (Dalje.) „Kaj misliš, sveti oče!" — izpregovoril je guber- dekle, ali mora Turku . *** »ac»um.« —^ „ali si slišal, kako se Turek pripravlja, da bi vzel Crno goro ; kako si že naprej obeta, da sv. križ povalja v blatu, in do céla zatare sv. pravoslavno vero?" Gubernator je srčno odvrnil: „Sveti oče 7 ce Bog dá in sv. Ivan. mi ne bodemo za pašom držali rok, naj 7 cc nator: „ali je nedolžno ali ne izpolniti svojo obljubo?" pride Turek!" „Potlej bi bilo že pozno nemara, ljubi gubernator djal je vladika in majal z glavo: mi moramo sami prehiteti Turka,, sami 77 Ona se hoče darovati za-me « odgovoril Je 77 Dobro!" stori ti to, kar on namerja potrdil je gubernator radovoljen ; „zato ne , vladika morem. Povedi mi se je sodiš. da bi sodil jaz ; pa sej tudi ne „sej veš, da te slušamo: jaz in moji junaci; Ci 7 77 povedi 77 Mandušiču Odgovori namesto mene Ona sama je prepričala me junak, ki si njen ženin" obrnil t« kaj • 1 • V misas ; kako d djal je Mandušić pokorno ali resno — „da z verolomnostjo ne utrdimo svoje svobodě in slave, ampak da jo izbujajo in jačé ukáži mi se ne bodemo obotavljali. „Srečna Crna gora, če bosta gubernator in vladika zmirom tako enih misli, kakor ti mojih, Bogdan Radonić!" — djal je vladika; jasno je bilo njegovo ob- 1 • V • " ~ - licje 7 .- „sami moramo začeti, če nočemo poginiti. Ko- liko naroda je že skupaj za naš namen vprašal je. žťtve. Ker se hoče le sama darovati za-te, sveti vla- „Sej veo oam - Ù^auil J^ ^wwuiuwuvi tu miUHUii - „sej veš, da črnogorski narod je razdeljen, česar je ves sam u zganil je gubernator z ramami dika domovino; domovina pa mije svetejša, nego vse drugo; 7 zatorej se je zaročila s svojo^ domovino in našo Turek kriv. Nekteri so predrzni junaci ; nekteri pa, strahopezdljivci; na odpadnike Helena Martinovićeva ni več moja nevesta 7 ona mi m bode v svetem spominu ; dokler bodem živel." Je ne vem, kako bi rekel Vladika je pobesil glavo in obrnil se bratom Martinovićem. „Kako mislite pa vi?" Djuro za svoje brate!" vprašal jih je: „govori ki so se izneverili Bogu in narodu, na te pa še ne mislim." „Tedaj niste nabrali dosti naroda tačas, ko mene ni bilo domá?" — nadaljeval je vladika oblačen. Mi nismo do tega trenutka čisto nič vedili za to v „Bratje Martinovići so hodili iz vasi v vas, iz hiše hišo" — „xjx* Aiioixiv/ uv .ivuu^vc* ^ yv^xi* jjjjj veliko , — sej pravim — povsou ia nesreuua raz* njeno skrivnost, sveti oče, jasni vladika!" — djal je pornost — ta razdvojenost; sam sem govoril z vojvodi odgovoril je gubernator 77 ali niso jih do- sej pravim povsod ta nesrečna raz- Dj uro ; to je ze pnrojeno 7 da dekliško srce več y upa ljubimcu, nego bratom. Naš pobratim Ivan Man- povedal, kaj misli, mi pa rekel! Turek dušic, sokol črnogorski je V ze z glavarji, mnogi že komaj čakajo povelja, mnogi pa z glavami majo. Tako, da zdaj ves, kako je, sv. oče!" pravimo : naj se zgodi tako, kakor je on Je bil dika 77 To Je slaba 7 mož v tem poznamo kri beseda, Helena pa ne prelomi svoje obljube ; tucii zat0, tega vendar ne smem pustiti amo kri naše krvi, sestro svojo!" naroa ^asno nosinih ali pa, ako bi zataiil svoie strašno slaba!" — potožil je vla-ali vendar, to se mora zgoditi; ko bi me bilo da bi krvi 7 sestro svojo * narod časno poginil, ali pa, ako bi zatajil svojega Boga, _____y___ _____• • 1__• I__,1__rr« «i U V Blaznikovi tiskarnici se že natiskuje prva slovenska krat- za věčno poginil, sej bodem Bogu odgovoren za-nj kočasna igra ,,Županova Mi cikakakor je bila to zimo igrana v čitavnici ljubljanski. Tudi mi smo izprva mislili za svoje izdanja izvoliti format Drobničevih iger, pa smo odstopili od svojega mnenja in si izvolili obliko „Cvetja." Prav bi bilo, 77 7 tedaj zapovedaj !" — djal je gubernator skor „sej nas je da si tudi gosp. Kos izvoli ta točnejši format. Vred. že nestrpljivo svojo zemljo, iztrebimo tavljavci gotovo potegnejo z nami, kakor navadno ž nje se zadosti, lahko očistimo Turke in poturčence; obo- Pa 163 razun tega! U( obstál Je Šinila kaka dobra misel v glavo naenkrat, kakor da mu je ostane veljavna ženitevska privolitev." Razdelek ff tu jih imaš pred seboj te ogovori jih sam pogledi sveti oče, zbornica z glasovanjem odobrila, pri razdelku y kdo ve ; y je zopet oglasil poslanec Deschmann rekši v Je pa se za kaj vse so pripravljeni — vsi veseli, ker te zopet y da Je imajo med seboj? « Vladika se je zamislil, čez nekoliko časa pa djal : tudi velika dunajska obôina s veto vala, naj se ženitevska privolitev odpravi, čeravno se je v tej občini najbolj bati beraštva, ako bi res bilo, da beraštvo izvira odtod, „No, naj pa bode. Al če tudi ta nada splava po vodi, da se sme vsak ženiti brez dovolitve. Nasvetoval je, naj ali ostanete zvesti svoji obljubi, ali dovršite sami to se ženitevska privolitev nikar ne potrdi. Posl. dekan sveto veliko delo?" — vprašal je, pogledal gubernatorja Toman se potem vzdigne in pravi, da cerkvena po-in po pričujočih junacih. yy To sem že povedal, ali naj trikrat povem? presekal mu je gubernator besedo. stava sicer nič ne vé o ženitevskej privolitvi, pa vendar duhovščini ustreza, ker ji polajšuje opravilo, kadar při- dej o v farovž ljudje zavoljo poroke. Al ženitevske pri- y> Jaz svoje ljubezni ne darujem zato, da bi se ta volitve ne podpiram zato, ker sem duhovnik, temuč pasji Turek napajal s Helenino milostjo je Mandušić in položil roko na prsi; (( oglasil se jaz mu svat- zato, ker so me kmetiške obcine (soseske) poslale v zbornico, za ktere se moram poganjati, in ktere bi bile eno posteljo posteljem v bisurmanski krvi! Caki ti nevoljne, ako bi zbornica to privolitev odpravila Turek pes obodska trdnjava ti bode svetila Naj dá vlada le glasovati vse ljudstvo po deželi, pa nad glavo k poroki. To sem prisegel; to tudi storim!" bode najgotoviše izvedila, da povsod hočejo, da brez IBM ■■MMHBririk MÉ HHMHHHÎHÉM^HHHriHËIi IHMMHHIHHÉM IHHHflda Mandušić je naš pobratim, svetli vladika" privolitve soseskine naj se nihče ne ženi. Ni res ■y bi županije tako trde bile, da bi ne člověku žene, če ima le ,přijel je za besedo Djuro, najstarši brat Martinovic „ne pustimo ga samega, ko bi tudi ne bilo naše sestre, , w * ki se bode darovala za domovino in za slavo Martino- delstvu kaj živeža i\i i3c uuuc \x v vj u ^laiu^« i. n nau * j/v- , » ^ v ^ v ** v ^ ^ v w v i m «v/ ixv/uvuiuv* kj ljanski dolini sicer take revščine ni, ker nas je Bog živim veseljem vpišejo „Novice" izid njih v kroniko pravi, ne dobivajo svoje place. Pri nas v po- Volitve mestnega odbora so končane. preteklo leto z obilnimi poljskimi pridelki obdaroval, al mestno: s živim veseljem pravimo m sicer iz vendar tukajšni učitelj že poldrugo leto ne dobi svoje trojnega ozira. Enkrat zato, da so se volivci iz mesta plače. Mili Bog! kam se obrniti? Prosimo svéta. *) Iz Postojite 17. maja. M. V. Včerajšni binkoštni shod v jami naši bil je nenavadno živahen. 4 vozovlaki: laški, tržaški, dunajski in ljubljanski so nam po že- in predmestij tako obilo udeležili volitev in s tem pokazali, da se mestjani naši vseh stanov že dobro zavedajo ustavnih (konštitucijnih) pravíc in dolžnosti, da tedaj vejo da ni vse eno, kdo da sedí v mestni hiši. leznici pripeljali ljudstva toliko (gotovo od 3 do 4000) da se je vse trio. Ker ni bilo nikakoršnih rogoviležev vmes ) j je vsa slovesnost izvršila se v najlepšem redu jako veselo. Lepo je bilo viditi zbor kmetiških fantov ki so iz Raz dr te ga prišli z narodnimi kokardami na klobucih in domačo zastavo, ter se národně pesmi po-pevaje podali v jamo. Pred jamo je igralo goriško vojaško krdelo mične melodije, med kterimi smo ra- dostni čuli tudi „Naprej zastava Slave;" v jami pa je ----.J ' ~ ; ^--? ^ vr uu OV^VIA V "ivomi Ji Dalje nas živo veseli to, da je mestni odbor po novih volitvah pridobil štiri možake, s kterim se res ponašati moremo, namrec gosp. profesorja Poklukarja, gosp. žl. Strahla, svétnika c. k. deželne sodnije, g. advokata dr. Župana in g. trgovca Župana, kterih nam ----—---r —— — o- ~'— " - nasprotna stranka sicer ni privošila, ker jih še na svoj volilni program ni zapisala, kterih zmagonosno volitev pa velika velika većina mestjanov pozdravlja s srčnimi „slava"-klici, dobro vedé da to —, —XV/ tv, so mozje, sejah ne bodo samo sedeli na mestnih klopéh domaća posto nj ska muzika godla prav izvrstno. gostivnici pri Lebanu;so se snidili vrli bistriški, planinskim tržaški pevci, ki so prepevali domače pesmi : kteri pri Mfjw" "v wvuv uuuiv ovuuii ua jllivjotiaiuL aíuucu , ampak marljivo dělali v prid mestni. In tretja radost je ta, da većina volivcev „odboru mestjanov", ki je v 18. listu „Kje dom je moj", Mila lunica" in več druzih. Da „Novic" priporočal OVUJO IUUZjC j JC ĎiYctácWčt CUlilUO mora pri volitvah biti) toliko zaupanje temu nasvètu svoje možé skazala (in edinost je tedaj vse bilo preveselo, nam po tem ni treba še dostavljati. Iz okolice Planinske na Notranjskeni 12. maja % vo- 9 da med 10 priporočanimi je 9 izvoljenih bilo Auer-a je zmogel od nasprotne stranke priporočani r. Ker ima na mesto gosp.„.Miroslava Vilharj litev novega deželnega posl po sv. Rešnjem telesu to že v pondeljek , «v, je, 30. dné tega mesca v Postojni biti, je že govorice dosti o tem, kterega moža naj bi volili , da jako vstreže našim željam in bode nam in vsej deželi krepak zagovornik v deželnem zboru. Ker smo o gospod doktarji Etbin Costa že toliko hvale vredneg čitali m se čuli m zadnj čas celó go von, da ga nameravate Ljubljančanje tudi za svojega Deschmann. Tak izid volitev je res veličasten, nena-vaden, in narod se more radovati take sjajne zmage. Da je bilo prizadetja in napenjanja za zmago na obéh stranéh veliko, to je gotovo ; vendar smo še daleč za tem, kako se volitve vršijo v druzih ustavnih deželah, kakor na Angležkem in drugod. Priporočilni listki ■ ta je das deutscEe Vaterland rekel ta, „naše ljudi moramo voliti" od ene in druge straní so švigali sèm ter tje tekel ist ) temu ? uni unemu : in Gefahr", je 5 v mestnega župana voliti ? gr 3 V ze dalj po okolici nasi ? da naši volivci bodo njega volili. Kaj misli so- seska postojnska, senožeška, ložka in bistriška našo vred voli ni nam se znano ? AAcvov/ ki^u v uii, ui uaiu oc tako vrlem možaku se zedinij y ki da z v lahko Je treba pa upamo, vse. Edinosti pa stvari, da se srečno pri volitvah tako , kakor pri vsaki drugi je pritegnil drugi; postrežke (Dienstmànner) so vpregli da so ponoći še dirjali okoli, in celó gospé so neki žr-tovale se poslanstvu. In tako se je celi teden vrtil okoli samih volitev. Dobro stopnjo je tedaj storila bela Ljubljana naprej, pa drugikrat bode še bolje. — Zeitg. Tudi Laib. Dostavek vredništva opravi od Vredništvo „Novic" je yy Vilharj a sledeče pisemce miViÀ'i minii f Živin ftin/i přejelo Mir o slav a Dragi volivci, rojaki moji! Živo zivo vam pri je imela oni teden mnogo posla; s preroškimi očmi je vidila že tega in unega v svojem listu pripo-ročevanega iz volilnega lonca (wahlarne) vstajati, ki pa nazadnje vendar sendet" itd. porocam na svoje mesto dr. Etbina Cos ta za poslanca V Ljubljani 13. maja Miroslav Yilhár ni vstal; pritiskali so „einge-Zdaj je vse borbe konec — volitve so pri kraji. Al kmali pride na vrsto druga volitev, zelo važna volitev — volitev mestnega župana. Nadjamo se, da z mirnim srcem bode 30 odbornikov izmed OVJ y ucv IA xxx 1 1 xx x xxx o x \J \J xxx uuuu U\J vumviu1uvy iiimvu Teinu priporočilu dodaja vredništvo iz polnega sebe volilo župana. Ker v vse odbornike stavimo za- prepnčanja tudi svoje in brez veliko besedi reče Kdor zaupa „Novicam," -u, naj voli zdaj dr. Costa, mesino uoue jun vsem najviša zapuveu;, se uicuua uo ceravno je še več vrlih rodoljubnih motimo, ako mislimo, da nam pritrdijo radi, da župan to : po- upanje, da „salus rei publicae lex suprema esto" (blagor ? rok so vsakemu, da možakov, ktere bi radi vidili v deželnem zboru, boljega da zna mestno bode jim vsem najviša zapoved) se menda ne j ni nobenega. Kar pa posebno povdarjamo dr. C osta je mnogoizvedeni rodoljubni mož y je to kteri ? ljubljanski mora imeti le-te lastnosti: župan v vedni zvezi z mestjani vsakoršnega stanů, ravno tako iz dunajské ceste in gosposke ulice kakor iz Krakovega in Trno- * z ago Kam dru gam neki, kakor tje, kjer je placa bila učitelj tovljena, ko je bil iz voljen. Da pa plačo res tudi dobiva učitelj gré skrbéti tudi tišti oblasti, ki ga je na učiteljsko mesto po stavila. To je, saj po naših mislih, naravna vega , Ići x u1j aLL lil 1v.u.1 jo vflol j ijivi« ûuwv1 vuvii/i wv. (verkehren) z všemi ljudmi, tedaj mora biti do mač člověk, kteremu do mači jezik ravno tako gladko iz Poljan in Kurje vasi mora znati občiti se pot Vred teče kakor nemški; da zná laški in francozki ? tem 166 bolje. Naj je mož tudi sicer izvrsten , kakor si bodi > Je c. kr deželni načelnik odgovoril na interpelacij rekši y y da ako se ne zná pogovoriti z našimi ljudmi , nikakor ni zastran ravnopravnosti slovenskega jezika v šolah za župana našega. Župan mora biti neodvisen mož, da ni nikakoršnega temeljitega vzroka pritožbam, neodvisen navzgor, neodvisen navzdol, da krepko va- se godi vse po postavi itd. Poslanci narodni nikakor ruje autonomijo občine, pa ga tudi ni strah, da ne niso bili zadovoljni ; ker po takem zopet vse ostane pri bi se zaměřil v o live em, ki bi ga drugikrat ne uteg- starem. ~ nili župana voliti. Žup an mora biti bistra glava, zic mumauuvcua izveden v mnozih znanostih, mirnega in dobrega svoje obravnave Pražkemu zboru je c. k. deželni načelnik tudi napovedal, pa konec tega mesca naj tudi on konca srca, postenega, zdaj sem zdaj tjè, in tak, da možatega značaja ? ki se ne suce ga delo veseli od zora harno; šio seji 12. dne t. m. je bilo zlo vi Je za volitve v državni zbor , — r— * — '- » u,i£(u»iii UK/vi., dr. Rieger je z temeljitimi dokazi ustavljal novi volitvi namesti • x~ J,___m___i_______ i • _____ v. i . T mraka, da ga delo zavoljo starosti ne teži, in ki se čast stavi v to, da do ves žrtuje mestu in največo svojo sam delà in ne potřebuje „ dobrega moža", da bi za-nj Tak župan je praví župan, na pravém mestu lastuj dělal. kot načelnik mestni, kot voditelj mestnega odbora, kot zapovednik magistratu. Mnogo lastnosti se sicer za- zdržalo volitve sebe žavni pridejo v zbor, ako bode občni zbor m si in se drugih 10 poslancov , ki zapustivši lani dr zbor se niso odpovedali poslanstvu in brž zopet ozji ne pri obširnejih pravic. Vendar dr. Rieger ni zmogel hteva od župana bimo ga tudi mi. če so tacega dobili drugod y do- y dr. Jan. Melè pride Stajarsko. c. k. sodnii v Leo ben na s svojim podlogom; volili so; al 55 poslancev se je pa jih je zbežalo pred volitvijo. Dr. Rieger je drugi dan izročil predsedniku protest zoper njega in njegove družnike zadevajoče volitve, kterim , ki . ki C. k. deželni sodniški svetovavec častiti gosp. je poslanec GriLnwald še dodal protest zoper tište niso bili ste ga dne t Učenci 8. gimnazijalskega razreda so te dni po- „Schwarzenberg bil polov zvolj Pomorski boj m U klonili svojemu občespoštovanemu gospod profesorju Iv. skimi imele dve vojne ladije avstrijske voj nimi ladijami dan in „Radecki" z Vavru-u krasen spominek. Pevsko družtvo „Hlahol" v Pragi je y ni sicer srečen, vendar se pravi, da se je junaško obnašal poveljnik Tegetthof, ki je neki rojen veliki Mariborčan J-^YW*^ —- — ~ „-------- . ^--- — * xuaiiuui VJCVLI, - _L ÍI. U.11C L. 1J pevski slovesnosti, ki je bila ondi binkoštne praznike, vojsko; med tem bojo delali povabilo tudi pevski zbor čitavnice naše. Prijazni po- Pač čas bi bil zdrav se je zavoljo prevelike daljave odzdravil s pri- 12. dne t. m. so za 4 tedne ga boj V ze franeozk da mir; ali nehalo prelivanj tavil naredili ? krvi jaznim pismom M. Rožanec, gruntar iz Podlipe v vrhniškem okraji, ki je o božicu s potico, v ktero je sam pomešal besed državnem zboru sta zlasti poslanca Thiers in Berryer oštro pretresala gospodarstvo fran-cozke vlade; cesar Napoleon se mora zdaj vaditi oštrih hudi Pravijo, da sv. Oče zopet bolehajo ; al te go strupov (strihnina in fosfora, ki ga je postrgal s voriee po časnikih vsaka dva meseca so že tako na- vžigavnih klinčkov) zavdal svojega brata, kmetiškega vadne, da jim málokdo verjame hlap x±xc\) vj \jc%i y ua p je dolžan bil da bi se neki řešil tis tih 100 gold ; ki mu bil přetekli teden na smrt obsoj jih došel 7 na G a r i b a 1 d svoj dom v Kap Je Turška vlada je za Ker se vsaka sodba na smrt predlaga Njih velič, ce- sarj u y gré tedaj tudi ta na Dunaj Skor gotovo je, da pride na mški časni brambo meje ob Prutu proti Rusii postavila dve vojni Vlahii pa nakupuje konj za vojsko ladii na stražo, v itlo v že davno potrebni duhu vredovan, ki bode posebno k Ljublj Ruska vlada je prepovedal y da se iz v dnem list za kranjsko deželo in bode zastopal duševne in materialne zadeve domaće, pa povedal in razjasnoval vse, kar se od na- dežel ne smejo konji prodajati na ptuj južnih ijenih Volivcem volivnega okrozja sprotne stranke ali po lisičje zamolčuje napak obraća. To bode pravi „Blatt ali pa hudobno aus Krain," da vsi, ki „Novic" ne beró ali jih brati ne znajo, resnično z vej o , kaj narod slovenski hoče in kaj mlj enj a noče. Le ('Verstàndigung) nam je treba, in v svesti smo si, da po tem ne bode nobenega terena postojnske, planinske, senožeške, ložke in bistriške občine ! V Vašem okrožji se ima 30. dan tega meseca voliti nov poslanec za kranjski deželni zbor. Priporočaje se volivcem, da bi mene izbrali, ne mislim posamezno in obširno naštevati: kakosne dolžnosti vežejo deželnega poslanca in kakosne potrebe ima naša natol- dežela in naš narod. Kdor koli „Novice*4 pridno prebira, cevavcem in obrekovavcem, ker vsak poštenjak vedil y snice vzela pri čem da je, nepoštenjake pa bode slana re- tem u je znano, da se trudim in delam v družbi tistili mož, kteri so si postavili za namen svojega življenja, da bi po-vzdignili dnšno in telesno korist naše dežele. Vsacemu člověku , kteri hoče v javnom življenji koristiti s svojim deloin, je prva potreba, da mora biti trdnega značaja. Moje dozdanje življenje je tako, da lahko pred vsem svetom obetani, da bodeni z ni e r o m z v est o in nepreniak- Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Zopet se je ielo govoriti, da se snideta cesar Ijivo stal z narodom, in da se bodem z všemi A m ° - ' svoj inii inoémí trudil v deželnem zboru in zunaj deželnega zbora, da bi pripo mogel, da njegove avstrijski in kralj pruski. — Minister denarstva ni mogel dobiti posojíla za vseh 70 milijonov; dobil ga je dosihmal za 23 milijonov in pol po kurzu 77 za 100. Bere pravice popolnoma obveljajo. Druga poglavitna stvar je, da poslanec vé, kakošne se da hočejo Dunaj vtrditi in se bode o potrebe in želje imajo njegovi volivci. tej trdnjavi predlog naredil prihodnjemu državnemu -zboru. — V malo lotorijo se je zastavilo lani po vsem cesarstvu blizo 20 milijonov gold. ; dobili so pa iz nje po zadetih srečkah okoli milijonov in pol. Ker Ze vec let se trudim, da do dobrega zveni, kako se godi po moji kranjski domovini, in ker sem pravdnik, zato sein imel zadosti prilike, da sem se tudi popolnoma sezuanil s pravi en i m i pritožbami po Notranj skeni. Samo ob sebi se razume, ce bodem izvoljen za poslanca. da mi stroški za oskrbovanie loterii znašaio blizo 4 milijone, bode dolžnost, s svojimi volivci ostati vedno v dogovoru _ . O %) _ _ 1/ _ ____O A / . ... v ■ • 11 «i v W*A • _ 1___ ■_____ je ostalo državni kasi čistega dohodka čez Goveja kuga na Dunaji noče potihniti. milijonov. Přetekli teden sta nehala deželni zbor du naj ski in pa da moravski v Brni; čudo je bilo v tem zboru, da je poslanec dr. Ryger enkrat govoril češki. Pred sklepom in za njihove želje odkritosrcno oglašati se v deželnem zboru. €e torej nimate do kakega druzega moža vec zaupanja, izvolite mene za svojega poslanca. V Ljubljani 14. dan maja 1864. Dr. Costa. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.