408
Ljudske šole.
Govor poslanca Franja Šukljeja v državnem
zbora.
Častita gospoia!
Pred kratkimi urami se mi še sanjalo ni, da bodeni govoril v tej debati, najmanj pa «ot generalni govornik v imenu mnogih vpisanih govornikov. Da so baš mene izbrali, kar je vsesako nenavadna čast za-me, je morda nekaj več nego samo uaključba, in velik list, prvo glasilo levičarjev, je danes morda prav imel, da jaz mej s/ojimi narodnimi sotovariši v parlamentu glede narodnosti gojim najzmernejše nazore. (Prav res! na desnici.) Ravno zaradi tega so me morda izbrali, da vzlic temu mišljenju (Odobravanje na desnici,) vzlic zmernosti (Živahno odobravanje na desnici) v imenu razžaljene narodnosti (Ponovljeno živahno odobravanje na desnici) in v imenu našega svetega pravnega prepričanja odgovorim na besede, katere smo včeraj slišali z vladne klopi, na besede, o katerih lahko rečem, da jih Slovenci nismo pričakovali, tem manj pa še od te vlade zaslužili. (Odobravanje na desnici.)
Gospoda moja! Prizadeval si bodem, biti kolikor mogoče miren, prizadeval si bodem tembolj, ker je včeraj gospod minister govoril z veliko in ne utemeljeno, rekel
409
bi, strastno razdraženostjo (Prav res!), kar K sreči nismo vajeni slišati s tacega mesta vsak dan.
V stvarnem oziru ne bodem obširno govoril, pa to ni moja krivda. Gospod učni minister je jako malo stvarnega povedal. (Prav res! na desnici.) Dejansko je prezrl važne stvari, katerih v tej debati ni manjkalo. Opozorim le na velevažna vprašanja, katera je sprožil častiti gospod Kohler, in na polemiko, katero je začel poslanec dr. pl. Kraus. (Tako je! na desnici) Ti temeljni problemi mu niso bili mari, govoril je včeraj tako, kakor bi bil v tej debati govoril jedini govornik ljubljanskih kmečkih občin, in tudi tu moram reči, da je postopal z neko povsem čudno izbirčnostjo.
Go8p. posl. Klun je v svojem govoru marsikaj o-inenil, čemur se stvarni značaj odrekati ne da. (Tako je! na desnici.) In komaj jedoo stvar je minister omenil. Opozorim le na ono točko Klunovega govora, ki se tiče ljudskih šol v Trstu. To vprašanje je moral avstrijski učni minister razmotravati tudi z državnega stališča. Gospod posl. Klun je povedal, da mnogo tisoč Slovencev v Trstu nima nobene javne ljudske šole. Nad 1400 starišev je prosilo za slovensko ljudsko šolo. Potreba take šole je že s tem dokazana, da ima zasebna šola, ki se je pred malo leti iz naših pičlih sredstev osnovala v Trstu, po tem kratkem času že štiri razrede in nad 400 učencev! (Čujte! na desnici.) Gospod učni minister o tem niti besedice ni črhnil. V svojih olimpskih visočinah se tudi ni dal motiti s premišljevanjem, je li v avstrijskem interesu, če se slovenski narod na jadranskih obalih v svojem trdem boju za obstanek brez pomoči vtopi v italijanski povodnji. (Prav res je! na desnici.)
Gospod poslanec Klun je s konkretnimi podatki, z gradivom iz aktov in s številkami pojasnil, kako je ljudsko šolstvo na Koroškem. Povedal je kako poman-kljivo je izobraženje učiteljev in pa da učitelji na šolah, Slovencem namenjenih, še materinega jezika otrok dovolj ne znajo. Gospod minister se ni potrudil, da bi bil odgovoril na te točne podatke. Kaj je pa prav za prav povedal?
Gospoda moja! če analizujete ves ta govor, vidite, da se tretjina tiče le postranskih stvarij, katere je omenil posl. Klun, in so le olepšane z malovrednimi dovtipi, potem so pa občni izreki, ki nekateri ničesa ne povedo, drugi so pa razžaljivi za avstrijske nenemške narode (Živahno odobravanje na desnici) in ostanek, bore ostanek, so pa stvari, o katerih bi šolnik le zmajal z ramami, politik bi se pa moral čuditi, da v pravni državi, kakoršna je Avstrija (Klici: Kakoršna bi morala biti!), katera ima v svoji ustavi zagotovljeno jednakopravnost vseh narodov, more vladni zastopnik razvijati nazore, ki žalijo pravni čut avstrijskih narodov. (Živahno odobravanje na desnici.)
Gospoda moja, kaj je pač gospod Klun tacega povedal, da je tako razburilo njega ekcelenco? Je li morda gospod Klun kaj   neizmernega zahteval, je li
morda za koroške Slovence zahteval kdo ve koliko velikih šol in akademij znanostij!
Ne, on ni druzega hotel imeti, da tudi za koroške Slovence vsaj v področju ljudske šole obvelja člen 19. državnih osnovnih zakonov, da se v ljudski šoli ne prezira materinščina, temveč uvede za učni jezik.
Jaz sem šolnik; ponašam se s tem, da sem, in priznati moram, da bi se sramoval bas pred seboj ia svojo pedagogično zavestjo, ko bi moral v tako odličnem zboru dokazovati, da je vspešen pouk mogoč le na podlagi materinščine. Učni smoter ljudskih šol postavili smo tako visoko, da se doseči more le tedaj, če se poučuje na podlagi onega jezika, v katerem se razvija pojmovanje učencev. O tem torej ne bodem dalje govoril.
Kar se tiče državnopravuega vprašanje mi ni treba ničesa govoriti. Vprašam gospoda učnega ministra, mu je li znan tretji odstavek člena 19. državuih osnovnih zakonov. Jaz vsaj mislim, da mu je znan.
Tu se pravi (čita): „V deželah, v katerih živi več narodov, morajo se javne učilnice tako vravnati, da dobiva vsak teh narodov potrebna sredstva za izobraženje v svojem jeziku, ne da bi se silil učiti še druzega deželnega jezika."
Preidem k stvarnim argumentom, katere je navel gospod naučni minister, le žal mi je, da o tem ne morem več govoriti, kajti g. učni minister je jako malo stvarnega povedal.
Govorilo se je o pritožbi šentjakobske občine v Rožni dolini. Kdor me bolje pozna, ve, da nisem sentimentalne nravi. Reči pa moram odkritosrčno, da me je razburilo, ko sem poslušal, s kakimi težavami se ta občina že trinajst let bori za ustavno zagotovljeno pravo. Čudno je pa, da so nekateri gospodje, ki hočejo za liberalne veljati, pri tem naredili neslane dovtipe. Gospod minister je ostal hladen in miren, ko se je popisovalo, da se občina poganja že trinajst let za to, kar je gre po ustavi.
Da celo malo pošalil seje in posrečilo se mu je vzbuditi živahno zadovoljnost gospoda posl. Svobode. (Ve-selost na desnici.)
Pri tej priložnosti je rabil besedo, ki se mora vsakemu jako čudna zdeti, če se pomisli, da se občina ež 13 let poganja za pravico, da je nastopila zakonito pot in napela vse sile in vender vsled nerazumljivih in neverjetnih zvijač in spletk učna uprava ni prišla do tega, da bi odločila v tem slučaju. Pri tacih razmerah je mislil gospod minister, da je opravičen očitati poslancu ljubljanskih kmečkih občin, ki je o tej stvari govoril, in ga zavrniti, ;;da je tem organom ali tem oblastvom kar tako očital pristransko postopanje v šolskih zadevah". (Smeh na desnici.) Besede sem navedel doslovno. Torej kar tako!
Gospoda moja! Vajen sem videti v avstrijskem ministru varuha zakona. To gre za očitno rušenje zakona in   njega  ekscelenca je  kar  poslanca  zavrnil  s
410
tem, daje oblastvom kar tje v en dan očital pristransko postopanje v šolskih zadevah.
Ostalo pa ni jedino pri tej občini. Ne le šentjakobska občina v Kožni dolini, temveč tudi občina Blače in Tolsti Vrh, ki je tudi se pritožila, tukaj ne pride v poštev. Pa njega ekscelenca rekel je nekaj, za kar sem mu jako hvaležen s svojega stališča. Tolikokrat slišim staro pesem, in bojim se, da častiti gospod generalni govornik pro, gospod tovariš s Koroškega, zopet ne bode opustil prilike, da ne bi prepovedoval, kako je koroško slovensko prebivalstvo veselo sedanjih razmer. (Veselost na desnici.) Njega ekscelenca je pa včeraj navel nasproten dokaz, kajti omenil je, da je došlo 33 pritožb od slovenskih občin. Čudno pa se mi je zdelo, da ni nič povedal o vsebini teh pritožb, temveč je le neko stransko stvar poudarjal. (Prav res! na desnici.) Povedal je, da je teh 33 občin poiskalo zbiralnico za te prošnje in da je katoliško-politično in gospodarsko društvo prevzelo to zbiranje.
To se je nalašč povedalo, kajti njega ekscelenca je posebno naglašal besedo »gospodarsko". Toda jaz mislim, da je ta stvar gospoda učnega ministra jako malo brigala. Njem mora biti na tem. so li pritožbe utemeljene (Odobravanje na desnici), če dotični občinski sklepi prihajajo od kompetentnih faktorjev in so se na pravi način sklenili. Kdo je izročil prošnje, to je postranska stvar, to je nekaj, kar stvari nič ne premeni. Je li prošnje izročilo kako politično društvo — v katerega delokrog spadajo take stvari — kak poslanec, kak zasebnik, ali pa dotična občina sama, to je za pravno rešitev brez vsega pomena. (Tako je! na desnici.) Njega ekscelenca je k temu pristavil nekaj besed, katerih smisel pa ni bil prav jasen.
Rekel je v svojem govoru (čita): »Morda bi vprašanje ne bilo baš neumestno, kako da je katoliško politično in gospodarsko društvo v Celovcu bila zbiralnica za te prošnje 33. občin ? Tega vprašanja ne bodem stavil. Zdi se mi, da bodo to vprašanje stavili drugje (Čujte, čujte. na desnici), kjer ne bodo na to dali le pravega odgovora, temveč bodo tudi primerno ukrenili". (Klici na desnici: Policija!)
Smisel teh besed ni prav jasen. Če imajo besede kaj smisla, so prav navadno pretenje. Njega ekscelenco pa lahko zagotovim, da s pretenjami in nasilnimi na-redbami nas ne bode ostrašil v našem delovanju. (Živahno odobravanje in ploskanje od strani govornikovih somišljenikov.)
Njegova ekscelenca je pa rabil še drugo besedo, in ta je jedina, kateri pritrjujem. Govoril je o premišljenem postopanju z naše strani. V tem oziru mu popolnoma pritrjujem. V našem razmerju k našim soro-jakom na Koroškem bodemo vsi brez razločke premišljeno postopali. (Dobro! Dobro! na desnici.)
Ni naša krivda, temveč krivda onih je, kateri odrekajo koroškim Slovencem njih pravice, če smo v tem   vprašanju jednih   mislij,   če   nas  druži   zavest,
da se potegujemo za pravice naše narodnosti, postopamo in delujemo v zmislu ustave, one ustave, na katero je prisegel njega ekscelenca, o kateri smo pa malo čutili v njegovem včerajšnjem govoru. (Odobravanje s strani somišljenikov.)
Gospoda moja! Kmalu bodem pri koncu z izbiranjem. Rekel bi: cinki se kmalu pobero s slabe juhe. (Veselost na desnici.)
Izpregovoriti moram še o vodilni misli, ki se je omenjala v končni opazki. To vodilo je precej splošno priznana resnica, če se nekoliko omeji in zoži na pravo vrednost.
V obliki, kakor jo je včeraj navel gospod učni minister, je seveda pretiranje. Minister je govoril o onem znanju nemščine, ki je za vsakegu omikanca v Avstriji neobhodno potrebno.
Jaz sem pripravljen, v tem obsegu to tudi priznati. Jaz, moji somišljeniki in moji rojaki stojimo na tem stališču. Mi nismo sovražniki nemščine, mi celo hočemo, da ^e more vsak omikanec v nemščini ustno in pismeno izraziti. (Tako je! s  strani  somišljenikov.)
Toda gospoda moja, kaj pa ima to opraviti z organizacijo ljudskih šol na Koroškem? Morda gospod učni minister zastopa stališče, da vsakdo, ki je dovršil koroško ljudsko šolo, mora biti dobro vešč nemščini, morda misli, da kmet, ki daleč v planinah svojo zemljo obdeluje, ne bode mogel shajati brez onih nemških mrvic, ki so mu jih v glavo vtepli v šoli?
Zdi se mi, da gospod učni minister prezira pravo nalogo ljudske šole. Tako važno napravo hoče ponižati v šolo, kjer se uči le jezik. (Tako je! s strani govornikovih somišljenikov.) On pozablja, kako vzvižena naloga je ljudski šoli predpisana v §. 1. ljudskega šolskega zakona, naloga, ki se da s tem povedati, da ima šola namen, versko-nravno vzgojevati otroke, izobraževati jih; okrepčevati njih versko innravno zavest' razvijati njih duševne zmožnosti, z jedno besedo, mladino izrejati v ljudi in dobre državljane.
Če na vse to pomislim, vprašam Vas, kako je to mogoče doseči v jeziku, ki je otrokom tuj, od katerega besed otrok nima druzega, kakor zvok, ki mu bije na ušesa, ne da bi s tem mogel združiti kak pojem, kako jasno predstavo.
Želel bi bil, da bi njega ekscelenca bil ta argument prepustil čestitemu gospodu poslancu s Koroškega, ki bode govoril za manoj. Jako mi je bilo zoperno, da je načelnik učne uprave, kateremu je avstrijsko prebivalstvo zaupalo svoje učilnice, take motive vplel v debato. (Živahno odobravanje na desnici.)
Z nemnogimi stvarnimi opazkami sem pri kraju, dovolite mi še kratek političen pregled. Neka posebna osoda je s to Avstrijo, in mi Slovenci sedaj čutimo vplivanje njeno. Ko so se letos spomladi odprli prostori te zbornice, je nas cesar in gospod pozdravil z govorom, v katerem nas je pozval, da pustimo  vsakoršne sepa-
411
ratistične težnje in posvetimo svoje sile velikim skupnim nalogam.
Slovenski poslanci so se — niklo, kdor je pravičen, jim tega ne bo odrekel — postavili na to stališče, in v brezpogojni domovinski uianosti udali se željam cesarjevim. Čudno tihi smo bili poslednji čas. Jaz ne vem, kako je z nočnim pokojem gosp. mini-sterskega predsednika, nadejam se pa, da dobro; priznali pa bodete, da mu Slovencev nadlegovanje poslednje mesece ni motilo dosti ur spanja. (Prav dobro! na desnici.)
Mi nismo z lahkim srcem molčali, kajti mi smo v težkem boju. Gospodu naučnemu ministru morda ni znano, da mi igramo našo bolj zdržljivo, bolj pasivno vlogo v tej zbornici na troške svoje popularnosti, da bijemo neizrečeno trd boj proti javnemu mnenju, ki vedno z večjo odločnostjo zahteva, da prestopimo v tabor Mladočehov. (Prav dobro! Živahno pritrjevanje na desnici.)
Dosedaj smo se branili proti vsem tem napadom. Naše postopanje to dokazuje. In sedaj zaslišimo včeraj tak govor z ministerske klopi. Ta govor dal je naravnost pravo onemu pritiskanju in delovanju, od katerega moramo toliko trpeti zadnji čas, trditvam, da od sedanje vlade nimamo ničesar pričakovati (Tako je! na desnici) in da Slovenci ne smejo drugje sedeti, nego na strani skrajne brezpogojne opozicije.
Njega ekscelenca gospod učni minister — nadejam se, da bode dobil životopisca (Jako dobro in veselost na desnici) in zdi se mi, da ta životopisec ne bode pregledal neke okolnosti — ima poleg drugih zaslug, katere mu rad priznam, tudi zaslugo, na katero jaz posebno opozarjam, to je zasluga, da zna skrajne stranke čudovito pospeševati in oživljati. (Prav dobro iu veselost na desnici.) Poglejmo le, kako so se stvari razvile na Češkem. Gospodje s Češkega mi ne bodo zamerili, kajti meni so jako ljubi tovariši. Jaz jako cenim obilnost njih izrednih talentov, posebno čudovito delavnost, katero kaže ta stranka; ali prikrivati pa ne morem, da se s to stranko ne strinjam, da njenih nazorov ne odobravam. Vender moram nekaj naglagati: tu stvar se ne sme kar tako soditi, ta stranka s svojimi močnimi impulsi, in včasih malo osamim glasom, ima korenine v javnem mnenju naroda in vlada dandanes javno mnenje. (Odobravanje s strani Mladočehov.)
Kako pa je prišlo do tega, gospoda moja ? Kdor je pazno sledil, kako so se stvari razvijale na Češkem, mi ne bode mogel odrekati, da se staročeške stranke propad začenja z onim nesrečnim dislokacijskim ukazom.
Nevolja, ki jo je vzbudila ta naredba, vzgojila je v češkem narodu mišljenje, katerega posledica so mla-dočeške volitve. Vprašam njega ekscelenco učnega ministra, ali mu ta sicer nezaželeni vspeh še ne zadošča, hoče li imeti še vsekako poleg nepovoljnih mu Mladočehov še Mladoslovence namesto nas zmernejših slovenskih poslancev — obžalujem da to moram pove-
dati — ki smo se obrabili v službi za ta sistem (Veselost) in so tla nam od včerajšnega govora preveč se razgrela pod nogami?
Skromne terjatve koroških Slovencev, katere je tukaj včeraj razvil gospod poslanec Klun, so njega ekscelenco, gospoda učnega ministra tako razburile; kaj bode začel, če bodo naši nasledniki s teh klopi) stavili zahteve, ki se bodo opirale na program jugoslovanskega prava? (Ugovarjanje na levici. — Klici na desnici: že še pride!) Mi tega ne bodemo storili, o tem ste lahko prepričani, ali za nami prišli bodo drugi, ki bodo to storili.
In gospoda moja, našemu narodu se ne bode moglo zameriti, če bode po včeiajšnem govoru se v vseh naših krogih razlegalo: Kaj imate še iskati na strani vlade? Zakaj se ne postavite na stališče, na katerem bi naše težnje lahko vse diugače in mnogo določneje razvili? Sedanji položaj je za nas, zame posebno mučen, jaz imam le jedno tolažbo, da ga mi nismo zakrivili.
V tem oziru ne kličem vso zbornico na pričo, kajti pričevanje levičarjev bi bilo malo objektivno, vsaj po izjavah listov soditi, ki so včerajšnji govor njega ekseelence vsprejeli s tako ljubeznjivostjo in navdušenostjo. Obračam se pa do naših starih zaveznikov na desnici. Pri tej priložnosti naj opozorim na besede, katere je pred malo meseci izustil odličen član poljske delegacije, gospod dr. pl. Madejski. Častiti gospod poslanec mi bode že dovolil, da navedem nekatere besede njegove. Bil je tako prijazen, da se je pečal z mojo malenkostjo in našimi zadevami. Rekel je (čita): ..Z zadoščenjem sem poslušal, ko je pregovoril zastopnik Jugoslovanov, Gospod profesor stoji, kakor ni bilo drugače pričakovati od njega, na stališču popolnega zaupanja Poljakom. Prav ima: Simpatije in antipatije mej narodi neso toliko podlaga za politična prijateljstva, kakor oziri na politiko samo in zlasti na državne koristi. Po našem mnenji je v interesu avstrijske države, da je bivanje za južne Slovane v tej državi zadovoljivo, to je tako, da jih veže na to državo."
Zadovoljujem se s tem, da te državniške besede jednega najveljavnejših članov te zbornice postavim nasproti besedam, katere smo včeraj slišali z vladne klopi. In, gospoda moja, sedaj sem pri koncu.
Vi veste, da mi teh izjav ne moremo samo na znanje vzeti, ne da bi izvajali posledice. Posledice se bodo izvajale v tem ali drugem zmislu. Brez vspeha včerajšnji govor ne bode. Mi ne vemo, v koliko je vlada pripravljena nazore gospoda naučnega ministra braniti s svojo avtoriteto. Mogoče je pa, da se nam boj vsili in mi se ga ne bodemo ustrašili. (Dobro! Dobro! na desnici.) Začeli bodemo boj brez lahkomišljenosti, pa tudi brez vsacega strahu in malodušnosti. (Odobravanje na desnici.) Domislil sem se besede, katero je velik španjski pesnik Calderon položil jednemu svojih junakov v usta, beseda, katera mora biti vodilo posameznikom
412
in celim narodom. Glasi se: „Cast je svetost duše, in duši gospodje Bog." Dobro, gospoda moja, slovenski poslanci bodemo tako delali — in ves naš narod bode za nami — delali bodemo tako, kakor nam veleva narodna čast. Drugo pustimo Bogu, ki ne bode pustil, nadejam se, da bi naše vrlo ljudstvo poginilo. (Burno, dolgotrajno odobravanje in ploskanje na desnici.)