Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra —29. junij 1985—številka 24

J*
M'
■' I,
■d

LtBm
p i fr2B&r&r
mi
IWiv>K
<|a"®4 «
11
" ■
MBPB:
;
Takoj po podelitvi medalj na XXI. letnih športnih igrah Iskre smo seveda slikali zmagovalno ekipo Avtoelektrike, kot tudi športne referente prvih treh ekip Avtoelektrike, Telematike in Široke potrošnje z ličnimi pokali. (Foto Lado Drobež)
Tokrat
zares športno
Športna zavzetost ob olimpijskem načelu »Pomembno je sodelovati« sta bili vodili več kot 1200 športnic in športnikov iz vse Iskre na pravkar končanih XXI. letnih športnih igrah v Škofji Loki.
Verjetno ni udeleženca, ki zdaj ob koncu iger ni bogatejši za spoznanje, da tovrstna srečanja utrjujejo pripadnost k enotni Iskrini družini, hkrati pa predstavljajo tradicionalno in nepogrešljivo manifestacijo zdravega tekmovalnega duha v naši sestavljeni organizaciji. In ne samo tekmovalna srečanja na športnih igriščih še bolj je morda pomemben stisk roke zmagovalcu, oz. poražencu, stisk roke dveh tekmovalcev, ki se bosta v prihodnje cenila tudi kot prijatelja, iskraša.
Tokratne igre so potekale v izrednem športnem in poštenem duhu. K temu je mnogo prispevala tudi brezhibna organizacija letnih iger — pokrovitelj in organizator je bila DO Iskra invest servis — pa tudi sreče na izbira Škofje Loke za gostitelja iger s koncentracijo športnih ter bivalnih in gostinskih objektov. Že med samimi igrami se je izkristaliziralo prepričanje, da je v Sloveniji le malo mest, ki imajo takšne možnosti kot Škofja Loka. Če želimo v Iskri v prihodnje ohraniti raven, kakšno smo dosegli na teh igrah, bo treba v prihodnje bolj razmisliti, kmkte-ra mesta imajo vsaj podobne pogoje za normalen potek tekmovanja.
XXI. letne športne igre so potekale v znamenju 40-letnice osvoboditve, časovno pa so povezane tudi z dnevom borca in dnevom Iskre, znova pa veljajo vse čestitke organizatorju iger — DO Iskra Invest servis, ki prav letos slavi 10-letnico obstoja.
Lado Drobež
SOZD
*£| iC
7. zasedanje DS SOZD Iskra
Priznanje sanacijskemu programu Teiematike
Poslovanje Iskre v letošnjem prvem četrtletju, delo Iskrine ZT mreže v minulem letu, izvajanje sanacije v Telematiki in pa razvojna, raziskovalna in inovacijska dejavnost v Iskri so bile osrednje točke dnevnega reda 7. zasedanja delavskega sveta SOZD Iskra, ki se je sešel v četrtek, 20. junija.
Delegati najvišjega Iskrinega samoupravnega telesa že dolgo niso imeli pred seboj tako obsežnega pa tudi pomembnega dnevnega reda kot minuli četrtek. Po potrditvi sklepov prejšnjega zasedanja so najprej razpravljali o poslovanju Iskre v prvih letošnjih treh mesecih. Menili so, da je na rezultate poslovanja naše sestavljene organizacije precej vplivala visoka inflacija in da zato visoka rast ni realna.
Delavski svet je poslovno poročilo sprejel, menil pa, daje potrebno posamezne poslovne segmente v polletnem poročilu bolj poglobljeno analizirati.
V	središču pozornosti seje delavskega sveta je bila zatem priprava letnega programa Iskre v prihodnjem letu in pa analiza izpolnjevanja sedanjega srednjeročnega načrta. V zvezi z načrtovanjem za leto 1986 so delegati menili, daje treba takoj mobilizirati vse, da bi Iskra pravočasno dobila ustrezen dokument.
Kot že rečeno so se seznanili tudi z uresničevanjem SR načrta v obdobju, ki se letos izteka. Ugotovili so. da se je programska usmeritev Iskre, ki seje pričela v obdobju 1976/1980, nadaljevala tudi doslej in, da se Iskra postopno in zanesljivo preusmerja v proizvodnjo večjega deleža investicijske opreme profesionalnega značaja, ki jo nudi v kompleksnih sistemih in inženiringih.
Delegati so se v nadaljevanju dolgo pomudili tudi pri poslovanju Iskrine inozemske mreže in delu poslovnega sveta. O tem je na seji poročal Boris Slapnik in med drugim poudaril, da so Iskrine poslovne enote v tujini z eno izjemo poslovale v minulem letu uspešno. Najbolj sta se izkazali Iskrini firmi v ZR Nemčiji in Franciji, najslabše izvozne rezultate pa smo dosegali v Venezueli in Ekvadorju.
V	minulem letu se je precej povečala tudi asistenca inozemske mreže pri preskrbi Iskrinih tovaren z repromateriali. Zgovoren je tale podatek: od tam, kjer imamo lastne firme, smo lani uvozili za dobrih 41 milijonov dolarjev repromaterialov, največ iz ZRN in ZDA. Razveseljivo je tudi to, daje uspešnost te mreže tudi po stroškovni plati izredno ugodna: stroški mreže sd lani znašali le poldrugi odstotek od prometa, ki so ga te enote ustvarile.
Delavski svet je poročilo sprejel ter sklenil, da bo o problematiki Iskre Electronics New York razpravljal na eni izmed prihodnjih sej, ko bodo znani podrobnejši podatki.
V	zvezi z INO firmami je DS razpravljal in sklepal tudi o povečanju kapitala našima enotama v Stuttgartu in Miinchnu ter o razširitvi poslovanja v teh dveh firmah, kot tudi v enotah v New Vorku, Parizu in Milanu.
Omenili smo že, da je imel DS na dnevnem redu tudi poročilo o delu poslovnega sveta, ki je zadolžen za spremljanje poslovanja naših firm v tujini. Na predlog predsednika DS SOZD Iskra Janeza Kerna, so delegati sklenili, da mora poslovni svet v poročilu podrobneje analizirati tudi vprašanja kapatalizacije, tekočega vzdrževanja, problemov terjatev in obveznosti med DO in INO firmami, problematiko tržnih informacij, lastništva, uspešnosti poslovanja, nagrajevanja in kadrovske politike.
Kot že na nekaj zadnjih sejah, je imel delavski svet tudi na tej na dnevnem redu vprašanje sanacije Teiematike. O pripravi sanacijskega programa in o njegovem izvajanju je na zasedanju spregovoril v.d. direktorja te delovne organizacije Vito Osojnik. Med drugim je poudaril, da išče Telematika vzroke za sedanji nezavidni
položaj izključno znotraj same sebe, da pa je splošni gospodarski položaj v Jugoslaviji tudi prispeval svoje.
Delavski svet je izrekel vse priznanje pripravi ja Ice m sanacijskega programa. Sklenil je tudi. da se Telematiki konvertira že odobreni sanacijski kredit iz združenih sredstev rezerv Iskre v višini 160 milijonov dinarjev v petletni sanacijski kredit po 12% obrestni meri.
V nadaljevanju so delegati zaradi neljubih dogodkov v zvezi z ekološko problematiko v Iskri dopolnili Samoupravni sporazum o SLO in DS v Iskri. Četrti člen tega dokumenta je zdaj takle: Udeleženke tega sporazuma se obvezujemo, da bomo s samoupravnimi splošnimi akti, v skladu z Zakonom o SLO in DS in s tem sporazumom določile »ukrepe za zaščito, preprečevanje in odpravljanje ekoloških nesreč in varovanje človekovega okolja, ki bi na-
stopile zaradi subjektivnih, ali objektivnih vzrokov, elementarnih nesreč, diverzije, ali drugih vzrokov.«
Med pomembnejše točke zasedanja moramo vsekakor uvrstiti tudi poročilo o RR dejavnosti v Iskri v minulem letu, ki mnogo pozornosti namenja prav kadrovski problematiki, delegati pa niso sprejeli sklepov o 8. internem posvetovanju o problematiki razvojno-inovacijske dejavnosti v Iskri, saj jih bo treba uskladiti še z Avtoelektriko.
Tudi o kakovosti Iskrinih izdelkov je bilo na seji mnogo govora. Seveda bomo o tej problematiki v našem tedniku še obširno pisali, kajti problem ni majhen in še kako vpliva na naše tržne rezultate. Delegati so menili, da izvajanje nalog in zagotavljanje kakovosti zaostajata za temelji srednjeročnega plana in letnim planom.
Lado Drobež
4. julij dan iskre - dan borca f
Na slovesnem zaključku vseh treh Iskrinih šol je udeležence pozdravil tudi rektor ljubljanske univerze dr. Ivo Fabinc. (Foto LD)
Kolegij glavnih direktorjev delovnih organizacij
Krepiti željo po znanju
V torek, 25. junija, je bila seja kolegija glavnih direktorjev delovnih organizacij SOZD Iskra. Uvodna, prva točka je bila zaključek 6. zunanjetrgovinske šole, 3. raziskovalno-raz-vojne šole in 1. šole področja za kakovost.
Vodja izobraževalnega centra Iskre Ronald Malej je začel zaključno slavnost ob podelitvi spričeval udeležencem omenjenih treh šol in pozdravil povabljene goste, med katerimi so bili rektor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani prof. Fabinc, prodekan Eko-
nomske fakultete prof. Grad, prodekan Fakultete za elektrotehniko prof. Željeznov in prof. Potočnik, ki ga je ekonomska fakulteta imenovala za strokovnega koordinatorja programa 6. ZT šole. Prav tako je pozdravil predstavnika Gospodarske zbornice SRS Miklavca ter predstavnike Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo ter Komiteja za vzgojo in izobraževanje ter predstavnike javnega obveščanja.
V nadaljevanju je Ronald Malej posredoval
nekaj najosnovnejših informacij o vsaki izmed Iskrinih šol in dejal:
»3. Raziskovalno-razvojna šola, ki je bila v času od 25. 3. do
5.	4. in od 24. 5. 1985 v Škofji Loki, je obsegala 95 ur skupnih oblik andragoškega dela. Za šolanje smo izbrali 17 udeležencev z visoko izobrazbo, oz. končanim podiplomskim študijem. V programu je sodelovalo 30 predavateljev, od tega 26 iz Iskre.
Osrednja tematika programa šole je metodologija vodenja in izvajanja inovacijskih procesov in informatika v RR procesu. Poseben poudarek v programu šole pa je dan problematiki vodenja, komuniciranja in dela z ljudmi.
Cilj izobraževalnega programa je usposobiti uspešne vodje raziskovalno-razvojnih enot in'vodje projektnih skupin, ki
bodo sposobni slediti sodobnim zahtevam razvoja Iskre.
»7. Šola področja kakovosti«, ki je bila v času od 17. 9. do 21. 9., od 22. 10. do 26. 10. in od 5. 11. do 9. 11. 1984 v Škofji Loki, je obsegala 119 ur skupnih oblik andragoškega dela. Za šolanje smo izbrali 20 udeležencev, vodstvenih delavcev v službah kakovosti. V programu je bilo vključenih 22 predavateljev.
Program šole vsebuje znanja, ki pokrivajo integralni sistem zagotavljanja kakovosti ter posebne teme o potrebni tehnični informatiki. Pomembno so v programu zastopane metode in tehnike, ki so potrebne za uspešno vodenje oddelkov v službi kakovosti.
Namen izobraževalnega orograma je usposobiti vodstvene delavce v področju kakovosti, ki bodo znali organizirati
£>
stran 3

SOZD
iSKra
SKLEPI 7. zasedanja delavskega sveta SOZD
78)	Na osnovi podane informacije sekretarja DS Jasta Marcona, sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS potrdi sklepe 6. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 14. 5. 1985 in sprejme na znanje informacijo o izvršitvi, oz. izvajanju sklepov.
79)	Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Iskra Zorana Poliča, predloga odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose, pripombe delegacije DO Elementi in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS sprejme poročilo o poslovanju SOZD I skra od 1.1. do 81.3.1985 in ugotavlja, da so bile v letošnjem trimesečnem obračunu izkazane dokaj visoke rasti v primerjavi z lanskim enakim obdobjem, vendar so bile dosežene pod vplivom zelo visoke inflacije in ne izkazujejo dejanskega povečanja.
Iz preteklega leta se nadaljujejo negativna gibanja, ki povzročajo upadanje gospodarske aktivnosti, predvsem zavirajo uspešnejšo rast pr-
Kte pip željo po znanju
integralni sistem zagotavljanja kakovosti, pomeni vgraditi kakovost v vse laze nastajanja novih izdelkov.
6. Zunanjetrgovinska šola je bila v času od 5. 2.. do 26. 4. 1985 v Škofji Loki, obsegala pa je 498 ur skupnih oblik andragoškega dela. Za šolanje smo izbrali 18 udeležencev z višjo, ali visoko izobrazbo, v programu pa je sodelovalo 75 predavateljev, od tega 17 univerzitetnih profesorjev.'
Izobraževalni program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo področje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega dela. Nova specifična interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje Iskre in mednarodno okolje izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno,naravnana na aktualna vprašanja družbeno-ekonom-ske in poslovne prakse, s končanim poudarkom na Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja.
Program je namenjen delavcem, ki jih v Iskri usmerjamo za vodje izvoznih področij, komercialnih enot v proizvodnih delovnih organizacijah in za vodje enot Iskrine tržne mreže v tujini.
Vsi programi so plod lastnih naporov v Iskri in sodelovanja z Univerzo v Ljubljani in Mariboru. Po ocenah slušateljev so programi že dosegli svojo kakovost, vsekakor pa nameravamo kot doslej za vsako naslednjo izvedbo vsak program vedno znova kakovostno obogatiti in čimbolj prilagoditi potrebam dela v Iskri.
In čisto na kraju še študijski uspeh. Udeleženci 3. RR šole so dosegli 88,2% (pomeni, da 2
udeleženca še nista opravila vseh obveznosti iz programa šole). Udeleženci .7. Šole področja kakovosti so dosegli 90% uspeh (2 nista opravila obvezanost iz programa šole). Udeleženci 6. ZT šole so dosegli 94,5% učni uspeh (pomeni 1 udeleženec še ni opravil vseh obveznosti iz programa šole),« je dejal Ronald Malej.
V	nadaljevanju sta slušatelje vseh treh šol pozdravila predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič in rektor Univerze v Ljubljani Ivo Fabinc ter jim zaželela mnogo uspeha v prihodnje, hkrati pa jih pozvala, naj še naprej krepijo v Iskri »žejo po znanju«. Spričevala je slušateljem podelil predsednik KPO Boris Lasič.
Po podelitvi diplom je kolegij glavnih ^direktorjev delovnih organizacij SOZD Iskra nadaljeval z delom in sicer z obravnavo analize razvojnih možnosti 'SOZD Iskra v srednjeročnem obdobju 1986—1990, s smernicami in elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih planov.
V	uvodu k drugi točki dnevnega reda je predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič zbranim najprej predstavil Antona Stipaniča kot svetovalca predsednika KPO za vprašanja prestrukturiranja Iskre in namensko' proizvodnjo ter nato posebej poudaril, da bo potrebno vse predplanske akte sprejeti še letos, ker je znano, da s sprejemanjem tega gradiva že zelo zamujamo.
Kolegij je potem nadaljeval delo z usklajevanjem stališč in sprejetih sklepov posameznih področnih kolegijev, zlasti tistih ki se nanašajo na novo srednjeročno obdobje.
L. D. in D. Ž.
oizvodnje in izvoza. Zato je potrebno tekoče spremljanje gospodarske problematike in izjemno angažiranje pri izpolnjevanju ukrepov za poživitev proizvodnje in izvoza.
Pripombe delegacije DO Elementi na obseg poročila naj se upoštevajo pri izdelavi polletnega poročila o poslovanju.
80)	Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Iskra Zorana Poliča, predloga odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednje sklepe:
1.	DS sprejme skladno z določili 89. in 90. člena Statuta SOZD Iskra sklep o pripravi Letnega programa SOZD Iskra za leto 1986 za uresničevanje ciljev In obveznosti Iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1986—1990.
2.	Posamezni udeleženci v procesu planiranja v SOZD Iskra morajo, skladno z načelom o sočasnosti v procesu samoupravnega planiranja s programi dela za pripravo planskih grgditj, zagotoviti, da bo celoten potek planske aktivnosti časovno in vsebinsko usklajen s programom dela za pripravo Letnega programa SOZD Iskra za leto 1986, kije podan v prilogi.
3.	Ključni termini in naloge, obvezni za vse nosilce planiranja, to je TOZD, DSSS DO in SOZD, so
—	ocena realizacije za leto 1985 in
predvidevanja za leto 1986	16. september
—	sprejem letnega programa na vseh ravneh	30. september
4.	DS zadolži in pooblašča Odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose, da na osnovi sprejete metodologije koordinira in kontrolira izvajanje vseh potrebnih aktivnosti pri pripravi Letnega programa SOZD Iskra za leto 1986 in o tem po potrebi obvešča DS.
5.	DS poziva delavske svete delovnih organizacij, da določijo delegate za Odbor za samoupravno usklajevanje Letnega programa SOZD Iskra za leto 1986 do konca septembra.
81)	Na osnovi podane, obrazložitve člana KPO SOZD Iskra Zorana, Poliča ter predloženega gradiva sprej me DS na znanje Analizo izpolnjevanja srednjeročnega plana SOZD Iskra za obdobje 1981—1985.
82)	Na osnovi podane obrazložitve predstavnika Iskre Commerce Borisa Slapnika in Janeza Čufarja, predloga poslov nega sveta ZT skupnosti in odbora za tržništvo ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS sprejme Poročilo o poslovanju Iskrine zunanjetrgovinske mreže v letu 1984, s tem, da se korigira besedilo teksta na strani 6. v smislu pripombe odbora za tržništvo.
DS naroča naj se sprožijo vse potrebne aktivnosti za kvaliteten premik v organiziranosti ZT mreže, predvsem je potrebno najti ustrezen mehanizem za pravočasno zaustavitev negativnih trendov, ki se pojavljajo v poslovanju ZT firm. Za dobro delovanje kontrolne funkcije pa je potrebno zagotoviti tudi dober informacijski sistem in pretok informacij.
DS sprejme na znanje informacijo o stanju firme Iskra Electronics Inc. New York in o dosedanjih ukrepih, ki- so bili podvzeti za razrešitev problematike.
83)	Na osnovi podane obrazložitve predstavnika Iskre Commerce Borisa Slapnika, predloga poslovnega sveta ZT skupnosti in odbora za tržništvo, sprejme DS v soglasju s podanimi stališčitlelegacij, soglasno naslednje sklepe:
1.	DS odobri, da se iz netransferiranih dobičkov preteklih let, ki lahko ostanejo v tujini, poviša kapital firme Iskre Elektronik GmbH Stuttgart iz sedanjih DM 150.000,- za 1,400.000.- to je na D IVI 1,550.000.-
2.	DS odobri, da se iz netransferiranega dobička preteklih let poviša kapital firme Cefra GmbH MUnchen iz sedanjih DM 40.000,- za 660.000.- to je na DM 700.000.-
3.	DS odobri statusno spremembo v firmi Iskra Elektronik GmbH Stuttgart tako, da se dosedanji predmet poslovanja razširi tudi na razvojno-tehnološko dejavnost ter montažo in proizvodnjo elektronskih in elektrotehničnih izdelkov.
4.	DS odobri statusno spremembo v firmi Cefra GmbH MUnchen tako, da se dosedanji predmet poslovanja razširi tudi na razvojno-tehnološko dejavnost ter montažo in proizvodnjo elektrotehničnih izdelkov.
5.	DS odobri statusno spremembo v firmi Iskra Electronics Inc. New York tako, da se dosedanji predmet poslovanja razširi tudi na razvojno-tehnološko dejavnosVter montažo In proizvodnjo na področju telefonije, birotehnike, elementov in avtomatizacije, sistemov in elementov za kontrolo in meritev, računalništva s potrebno opremo In izdelkov za široko porabo.
6.	DS odobri statusno spremembo v firmi Iskra France Pariz tako, da se dosedanji predmet poslovanja razširi tudi na razvojno-tehnološko dejavnost ter’ montažo in proizvodnjo elektronskih in elektrotehničnih izdelkov.
7.	DS odobri statusno spremembo v firmi Iskra Elettronica Italiana Milano tako, da se dosedanji predmet poslovanja razširi tudi na razvojno-tehnološko dejavnost ter montažo in proizvodnjo elektronskih in elektrotehničnih izdelkov.
4. stran
Iskra (20. 6. 1985)
84)	Na predlog predsednika DS se predloženo poročilo o delu poslovnega sveta ZT skupnosti vrne predlagatelju z zahtevo, da se poročilo dopolni za obravnavo na naslednjem zasedanju DS tako, da se obrazloži vprašanja navedena v zadnjem odstavku poročila.
85)	Na osnovi obrazložitve v.d. glavnega direktorja DO TelematikaVita Osojnika in predloženega povzetka sanacijskega programa sprejme DS na znanje informacijo o nadaljnjem poteku izvajanja sanacije v DO Telematika.
86)	Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Iskra Pavla Gantarja in predstavnika DO Telematika Braneta Račiča ter predloženega gradiva, sprejme DS (1 vzdržan) naslednji sklep:
DS sprejme oceno odgovornosti za nastalo izgubo v DO Telematika od KPO SOZD Iskra in kolegija glavnega direktorja DO.
87)	Na osnovi podane obrazložitve direktorja Iskra banke Fabia Skop-ca, predloga odbora za finance in predloženega gradiva, sprejme DS v soglasju s podanimi stališči delegacij, soglasno naslednja sklepa:
1.	DS odobri, da se že odobreni sanacijski kredit DO Telematika iz združenih sredstev rezerv SOZD Iskra v višini 160 mio din konvertira v petletni sanacijski kredit po 12% obrestni meri. Prva anuiteta po tem kreditu zapade 1, 6. 1986.
2.	DS zadolžuje DO Telematika, da o uresničevanju ukrepov iz sanacijskega programa tekoče poroča na DS.
88)	Na osnovi podane obrazložitve predstavnika Iskra Invest servisa Janeza Hafnerja, predloga odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednje sklepe:
1.	DS sprejme naslednji cenik storitev poslovnega letala Iskre od 1. 7. do 31. 12. 185:
a)	ura poleta za uporabnike v SOZD Iskra:
—	v	SFRJ	110.000.- din
—	v	tujino	160.000.- din
—	čakalni dan izven matičnega letališča	40.000.- din
b)	ura poleta za zunanje uporabnike
—	v	SFRJ	150.000.- din
—	v	tujino	200.000,-din
—	čakalni dan izven matičnega letališča	80.000.- din
c)	Dnevnice, nočnine ter letališke takse za polete v tujino niso vključene v ceno za uro poleta. Devižna sredstva zanje zagotavlja naročnik poleta.
d)	Za uporabnike letala, s katerimi ima Iskra sklenjeno pogodbo, ali sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju za vzdrževanje in eksploatacijo letala (IS Skupščine SRS) se uporabljajo enake cene za uro poleta, kot za uporabnike v SOZD Iskra.
2.	DS potrdi ključ združevanja sredstev za odplačilo anuitet in ključ združevanja amortizacije v letu 1985.
3.	DS sprejme na znanje informacijo o predvidenem medsebojnem sodelovanju na področju skupne izrabe poslovnih letal s podjetjem SMELT iz Ljubljane.
89)	Na osnovi predloženega gradiva in predloga Odbora za SLO in DS SOž;D. sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS določi dopolnitev 4. člena Samoupravnega sporazuma o splošni ljudski obrambi in družbeni samoizaščiti v SOZD Iskra z naslednjim bese-
dilom nove alinee:
»ukrepe za zaščiHo, preprečevanje in odpravljanje ekoloških nesreč in varovanje človekovega okolja, ki bi nastopile zaradi subjektivnih, ali objektivnih vzrokov, elementarnih nesreč, diverzij, ali drugih vzrokov«
in jo posreduje v sprejem delavskim svetom DO udeleženk sporazuma. Postopek sprejemanja naj se zaključi do 31.8.1985. Obvestila o sprejemu zbira tajništvo samoupravnih organov SOZD.
90)	Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Iskra Rada Fale-skinija, predloga odbora za razvojni program in raziskovalno dejavnost ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS sprejme Poročilo o razvojno raziskovalni dejavnosti v SOZD Iskra za leto 1984 in naroča organom upravljanja DO, da sprejmejo konkretne sklepe za reševanje vsebovane problematike ter jih vgradijo v letne In srednjeročne načrte. Posebno pozornost je treba posvetiti strokovnim kadrom v razvoju, saj primanjkljaj le-teh predstavlja enega poglavitnih omejitvenih faktorjev za hitrejše posodabljanje in prestrukturiranje proizvodnje. Z ustreznim motiviranjem in izobraževanjem kadrov In s koncentracijo resursov na pomembnih projektih je treba doseči večjo učinkovitost razvoja.
91)	Na predlog predsednika DS in glede na pisno pripombo delegacije DO Avtoelektrika, sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS vrača predlog zaključkov 8. internega posvetovanja o problematiki razvojnoinovacijske dejavnosti v SOZD Iskra v nadaljni postopek usklajevanja organu posvetovanja In pristojnemu področju SOZD do naslednjega zasedanja DS.
92)	Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Iskra Gojmira Blenkuša, predloga in stališča odbora za kakovost ter predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS sprejme Poročilo o kakovosti proizvodov Iskre za leto 1984 in priporočila odbora za učinkovitejšo delovanje na področju kakovosti.
DS ugotavlja, da izvajanje nalog in zagotavljanje kakovosti zaostaja za temelji srednjeročnega in letnega plana. Glede na strateško pomembnost kakovosti Iskrinih proizvodov opozarja in priporoča DO, da z letnimi plani in njihovo spremljavo natančneje opredelijo posamezne aktivnosti in sredstva, predvsem pa da uvedejo kompletno spremljavo kakovosti v vseh TOZD.
93)	Na osnovi podane obrazložitve predsednika komisije za nagrade in priznanja Iskre, predloga komisije in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS podeli v letu 1985, skladno z določili Pravilnika o nagradah in priznanjih Iskre, glavno nagrado Iskre po 3. členu pravilnika
—	Ludviku Simoniču, DO Elementi
za vrhunske dosežke trajnega pomena v razvoju, proizvodnji in izvozni usmerjenosti DO IEZE nagrado Iskre po 5. členu pravilnika
—	Jožici Mihev, DO Srednja šola
za izredne dosežke v dolgoletnem vzgojnoizobraževalnem delu z mladino ter za samoupravno in družbenopolitično aktivnost
—	Gabrijelu Pelikanu, DO Avtoelektrika
za dolgoletno uspešno delo v Iskri Avtoelektriki in še posebej za zasluge pri izvedbi razvojno-investicijskega programa profesionalnih delov in agregatov za potrebe JLA
—	Jožetu Petkovšku, DO Elektrooptika
za pomembne dosežke na področju inovacij in razvoja organizacije
—	Antonu Riharju, DO Invest servis
za dolgoletno požrtvovalno delo, predvsem na področju produktivnosti dela in izgrajevanja odnosa do dela
—	Matiji Seligerju, DO Avtomatika
za dosežke v razvojno raziskovalnem delu, predvsem na področju polprevodnikov, merilnih instrumentov, močnostne elektronike in različnih pretvornikov.
94)	Na osnovi podane obrazložitve predsednika KPO SOZD I skra Borisa Lasiča in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS razreši s 29. 6. 1985, zaradi odhoda v pokoj, naslednje člane kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra
—	za kakovost Gojmira Blenkuša,
—	za SLO in DS ter kadrovsko politiko in izobraževanje Borisa Mužiča in
—	za stike z velikimi poslovnimi sistemi Simona Primožiča.
95)	Na osnovi predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji
sklep:
DS Imenuje v komisijo za razrešitev inovacijskega spora med predlagateljem
Zmagom Lasičem in DO Avtoelektrika naslednje člane:
—	Franc Perčič, DO Iskra Commerce, TOZD Marketing
—	Samo Cejan, DO ZORIN, TOZD INDOK
—	Danilo Hrovat, DO Avtoelektrika, TOZD Generatorji.
96)	Na osnovi predloženega gradiva ter v skladu z določili Pravilnika o notranji arbitraži SOZD Iskra, sprejme DS soglasno naslednja sklepa:
1.	DS razpisuje volitve arbitrov notranje arbitraže SOZD Iskra. Arbitre Izvolijo na predlog sindikata delavski sveti delovnih organizacij in delovne skupnosti SOZD Iskra ter Iskra banke po naslednjem ključu:
—	delovne organizacije	3 arbitre
—	enovite delovne organizacije
ter delovna skupnost SOZD in Iskra banka	1 arbitra
Sklepe o izvolitvi arbitrov zbira tajništvo samoupravnih organov SOZD do 31. 8. 1985.
2.	DS imenuje na predlog KOS SOZD za
—	predsednika notranje arbitraže Pavleta Gantarja, DSSS SOZD
—	namestnika predsednika Naceta Pavlina, Kibernetika
—	tajnika notranje arbitraže Jožeta Goloba, DSSS SOZD namestnika tajnika Svetozarja Kokotiviča, Iskra banka
97)	Na osnovi predloženega gradiva, oz, na predlog predsedstva KOS SOZD sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS Imenuje v Svet Instituta za elektroniko in vakuumsko tehniko Ljubljana tovariša Dušana Bivica iz DO Avtoelektrika — TOZD Žarnice.
98)	Na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD Iskra Zorana Poliča in pisnega gradiva, sprejme DS na znanje odgovor na postavljeno delegatsko vprašanje delegacije DO Avtomatika na 5. zasedanju DS v zvezi s TOZD TV Pržan.
99)	Na predlog predsednika DS, glede na posredovano pisno pojasnilo DO Baterije Zmaj do spornih navedb DO Iskre Commerce v odgovoru na postavljeno delegatsko vprašanje na S. zasedanju DS, zadolžuje DS vodstvo SOZD in Iskre Commerce, da zadevo razrešijo z vodstvom DO Baterije Zmaj in o tem poročajo na naslednjem zasedanju DS.
100)	Odgovor na postavljeno delegatsko vprašanje delegacije DO široka potrošnja glede sodelovanja SOZD v razreševanju problematike DO Široka potrošnja bo posredovan na prihodnjem zasedanju DS. '
¥
stran 5
J c*
ISK
o 15? I
1TB
Avtoelektrika ?skr
Slavnostno zasedanje delavskeg
Petek, 21. junija 1985 ob 10. V avli Kulturnega doma v Novi Gorici se zbira množica, mlada dekleta jim pripenjajo posebne spominske značke, na katerih je ob šopku rdečih vrtnic napis 25. let Iskre — Avtoelektrike Nova Gorica. Med množico so gostje iz velikih jugoslovanskih delovnih organizacij, iz Crvene Zastave Kragujevac, TAM Maribor, Industrije motora Rakovica, Železarne Jesenice, TOMOS Koper, Tvornice avtomobilov Sarajevo, IMV Novo mesto itd. Tu so tudi delegati delavskega sveta Iskre — Avtoelektrike, predsednik DS SOZD Iskra Janez Kern, predsednik KPO SOZD Iskra Boris Lasič, predsednik novogoriške skupščine Danilo Bašin in drugi visoki gostje. Zbrali so se na slavnostno zasedanje delavskega sveta Iskre — Avtoelektrike, s katerim so najlepše počastili njen srebrni jubilej, 25-letnico obstoja in delovanja.
na leto' 350.000 zaganjalnikov za osebna vozila, 200.000 zaganjalnikov za traktorje in tovorna vozila, 400.000 alternatorjev za osebna in tovorna vozila, 300.000 magnetnih vžigalnikov za mopede in kmetijske stroje, milijon vžigalnih tuljav za bencinske motorje, 20 milijonov žarnic za vozila itd. Proizvajamo tudi svečke za zagon diesel motorjev paše vrsto drugih izdelkov, ki sodijo v kategorijo električne opreme za vozila. Letos smo načrtovali za 13 milijard din prodaje, od tega 40% za potrebe industrije za I. vgradnjo, 30% za oskrbo z
/
Predsednik delavskega sveta in glavni direktor sta podelila kupcem in dobaviteljem posebna priznanja
rezervnimi deli, II. vgradnjo in 30% za izvoz na tuja tržišča.
Kot dobavitelj avtoelektrične opreme smo danes dobro poznani v Jugoslaviji. Zavedamo se, da v danih pogojih nismo idealen dobavitelj. Moramo se izboljšati. Kar 35% naših izdelkov najde že danes kupce na zahtevnem zahodnem tržišču. Ni pretirana trditev, če povem, da danes ni v Evropi pa delno tildi izven nje proizvajalca vozil, ki ne bi slišal za Iskro — Avtoelektrike.
Zadovoljni smo ob dejstvu, da ima jugoslovanska proizvodnja vozil, tako osebnih, kot tudi gospodarskih, tudi vnaprej pogumno začrtan razvoj. Razvoj te gospodarske veje je osnova razvoja tudi naše DO.
Želim poudariti naslednje: tako kot doslej želimo tudi vnaprej ostati dobri dobavitelji avtoelektričnih izdelkov našim tradicionalnim kupcem, tako za njihove domače kupce, kot tudi izvozne potrebe. To bomo pa lahko dosegli le z dobro kakovostjo in solidnimi dobavami.
Do leta 1990 moramo naš izvoz od sedanjih 20 milijonov dolarjev podvojiti vsaj na 40 milijonov dolarjev. Tudi vnaprej mislimo
V uvodu so zasedanje popestrili učenci in učenke — pionirji Osnovne šole Ivana Roba iz Šempetra z lepimi pesmicami, eden izmed učencev pa je v imenu vseh čestital k jubileju in zaželel tudi nadalje uspehov ter poklonil šopek rdečih vrtnic.
Boris Gregorič, predsednik delavskega sveta DO je otvoril slavnostno zasedanje in predlagal dnevni red. Za govorniški pult je najprej povabil predsednika KPO SOZD Iskra Borisa Lasiča, ki je čestital k srebrnemu jubileju in poudaril, da je Avtoelektrika pomemben ste-
ber v SOZD Iskra, na katerem bo svoj razvoj gradila Iskratudi v prihodnje. Proizvodni program Avtoelektrike je med glavnimi programi Iskre, le-ti pa bodo tudi nosilci bodočega razvoja jugoslovanskega gospodarstva in njihovega prodora v svet, je med drugim dejal predsednik Lasič.
Za njim je glavni direktor Iskre — Avtoelektrike Peter Mivšek orisal zgodovino tega kolektiva in med drugim dejal:
Danes zmoremo v naši DO, kljub neidealnim pogojem pri oskrbi z repromateriali izdelati
Član CK ZKJ obiskal Avtoelektriko
Na delovni obisk v novogoriško Iskro — Avtoelektriko je prišel v ponedeljek, 24. junija član centralnega komiteja ZK Jugoslavije Boško Krunič.
S sekretarji OO ZK, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in vodstva delovne organizacije so na delovnem razgovoru ocenili uresničevanje sklepov 16. in 17. seje CK ZKJ ter se pogovorili o tekočih vprašanjih.
Marko Rakušček
Pozdrav predsednika KPO SOZD Iskra Borisa Lasiča
6. stran
ra
sveta oh
ra $:
a Iskra is
25-letnici
iin
;kra Iskra
- vtoe!ektrik@
vanja in razumevanja! To je osnova za naš skupni boljši jutri,« je zaključil glavni direktor.
Z Iskro — Avtoelektriko že vrsto let tesno in uspešno sodeluje mnogo delovnih organizacij. Zato je DS sprejel sklep, da se ob 25-letnici zahvalijo vsem tistim, ki so mnogo pripomogli k dobrim poslovnim rezultatom.
Priznanje so prejeli: IMF) Rakovica, ZCZ Kragujevac, DMB Beograd, Famos Sarajevo, TAM Maribor, TOMOS Koper, IMV Novo mesto, TAS Sarajevo, CIMOS Koper, IKARUS Zemun, Torpedo Rijeka, Avtocentar — Merkur Zag-reb.Železarna Jesenice, Železarna Štore, Železarna Ravne, IKS Svet-ozarevo, NFK Novi Sad, Kolektor Idrija, TUP Dubrovnik, Gostot Nova Gorica, Plamen Kropa, Donit Borovnica, Beogradelektro Beograd, Prvi Partizan Titovo Užice, SGP Gorica, Skupščina občine Nova Gorica, LB TB Nova Gorica, Carinarnica Nova Gorica, SDK Nova Gorica in Jugobanka Kraguje-
sodelovati z ostalimi proizvajalci avtoelektrike vsvetu. To nam bo tudi v prihodnje jamstvo za dobro gospodarjenje v DO, predvsem pa, da bomo postali še bolj solidni dobavitelji.
Za realizacijo zastavljenih ciljev v naslednjem obdobju bodo nujno potrebna vlaganja v proizvodnjo in inovacijsko dejavnost. Zaradi splošno znanih gospodarskih težav v preteklosti smo se tehnološko iztrošili. Deset milijard potrebnih investicij v prihodnosti se v prvem trenutku sliši kot velika številka, vendar si upam trditi, da je glede na obseg poslovanja našega 3.300 članskega kolektiva nujna in tudi uresničljiva. Konec koncev toliko danes stane modernejše letalo tipa DC-9.	<
Investicije v razvoj in sodobnejšo tehnologijo so v tem trenutku za naš.kolektiv nujne, sicer ne bomo mogli iti v korak z razvitim svetom. Glede na možnost plasmaja široke palete naših izdelkov pa sem prepričan, da so tudi ekonomsko upravičene.
Naš kolektiv danes sodeluje s prek 100 domačimi in tujimi kupci in dobavitelji. Tako kot doslej bomo tudi v'bodoče storili vse, da bi se naše poslovno-tehnično sodelovanje še poglobilo v dobro nas vseh.
Omeniti moram še eno značilnost naše proizvodnje: stopnja predelave repromaterialov je v naši DO zelo intenzivna, zato so redne in kakovostne dobave repromaterialov pogoj za uspešno delo.
Naj izrazim priznanje vsem dobaviteljem, ki se prizadevajo za redno oskrbo naše DO, z željo, da bi njihovi napori za kakovost in rednost dobav bili iz dneva v dan boljši.
Priznanje vsem proizvajalcem motorjev in motornih vozil za dobro sodelovanje v strokovno — razvojnem smislu in za zaupanje strani zagotavljamo, da bomo z vsemi močmi sledili razvoju te industrije in njenim iz leta v leto večjim potrebam.
Z zadovoljstvom ugotavljam, da se vsi, ki smo tukaj zbrani, skozi dolga leta dobrega sodelovanja dobro poznamo. Zaradi tega bi bilo verjetno preveč besed odveč.
Kljub temu pa mi dovolite, da zaključim z naslednjo željo: še vnaprej čimveč medsebojnega sodelo-
vac.
Na slavnosti so razglasili tudi prejemnike posebnih priznanj in nagrad, v zaključnem delu pa je nastopil tudi mešani pevski zbor »Ciril Silič«, nad katerim ima naš jubilant pokroviteljstvo.
Marko Rakušček
Slavnost v čast jubilantom in
Novogoriška Iskra — Avtoelektrika praznuje letos srebrni jubilej, 25-letnico rasti in uspehov. Ta jubilej pa praznuje tudi prek 100 delavk in delavcev. ki so ji zvesti že četrt stoletja, torej od njene ustanovitve. In prav njim ter nagrajencem dela so pripravili prejšnjo sredo prisrčno slovesnost v prostorih delavske restavracije. Jubilante in nagrajence je najprej pozdravil in jim čestital predsednik predsedstva konference OO sindikata Miloš Vodopivec, glavni direktor Peter Mivšek pa je poudaril:
'•Letos praznuje naša DO 25-letnico svojega obstoja. Za nami je 25 let trdega dela, lepih, včasih tudi težkih trenutkov.
Razvoj naše DO od vsegk začetka naprej nam je dobro poznan, zato se ne bi spuščal v posamezne zgodovinske trenutke, obdobja in prelomnice. Rajši bom skušal obuditi v zavest nekaj dejstev, ki jih kot Iskraši ob vsakodnevnem delu vse preradi pozabljamo.
Od skromnih začetkov v letu 1960 je do danes zraste! 3.300 članski kolektiv, ki posredno v občini in tudi širši regiji daje kruh vsaj 10.000 občanom. Zaslužki vas, k, letos praznujete 25. letnico pa tudi ostalih sodelavcev nikoli niso bili bogati, bili pa so stalni in zanesljivi. Premalo se zavedamo dejstva, da so z delom Iskrašev v Avtoelektr/ki poleg razvoja same tovarne, posredno raste šole, vrtci, stanovanja, hiše in drugi objekti. Kdo zna oceniti, koliko znanja je skozi delo pridobljenega v samem kolektivu in tudi izven njega?
Danes je Iskra Avtoelektrika dobro poznana, ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v svetu. O nas govorijo s spoštovanjem. Tudi v SOZD smo ena izmed solidnih DO in ponosni smo lahko, da smo Iskraši.
Po dobro prehojeni poti doslej, lahko z optimizmom zremo v prihodnost. Znamo delati dobro
avtoelektriko, zato so naši izdelki iskani.
Naše ambicije so zapisane v srednjeročnem planu do leta 1990 (podvojen izvoz, petkratno povečanje celotnega prihodka, investicije — 10 milijard).
Za realizacijo zastavljenih ciljev bo potrebno tudi v bodoče trdo delati.
Glede na to, da ste predvsem vi, ki ste s svojim 25-letnim delom dokazali kaj vse se da narediti in prenesli način dela ter razmišljanja tudi bodočim rodovom, v uspeh niti malo ne dvomim.
Dovolite mi, da vam danes v imenu vodstva DO iskreno čestitam za uspešno prehojeno 25-letno pot v Iskri Avtoelektriki, in da bi se tudi vnaprej dobro počutili v našem kolektivu.
Posebne čestitke pa še vsem nagrajencem«
Kot smo že v uvodu zapisali, so se jubilantom pridružili tudi nagrajenci, to so tiste delavke in delavci, ki so bili nagrajeni s posebnim priznanjem in nagrado za izjemne dosežke pri delu. Priznanje in nagrado sta podelila predsednik DS DO Boris Gregorič in glavni direktor Peter Mivšek, prejeli pa so jih — iz TOZD VZ: Bruno Konjedic, Stojanka Nikolič, Marjan Bremec, Jože Gorjan, Jože Berce, Slavica Grion, Vinko Uhelj, iz TOZD MZ: Viljem Rijavec, Jožica Krašan, Stanislava Štucin, Zdenko Pance, iz TOZD GE: Marija Vodopivec, Evgen Volk, Alojzija Gregorič, Draga Gregorič, iz TOZD ERS: Alojz Čufar, iz TOZD DES: Drago.Lisac, Moj-mir Maraž, skupina: Danijel Besednjak, Angel Šuligoj, Jože Vodopivec, skupina: Branko Filej, Zvonko Žižmond, Bogomil Bizjak, Vili Blažič, Cvetko Kante, Boris—Andrej Birsa, Davorin Jarc, Vojko Špacapan, iz TOZD Institut Oton Grapulin, iz TOZD KOM: Leopold Pelicon, Janez Škofič, iz DSSS: Alojz Birsa, Anica VVinkler, Marija Fabjan.
Marko Rakušček
stran 7
era Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskre Delta »kra Iskra
Tehnološka osnova za gradnjo avtomatiziranih tovarn in novih
Na razstavi letne
V okviru svoje Letne šole je Iskra Delta predstavila segmente, potrebne za izgradnjo »avtomatizirane tovarne prihodnosti«. Nekaj najzanimivejših detaljev s te razstave i nam je predstavil dr. Ivan Šantl, s pomočjo vodje razvoja mikroračunalnika TRIGLAV Marka Rogača in Dušana Šaleharja, vodjo projekta pa smo ppbliže spoznali osrednjo zanimivost razstave, mikroračunalnik TRIGLAV in problematiko, vezano na njegovo nastajanje. Pogovorili smo se še s predstavnikom DESIGN STUDIO MAK iz Kopra, ki je požel veliko priznanje za uspelo oblikovno zasnovo našega mikroračunalnika, a rt. direktorjem Vidom Brataševcem.
IDA programska orodja z bazo podatkov in generatorji programov.
Sledil je prikaz računalniške opreme za spremljanje proizvodnje in sicer vse od planiranja časa do urejanja denarnih in materialnih sredstev, kar smo zajeli v našem programskem paketu 4P.
Zatem smo prikazali aplikacije, namenjene komercialnim obdelavam, kot je npr. naš SIRUP.
Prikazu GAD tehnologije in grafike za različno snovanje novih izdelkov smo prav tako posvetili
Naokrog po razstavnem prostoru
Razstavni prostor je bil zelo lepo urejen in tudi stalno poln obiskovalcev. Zanimanje je bilo veliko, kar še dodatno priča o izvirnosti in sodobnosti prikazanih novosti. Zato smo zaprosili dr. Ivana Šantla za nekaj besed o razstavljenih izdelkih. Povedal je naslednje:
»Osrednje vodilo za našo razstavo ha LETNI ŠOLI Iskre Delte je bil čim izčrpnejši prikaz vseh segmentov, ki so potrebni za izgradnjo »avtomatizirane tovarne pri-hodnjosti« pri čemer je izraz »tovarna« mišljena širše tako, da zajame še delovne organizacije v gostinstvu, zdravstvu itd.
V tem smislu smo tudi zasnovali naš razstavni prostor v Cankarjevem domu.
Takoj ob vhodu v dvorano smo na desni strani predstavili naša
izjemno skrb. Predstavili smo našo ceneno grafiko, t. j. grafiko srednjega razreda pokrito z mikroraču-nalniškim sistemom PARTNER, ki smo mu letos dogradili ustrezno grafično ploščo Kljub temu, da govorimo tu o grafiki srednjega razreda pa velja opozoriti, da so njene možnosti uporabe izredno raznolike.
Njej sledi prikaz zmogljivejše barvne grafike z večjo ločljivostjo. Prikazali smo grafično postajo za izdelavo diapozitivov, na samostojnih delovnih grafičnih postajah pa smo prikazali načrtovanje do 16 slojnih tiskanih vezij, ki je ena izmed naših največjih tovrstnih aplikacij. Z njo bomo pokrili, tako lastne potrebe, kot tudi potrebe ostalih OZD Iskra.
Prikazali smo še paket KROJI za oblikovanje in krojenje v oblačilni industriji.
Nasproti vhoda smo razstavili računalnika D 4850 in D 800. Nadalje smo lahko videli vrsto aplikacij za procesno vodenje. Med njimi je bila aplikacija, uresničena v sistemu ŠCADA v Puli, namenjena procesnemu vodenju elektrddistri-bucije. z osrednim sistemom v Puli in 12 končnimi postajami v iskri.
8. stran
Kompleksnejših proizvodov z vgrajeno računalniško tehnologijo
šole Iskre Delte
Predstavili smo še sisteme za integrirano vodenje procesov. V tem primeru smo prikazali vodenje tovarne močnostnih krmil v Neve-rkah pri Pivki, s katerim so zajeti vsi detalji, kot so: sprejemanje materiala, skladiščenje ter vsi parametri, potrebni za upravljanje proizvodnje in delno finančno področje.
V	okviru prikaza NC tehnologije smo predstavili nov proizvod Iskre Delte, ki je nastal v sodelovanju s Tehnično fakulteto v Mariboru. Z delovno postajo za strojno programiranje NC stružnic lahko procesiramo geometrijo, tehnologijo, delamo z bazo podatkov o orodjih in dobimo celotno dokumentacijo izdelka ter NC trak za obdelavo.
Kot zadnjo fazo v »avtomatizirani tovarni prihodnosti »prikazujemo majhnega montažnega robota narejenega na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in v tovarni polprevodnikov Trbovlje, v kateri bo ta postavljen za montažo pol-prevodniških mostičkov.
V	sredini razstavne dvorane pa smo predstavili naš mikroračunal-niški sistem TRIGLAV, ki je namenjen tako za uporabo v komeri-calne namene, kot za procesne namene v industriji.
Prav tu bi rad posebej opozoril na usmeritev Iskre Delte v osvajanje procesnih aplikacij, kot so: NC tehnologija, robotika, itd. V ta namen-smo v letošnjem letu tudi napovedali OEM prodajo, po kateri ne bomo več prodajali samo računalnike in sistemske rešitve, temveč tudi posamezne dele samostojno,'s čimer bomo nudili ostalim proizvajalcem in razvojnim skupinam osnovo za izgradnjo njihovih sistemov.
Mikroračunalnik Triglav — izjemen uspeh naših razvijalcev
Največ zanimanja je na razstavi požel naš mikroračunalnik TRIGLAV, ki je bil tudi osrednja znamenitost razstave. Plod razvojnega dela naših razvijalcev posega s svojimi zmogljivostmi v sam vrh tovrstnih izdelkov v svetu in bo kot tak pomemben gradnik računalniške in procesne tehnologije pri nas. Predstavnika razvojne skupine Marko Rogač in Dušan Šale-har sta nam povedala nekaj več zanimivosti, vezanih na nastajanje in uporabo mikroračunalnika TRIGLAV.
Dokaj močna razvojna skupina se vas je zbrala na tem projektu?
Da, v celoti nekaj nad 40 razvijalcev, svoj delež pa so prispevali še sodelavci v konstrukciji, nabavi in upravnih službah.
Glede naše razvojne skupine bi želel v uvodu poudariti, da je naš projekt rezultat teamskega dela in
je zato tudi naš TRIGLAV rezultat skupnega seštevka vseh posamez-1 nih idej in razvojnih dosežkov naših razvijalcev. z Zasluga za to, da je bil ta projekt tako hitro uresničen, gre vsekakor še dobremu sodelovanju vseh naših razvijalcev. To omenjamo zato, ker sta se v to razvojno skupino izlila razvoja iz bivše Iskrine TOZD Ftačunalniki in DO Delte, torej 'razvojni skupini mikroračunalnika Iskra DATA 1680 in mikroračunalnika PARTNER. Razvojna naloga je bila dovolj zanimiva, da smo se takoj združili v enovit in dovolj vitalen razvojni team.
Sicer pa je naš projekt stekel idejno v jeseni 1983 tako, da so se potem do konca leta vključili še ostali sodelavci.
Torej ste bili v vaši razvojni sku-* pint zbrani razvijalci i dokajšnimi izkušnjami?
Najmanj 5 let izkušenj na področju mikroračunalnikov in to na strojni, ali programski opremi, ježe imel vsak od naših razvijalcev, nekateri še celo več let. Razvijalci smo npr. že leta 1978 razvili mikroračunalnik Iskra DATA 1680, leta 1981 mikroračunalnik Iskra DATA 80, pred tremi leti pa je že bil razvojno dokončan naš mikro-
računalnik PARTNER, ob katerem so si na njegovi velikoserijski proizvodnji nabrali dokaj izkušenj tudi ostale službe. S pridom smo uporabili tudi izkušnje, pridobljene pri razvoju 16-bitnega računalnika, na osnovi motorole 68 000, za telefonske centrale.
Za sproten dotok novega znanja ste ob večletnih izkušnjah vseeno morali poskrbeti?
V	Iskri Delti skrbimo za redno šolanje svojih ljudi. Pri tem velja naš osnovni pristop, da naj si gredo vsi naši strokovnjaki nabirati informacije k virom. Dopolnilno šolanje je v Iskri DELTI dobro zastavljeno.
Pod kakšnimi pogoji je možno šolanje v tujini?
Nekaj takega znanja lahko dobiš na seminarjih in tečajih odprtega tipa. Plačati moraš le tečajnino. To so v bistvu šolanja, kakršna organizira doma tudi Iskra Delta.
Dobršen del naših informacij pa si pridobimopozaslugi naše stalne prisotnosti na svetovnem tržišču. Tržna usmeritev Iskre Delte -na zahtevna zahodna tržišča, na katera nameravamo prodreti še odločneje prav z našim novim mikroračunalnikom TRIGLAV nam ob vseh svojih obremenjujočih zahtevah le nudi možnost hitrejšega razvoja.
Mikroračunalnik TRIGLAV je zasnovan na 3 mikroprocesorjih. To je redkost, ki ima določene prednosti?
V	bistvu nam je idejo narekoval že izhodiščni položaj. Morali smo
Grafiko srednjega razreda so v Iskri Delti pokrili s svojim mikroračunalniškim sistemom PART NED
<ra Iskra Iskra iskra Iskra Iskra Iskra Delta Iskra Iskn
Tehnološka osnova za gradnjo avtomatiziranih tovarn in novih
nadaljevati naš obstoječi program na osnovi sodelovanja s firmo DEC, nadalje je bila zahtevana po kompatibilnosti z IBM računalniki, glede na odločitev OZD Iskra za Motorolin procesor 68 000 pa smo morali vgraditi tudi tega. S slednjim bomo v bistvu nudili vsem ostalim DO v Iskri tisto začetno
lahko celo po 100 uspešno narejenih izdelkih pride do novih težav. Več kot polovico časa porabiš samo za ureditev ustrezne dokumentacije. Sicer je do določenih zatikanj prihajalo, vendar so v celoti vzeto ostale službe dobro opravile svojo delo. Je pa pred njimi še precej dela tako, da bodo svojo
omogočala cenejšo proizvodnjo tako nam, kot posameznim uporabnikom teh plošč. Moramo se pa zavedati, da s tem prehajamo na izredno široko področje, na katerega se morajo vključiti vse delovne organizacije SOZD Iskra. Če želimo izkoristiti dane možnosti: izgradnje raznih numerično kr-
os nov e za naprave v merilni tehniki, itd.
Zasnova vašega TRIGLAVA na 3 različnih mikroprocesorjih mu daje tudi širšo možnost uporabe?
V bistvu nam omogoča, da s temi tremi ploščami — vsak mikroprocesor je vgrajen na svoji plošči in enim ohišjem pokrivamo celoten spekter zahtev na področju mikroračunalnikov.
Pomembno pri vsem tem je, da imamo proizvodno gledano, en izdelek, ne glede na to, da ga lahko prilagodimo različnim namenom. Proizvodnjo posameznih delov, posamezne plošče je že laže prilagoditi končnim zahtevam.
Naslednje naše izhodišče, morda celo najpomembnejše je, da mora biti naš izdelek namenjen ameriškemu in zahodnoevropskemu tržišču. Temu ustrezno so bile ostrejše zahteve in to vse od oblike in izdelave aparaturne opreme naprej. S tako paleto možnosti uporabe. kot jo ima naš izdelek smo tudi odprli možnost izredno širokemu in hitremu prilagajanju zahtevam kupcev.
Zagon serijske proizvodnje Ima spet svoje zahteve?
Naše službe v Iskri Delti že imajo izkušnje s serijsko proizvodnjo našega mikroračunalnika PARTNER. Kljub temu te naloge ne podcenjujemo. Prav dobro se zavedamo, da je veriga tako močna, kot njen najšibkejši člen. Vsak posameznik v tem projektu se mora tega zavedati in opraviti svoje delo z vso odgovornostjo ter kolikor more hitreje. Tržna življenjska doba takega proizvoda je kratka.
Dušan Šlehar In Marko Rogač
osnovo, na kateri bodo lahko gradili svoje sisteme. -
Razvijalci se pri svojem delu srečujete tudi s problemi, ki jih ne bi smelo biti?
Jugoslovanskim razvijalcem povzroča največ težav dolgotrajni postopek pri uvozu posameznih kosov materiala. Zanj potrebuješS mesece neglede, če je vprašanje o cenovno majhnih vrednostih. Po drugi.strani ne moremo na tak način izgubljati dragocenega časa. Ko razvijalec ugotovi, da potrebuje določen kos materiala bi mu moral biti ta takoj dosegljiv. To je najbrž razumljivo, Vedeti moramo, da vsaj dobra tretjina problemov nastaja sproti, med razvojem in je zato nemogoče dovolj natančno predvideti repromaterial. Vprašanje zagotavljanja repromateriala je tako izredno pomembno in mi se moramo zahvaliti našim nabavnim službam, da so naredile vse kar je bilo v njihovi moči.
Ostale službe, ki so sodelovale z vašim' razvojnim oddelkom so dobro opravile svoje delo?
Moramo reči, da tako široko zastavljenega projekta, kot je tale naš še nismo imeli v Iskri Delti. Tu seje resnično pokazalo, kako pomembno je ob takih projektih imeti vpeljane vse službe v celotni DO. Serijska proizvodnja je le nekaj drugega kot unikatna na raznih institutih. Razvoj za industrijsko proizvodnjo zahteva veliko več dodeljenosti, saj
vrednost morale šele dokazati.
Z osvojitvijo novih tehnologij si v Iskri Delti postavljate temelje nada-Ijnega razvoja?
Če pogledamo razvoj Iskre Delte vidimo, da je šel, od prodaje računalniške opreme na osnovi konsig-nacije, prek montaže računalnikov firme DEC za jugoslovansko tržišče in nato nabave materiala po OEM pravilu, ki zagotavlja svobodno izbiro partnerjev in kupcev, do proizvodnje lastnih računalnikov in zdaj poskušamo postati še proizvajalec repromateriala za ostale uporabnike. V procesni tehniki .namreč potrebujejo računalnik iz serijske proizvodnje, vendar imajo še povsem specifične zahteve, ki se od primera do primera razlikujejo in moraš zanje izdelati ustrezne module tako, da računalniški sistem povsem prilagodiš procesnim zahtevam. Te specifične dodelave so praviloma maloserijske in Iskro Delto ne zanimajo, za proizvajalca procesne tehnike pa tudi ni smotrno, da samostojno razvija celotni sistem, ker mu to bistveno podraži izdelek.
miljenih obdelovalnih strojev, izg-
Vaš TRIGLAV je sodobno zasnovan mikroračunalnik, ki Iskri Delti odpira možnosti nadaljnjega razvoja na tem področju?
Naš računalnik je zasnovan na
radnjo procesno vodenih avtoma- visoki tehnologiji večplastnih ti-tiziranih linij, proizvodnjo robotov, skanih vezij, z veliko gostoto integ-
Na tem področju je končna cena izredno odvisna od velikosti serije. Če nekdo izdela tisoč kosov namesto sto, že lahko več kot razpolovi ceno tega izdelka. To smo tudi mi predvideli in naše računalniške plošče zasnovali za tako serijsko proizvodnjo, da bo
EaBHIHr imun
Mikroračunalniki sistem TRIGLAV — delovna postaja
10. stran
kompleksnejših proizvodov z vgrajeno računalniško tehnologijo
riranih vezij na ploščah, kjer so čipi razvrščeni tesno drug ob drugem.
izredno posrečena je tudi oblika našega izdelka, ki je zelo prijeten za oko in omogoča enostavno vgradnjo plošč po potrebah uporabnika. Tako lahko ponudimo kupcem v tem ohišju mikroračunalnik, kot ga potrebuje: v standardni obliki s tremi ploščami na osnovi omenjenih treh različnih..mikroprocesorjev ter vse kombinacije tja do 9 plošč, pri čemer je odvisno povsem od uporabnika na osnovi katerega mikroprocesorja jih želi. oz. v kakšnem razmerju jih potrebuje. Na ta način je naš mikroraču-
Vld Brataševec
nalnik TRIGLAV tudi razširljiv do 16 Mb.
Na koncu naj še omenimo, da je ob vseh zahtevah, ki jim naš mikro-računalriik TRIGLAV zadošča tu še osnova za prehod na razvoj 32-bitnega računalnika, s katerim bo Iskra Delta sledila svetovnemu razvoju na področju mikroračunalnikov.
Oblikovalci so se izkazali
»V našem DLSIGN STUDIO MAK iz Kopra izdelujemo vse, od skice do prototipa,« nam je povedal Vid Brataševec, art. direktor, ko smo ga zaprosili naj nam pove kaj o
nastajanju oblikovne zasnove mikroračunalnika TRIGLAV in nadaljeval: »V tem je že ena izmed prednosti našega studia, ker le ni vseeno za bodočega proizvajalca, če mu postaviš na mizo samo skico, ali že izdelan prototip, kot smo ga tudi v tem primeru mi.
Glede oblikovne zasnove, moram pojasniti, da je industrijsko
oblikovanje predvsem ekzaktna veda. Sicer pa je res, da je to še vedno kreativna dejavnost, vendar je podrejena vrsti zahtev, do katerih pridemo s proučevanjem namembnosti proizvoda ter celotnega okolja, katerega sestavni del naj bi.oostal tak proizvod.
Mi smo morali upoštevati, da bo računalnik delovna postaja, na kateri bo posameznik delal tudi po 6 ur in mu zato mora oblikovna zasnova računalnika zagotavljati fiziološko najmanj utrudljivo držo ter opravljanje ostalega dela. Pred nami je še bi la zahteva po prilagodljivosti glede na prostor, ker bodo zaradi več namembnosti tega računalnika tudi prostori, v katerih bo postavljen med seboj precej različni. Nekateri bodo prav gotovo utesnjeni in zato je zaželeno, da oblikovna zasnova omogoči prilagodljivost različnim prostorskim zahtevam. Tem pogojem smo uspešno zadostili, saj je računalnik po potrebi razstavljiv na tipkovnico, monitor in centralno enoto, ki je prav tako oblikovana, da zavzema izredno malo prostora.
Vseh opravljenih študij in analiz najbrž nima pomena naštevati, omenim lahko le, da smo vložili precej časa in truda, preden smo obliko končno dodelali in po vseh dosedanjih izjavah smo delo očitno dobro opravili.« Boris Čerin
XXI. letne športne Igre SOZD Iskra
Najbolj uspele letne športne Igre doslej
Iskrine letne športne igre v Škofji Loki so potekale v popolnem in zares športnem vzdušju. Iskra Invest servis je tekme organiziral brezhibno, srečno roko pa je imel tudi pri izbiri Škofje Loke kot prizorišča iger zaradi neposredne bližine vseh tekmovališč in bivalnih prostorov. V devetih moških in šestih ženskih športnih panogah se je pomerilo kar 1.200 ljubiteljev športa in rekreacije iz vse Iskre. Ekipno so se najboljše odrezali športniki iz Avtoelektrike, Telematike in Široke potrošnje.
Škofja Loka s Športno dvorano »Poden« in bližnjimi športnimi objekti je bila v petek, soboto in nedeljo gostitelj tradicionalnih Iskrinih letnih športnih iger — tokrat že 21. po vrsti. Organizator iger je bila DO Iskra invest servis, kateri veljajo tudi vse pohvale za brezhibno organizacijo, kar so ji priznali tudi tisti, ki so imeli v minulih letih marsikatero upravičeno pa tudi neupravičeno pripombo.
Tekmovanja v kegljanju so se začela že v petek popoldne, uradna otvoritev iger pa je bila v soboto zjutraj. Ob tej priložnosti so športnike pozdravili direktor organizatorja iger, Iskre invest servisa Marjan Dvoraček, predsednik Delavskega sveta SOZD Iskra Janez Kern in v imenu poslovodnega odbora SOZD Iskra Miloš Kobe, ki je igre tudi odprl.
V soboto so bila v glavnem predtekmovanja, končale pa so se tekme v balinanju, streljanju in šahu. Finalni boji so bili nato v nedeljo, končali pa so se že tja do poldneva. Slavnostna podelitev medalj je bila nato v dvorani Poden, najboljšim športnicam in športnikom pa je odličja podelil član KPO SOZD Iskra Pavle Gantar.
Omenili smo že, da v vseh teh dobrih dveh desetletjih Iskra še ni imela tako. športnih iger in so zato škofjeloške igre povsem razvrednotile različna razmišljanja o prihodnosti teh tradick nalnih tekmovanj, seveda pa velja razmisliti o nekaterih morebitnih spremembah, kot npr. o tej, da bi uvedli tudi nekatere atletsko- rekreativne panoge, zlasti vse bolj priljubljeni tek.
Kako je bilo vse tri dni v Škofji Loki, morda še najbolj zgovorno kažeta dogodka z nogometne tekme med Avtoelektriko in Elektroz-vezami. Trener nogometašev Avtoelektrike, ki so zmagali in osvojili
bronasto medaljo, je po tekmi dejal: Veste, vseeno bi mi bilo tudi, če bi izgubili, kajti tekma je bila lepa in fer.«
Med samo tekmo pa je nek navijač večkrat vzkliknil: »Ta sodnik pa navija za Iskro.«
Rezultati XXI. letnih športnih la er SOZD Iskra
Nogomet
V predtekmovanjih je v 1. skupini zmagala ekipa Elektrooptike, ki je svoja nasprotnika odpravila takole: ekipo IEZE s 5:3 in ekipo Avtoelet-rike z 1:0, druga je bila ekipa Avtoelektrike, ki je igrala s Kibernetiko 2:1, tretje mesto pa je zasedla ekipa IEZE z zmago proti ekipi Delte (brez boja). V 2. skupini je bila najboljša ekipa KE (kombinirana ekipa Iskre Commerce, Invest servisa in ZORIN), ki je premagala ekipe Telematike z 2:1, Široke potrošnje z 1:0, in Elektrozveze s 3:2. V finalu sta se tako srečali ekipi Avtoelektrike in Elektrozvez (6:5) in KE ter Elektrooptika (1:2), končni vrstni red pa je bil naslednji: 1. Elektrooptika, 2. KE,3. Avtoelektri-ka, 4. Elektrozveze, 5. IEZE, 6. široka potrošnja, 7. . Kibernetika, 8. ERO, 9. Telematika.
Košarka-moški
Predtekmovanja moških ekip v košarki so potekala v štirih skupinah. V prvi skupini je zmagala ekipa Široke potrošnje z zmagama nad košarkarji KE (29:16) in Avtomatike (36:21), v 2. skupini je bila najboljša ekipa Telematike, z zrna-,
XXI. letne športne igre je odprl član KPO SOZD Iskra Miloš Kobe
V Imenu delavskega sveta je udeležence Iger pozdravil predsednik tega najvlšlega samoupravnega telesa v Iskri Janez Kern
V Imenu organizatorja DO Iskra Invest servis Je tekmovalke In tekmovalce pozdravil direktor te organizacije Marjan Dvoraček
go nad IEZE (27:13), v3. skupini pa so košarkarji Avtoelektrike z zmagama nad ekipama Delte (19:14) in Elektrozvez (26:9) osvojili prvo mesto, medtem ko je bila zmagovalka v 4. skupini ekipa Elektrooptike, ki je ugnala ekipi Kondenzatorjev in Kibernetike z rezultatom 44:20 in 31:22. V polfinalu so košarkarji Elektrooptike premagali
ekipo Široke potrošnje z 41:29, ekipa Telematike pa Avtoelektriko s 34:15, medtem ko sta se v finalu za 3. mesto pomerili ekipi Široke potrošnje in Avtoelektrike (33:18) ter ekipi Elektrooptike in Telematike za 1. mesto (47:50), končni ekipni vrstni red je bil naslednji: 1.1 Telematika, 2. Elektrooptika, 3." Široka potrošnja, 4. Avtoelektrika, 5. IEZE, 6. Kondenzatorji, 7. Avtomatika, 8. Elektrozveze, 9. Kibernetika, 10. KE, 11. Delta.
Košarka-ženske
Tudi žensko predtekmovanje v košarki je potekalo v skupinah, pri čemerje bila v 1. skupini najboljša ekipa Široke potrošnje z zmagama nad Kibernetiko 11:7 in Avtoelektriko 26:4, v 2. skupini pa KE, ki je ugnala ekipe Avtomatike z 38:5, IEZE s 26:2 in Telematike s 27:3. V finalu je ekipa IEZE brez boja z 2:0 dobila s Kibernetiko, KE pa je premagala ekipo Široke potrošnje s 13:6 tako, da je bil končni vrstni red: 1. KE, 2. Široka potrošnja, 3. IEZE, 4. Telematika, 5. Avtoelektrika, 6. Avtomatika.
Odbojka-moški
V 1. skupini predtekmovanja je bila najboljša Kibernetika, ki je zmagala nad ekipama Elektrooptike (2:0) in ERO (2:0), v 2. skupini ekipa Telematike z zmagama nad KE 2:0 in Široko potrošnjo 2:0, v 3. skupini je Avtoelektrika premagala Elektroniko z 2:0 in Elektrozveze z 2:0, v 4. skupini pa Avtomatika ekipe Kondenzatorjev z 2:0, IEZE z 2:1 in Delte z 2:0. V polfinalu je Telematika premagala Avtoelektriko z 2:1, Kibernetika pa z enakim rezultatom Avtomatiko, medtem ko je v finalu za3. mesto Avtoelektrika ugnala Avtomatiko z 2:0, Kibernetika pa Telematiko prav tako z 2:0, a končni vrstni red je.bil naslednji: 1. Kibernetika, 2. Telematika, 3. Avtoelektrika, 4. Avtomatika, 5. ERO, 6. KE, 7. Elektrozveze, 8. Kondenzatorji, 9. Elektrooptika, 10. Široka potrošnja, 11. Elektronika, 12, IEZE, 13. Delta.
Odbojka-ženske
Predtekmovanja v treh skupinah so se končala takole: v T. skupini je bila najboljša ekipa Avtoelektrike z zmagama nad ekipama Elektrozvez in Telematike, obakrat z izidom 2:0, v 2. skupini se je najbolje odrezala KE, ki je premagale ekipo Kibernetike z 2:0, in brez boja z 2:0 dobila z ekipo Elektrooptike, v tretji skupini je bila najboljša ekipa Avtomatike, ki je z enakim rezultatom 2:0 premagala IEZE in Široko potrošnjo. V finalu so bili izidi naslednji: KE : Avtomatika 1:2, Avtoelektrika: KE 2:1, Avtomatika — Avtoelektrika 0:2, končni vrstni ted pa: 1. Avtoelektrika, 2. Avtomatika, 3. KE, 4. Telematika, 5. široka potrošnja, 6. Kibernetika, 7. Elektrozveze, 8. IEZE.
Rokomet-moški
V	prvi predtekmovalni skupini je zmagala Kibernetika z zmagami nad IEZE z 20:11, Avtoelektriko s 25:10 ter z Delto 19:8, v drugi skupini ekipa Kondenzatorjev, ki je ugnala ekipi Elektrooptikes15:9 in KE z 20:9, medtem ko je bila v tretji skupini najboljša Široka potrošnja, kije premagala ERO z 19:7 inTele-matiko s 13:7. V finalu za prva tri mesta so igrali takole: Kondenzatorji : Široka potrošnja 9:11, Kibernetika : Kondenzatorji 14:12, Široka potrošnja : Kibernetika 15:12 in je bil končni vrstni red takle: 1. Široka potrošnja, 2. Kibernetika, 3. Kondenzatorji, 4. Telemati-ka, 5. IEZE, 6. Elektrooptika, 7. ERO, 8. Delta, 9. KE, 10. Avtoelekt-rika.
Rokomet-ženske
V	prvi skupini predtekmovanj so rokometašice IEZE suvereno ugnale ekipi Kibernetike in A vtoelekt-rike z rezultatoma 27:3 in 11:4, v drugi skupini je ekipa Široke potrošnje obračunala s Telematiko z 8:6 in s KE s 10:3. V finalu sta se za
3.	mesto med seboj pomerili ekipi Avtoelektrike in Telematike, pri čemer je slednja zmagala s 6:4 ter za prvo mesto ekipi IEZE in Široke potrošnje. Tekma se je končala z rezultatom 9:4 tako, da so se ekipe končno zvrstile takole: 1. IEZE, 2. Široka potrošnja, 3. Telematika, 4. Avtoelektrika, 5. Kibernetika, 6. KE.
Kegljanje — moški ekipno:
1. široka potrošnja 2426, 2. Kibernetika 2372, 3. Telematika 2353,4. Avtomatika 2344,5. Elektr-ozveze 2343,6. Avtoelektrika 2319, 7. KE 2289, 8. Kondenzatorji 2267,
9.	IEZE 2213, 10. f-Elektrooptika
2202,11.	Delta 2188,12. Elektronika 2170, 13. ERO 2162, 14. Zmaj 2102 kegljev.
Moški posamično: 1. Marko Pečar Delta 441, 2. Milan Tanjšek
" '_________j
Pred finalno tekmo so bili nogometaši kombinirane ekipe IC, ISE in ZORIN bolj nasmejani kot nasprotniki iz Eiektrooptike, ob koncu pa je bilo drugače...
IEZE 435, 3. Stane Bregar Kibernetika 429, 4. Anton Šemrl Telematika 429, 5. Janez Juvančič 417, 6. Franc Prezelj oba Široka potrošnja 414, 7. Jure Bilodjerič Avtomatika 413, 8. Boris Mrak Avtoelektrika 411,9. Tone Vengust Široka potrošnja 411, 10. Slavko Porenta 411, 11. Drago Pokozdi 410, 12. Janez Peršelj vsi Elektrozveze 407, 13. Franc Steržaj KE 404, 14. Zdravko Puc 404, 15. Florjan Močnik oba Avtoelektrika 404, 16. Darko Zdešar Elektronika 403,17. Ivan Penko Avtomatika 402,18. Janez Hiti Delta 401, 19. Franc Žnidarič KE 400, 20. Jože Je"raj ERO 400, 21. Franc Mohinski ERO, 22. Franc Gaser Široka potrošnja, 23. Jože Mojš-kerc Elektrooptika, 24. Tone Pipan KE, 25. Bruno Doljak Široka potrošnja, 26. Bruno Stegel KE, 27. Anton Česen Telematika, 28. Jože Košmelj Široka potrošnja, 29. Boris Peršolja Avtoelektrika, 30. Franci Lavrič IEZE, 31. Peter Močilnikar Avtoelektrika, 32. Marjan Planinc
Telematika druga In
Telematika, 33. Avgust Avbar Avtomatika, 34. Viktor Rojšek Elektrozveze, 35. Ivo Lužovec Telematika, 36. Peter Hkavec, 37. Ludvik Glavač oba Kibernetika, 38. Franc Hrastar Elektronika, 39. Franc Šušteršič ERO, 40. Alojz Željko Kondenzatorji, 41. Avgust Kladnik Elektrooptika, 42. Silvo Starič, Elektrozveze, 43. Franc Šprajcer Kondenzatorji, 44. Ludvik Jamšek,
45.	Matjaž Japol oba Avtomatika,
46.	Vinko Hutar Kondenzatorji, 47. Stane Končina Zmaj, 48. Rajko Križnar ERO, 49. Janez Gianini Avtomatika, 50. Drago Šimic Kondenzatorji, 51. Jože Zevnik, 52. Marjan Brezar oba Telematika, 53. Štefan Stanonik Elektronika, 54. Janez Lebar Elektrooptika, 55. Martin Šprajcer, 56. Drago Draga-njac oba Kondenzatorji, 57. Milan 58. Iztok Globevnik ERO, 59. Darko Pavlin KE, 60. Miran Tomšič Zmaj 61. Anton Kramar IEZE, 62. Bogo Primc Zmaj, 63. Andrija Strelec Elektrooptika, 64. Zdravko
Široka potrošnja tretja, vsem pa je pokale Izročil član KPO SOZD Iskra Pavle Gantar
Keber ERO, 65. Matej Burjak Elektronika, 66. Janez Hribar Elektrooptika, 67. Aleš Simčič Delta, 68. Damir Marušič Zmaj, 69. Anton Izgoršek, 70. Dušan Kajzer oba IEZE, 71. Drago Glavan Delta, 72. Zvone Kogovšek Elektronika, 73. Ivo Korefič Elektrozveze, 74. Milan Drolec, 75. Marjan Pohleven 'oba ERO, 76. Aleksander Pavlin Elektrooptika, 77. Bojan Kotar IEZE, 78. Branko Fišer KE, 79. Leon Keršič Zmaj, 80. Emil Veselič Delta, 81. Marjan Božič Zmaj, 82. Sandi Kralj Delta, 83. Viktor Kovač Elektronika, 84. Boris Maraž, 85. Zvone.Gorenšek oba Avtoelektrika.
Kegljanje-ženske
ekipno
1. KE 1445, 2. Elektroelektrika 1323, 3. Telematika 1310, 4. Kibernetika 1275, 5. Kondenzatorji 1211,
6.	Avtomatika 1198, 7. IEZE 1161,
8.	Elektrozveze 1111,9. Zmaj1104,
10.	ERO 1053,11. Široka potrošnja
1032,12.	Elektronika 1024 kegljev.
Ženske posamično: 1. Helena Plaznik Telematika 388, 2. Alenka Švelc 379, 3. Cvetka Andrejaš obe KE 368,4. Zdenka Kogoj Avtoelektrika 361,5. Majda Vovk KE 354, 6. Štefka Lopan IEZE 348, 7. Tončka Irševič Kibernetika 346, 8. Lojka Juras KE 344, 9. Marin Weis Avtoelektrika 337, 10. Ivanka Jesih IEZE333,11. DoraSukičTelemati-ka 328, 12. Ivica Lukež Elektrozveze 326. 13. Štefka Trpin Kondenzatorji 325, 14. Dragica Pirnar Avtoelektrika 323, 15. Nevenka SticherlEZE 323, 16. Sonja Lužnik Kibernetika 318, 17. Lucija Čož Avtomatika 316, 18. Nada Novak Kibernetika 316, 19. Marija Sokol 312, 20. Zdenka Hošnjak Zmaj 307, 21. Metka Krvina Elektronika, 22. Mojca Mitrovič, 23. Dragica Koški obe Avtomatika, 24. Rezka Tesari Kondenzatorji, 25. Mateja Logar Elektrozveze, 26. Marica Didovič Kondenzatorji, 27. Mojca Matjašič Kibernetika, 28. Jelka Vrhovec Elektronika, 29. Mojca Kern ERO, 30. Marija Kocman Zmaj, 31. Anica Setnikar, 32. Sifva Kamnfkar obe Široka potrošnja, 33. Silva Saje ERO, 34. Jelka Kočevar Konde-, nzatorji, 35. Olga Polak Telemati-
■
<	- ’	\ z*1-*
m
<? p
Finalna odbojkarska tekma med dekleti je privabila številne gledalce in športnike
ka, 36. Snežana Vehar Zmaj, 37. Dragica Benedičič Široka potrošnja,- 38. Janja Kraševec Elektroz-veze, 39. Majda Šuštaršič, 40. Jana Eržen obe_ERO, 41. Majda Lovrenčič Zmaj, 42. Anica Verbič Elektronika, 43. Minka Mihorič Široka potrošnja, 44. Nuša Janša, 45. Jana Gačnik obe IEZE, 46. Karmen Janžič, 47. Marika Križman obe Avtomatika, 48. Suzana Alešič, 49. Milena Matko obe Elektrozveze.
Streljanje — moški ekipno
1. Avtoelektrika 709, 2. Kibernetika 706,3. Delta688,4. Telematika 681, 5. Avtomatika 662, 6. Kondenzatorji 657, 7. KE 650, 8. Elektro-optika 644, 9. ERO 628,10. Elektrozveze 622, 11. široka potrošnja
597,12.	IEZE 540,13. Zmaj524,14. IKM 470, 15. Elektronika 433 krogov.
Moški posamično: 1. Rajko Rozman Kibernetika 180, 2. Jure Boja-nič Delta 180, 3. Cvetko Kante 179,
4.	Janko Ožbolt oba Avtoelektrika 178, 5. Iztok Fojkar Telematika 177,6. Boris šolar Kibernetika 177,
7.	Milojko Pavlovič Kondenzatorji 176. 8. Bojan Fabjan Avtoelektrika 176, 9. Vili Pretnar ERO 176, 10. Boris Ivančič Avtoelektrika 176,
11.	Valentin Zupančič 175.12. Igor ■ Pičulin oba Kibernetika 174, 13. Bojan Lipovšek Telematika 174,
14.	Matjaž Škerl Elektrozveze 174,
15.	Janez Radman 173, 16. Srečko Krizmanič oba Avtomatika 173,17. Božo Malovrh Delta 173,18. Tomislav Stonič Kondenzatorji 172, 19. Igor Pavšelj Elektrooptika 171.20. Brane Lozar Delta 170 krogov, 21. Bojan Marter KE, 22. Matjaž Zadr-gal Telematika, 23. Mihael Škerjanc Avtomatika, 24. Bojan Beguš ERO, 25. Srečo Frelih Delta, 26. Tomaž Prebil IEZE, 27. Mladen Mi-očinovič KE, 28. Danijel Petrovič Kondenzatorji, 29. Boštjan Možina Široka potrošnja, 30. Jože Haup-rman IEZE, 31. Mirko Podgoršek Elektrozveze, 32. Janez Štete Telematika, 33. Stane Lampe Elektrozveze, 34. Bojan Sadar IKM, 35. Vlado Kosednar Elektrooptika, 36. Marjan Riosa IEZE,37. Anton Moličnik, 38. Srečo Valant oba Elektrooptika, 39. Borut Janežič KE, 40. Miha Garner Široka potrošnja, 41.
Janez Praprotnik, 42. Tone Šmid oba ERO, 43. Viljem Pirš Kondenzatorji,.44. Rado Vrhovnik Široka potrošnja, 45. Fadil Alibegovič Zmaj, 46. Miha Škorjanc Avtomatika, 47. Matjaž Kovačič Zmaj. 48. Franc VintarIEZE, 49. Valentin Fajfar Široka potrošnja, 50. Dušan Sever ERO, 51. Andrej Potrebuješ Elektronika, 52. Marjan Grum Elektrozveze, 53. Aleš Razpotnik IKM, 54. Jože Dremelj Zmaj, 55. Stojan Konestabo IKM 56. Boris Grabnar Zmaj, 57. Iztok Škof, 58. Janko Logar, 59. Marko Mrzlikar vsi Elektronika. 60. Husein Bajrektarevič IEZE.
Streljanje — ženske ekipno
1. Avtomatika 510,2. Kibernetika 484, 3. Telematika 483, 4. Široka potrošnja 448,5. Avtoelektrika 407,
6.	Kondenzatorji 402, 7. KE 391,8. ERO 380, 9. Elektrozveze 325, 10. IEZE 319, 11. Zmaj 302, 12. Elektrooptika 294 krogov.
Ženske posamično: 1. Olga Galle Avtomatika 173, 2. Zdenka Oblak Kibernetika 172, 3. Vera Lovrenčič Telematika 171, 4. Marjana Kozlevčar 170, 5. Nina Radikovič obe Avtomatika, 6. Marija Rozman Kibernetika 161,7. Antonija Kunej Elektrozveze 160. 8. Kristina Volčič
KE 159, 9. Kristina Gartner Široka potrošnja 158, 10. Marinka Marn ERO 158, 11. Majda Fajfar Široka potrošnja 158, 12. Helena Urbanc
157,13.	Vera Malovrh obe Telematika 155, 14. Nežka Rauh Kondenzatorji 153, 15. Anica Frelih Kibernetika 151, 16. Zdenka Cero-vac Kondenzatorji 151, 17. Šarjota Munda Avtomatika 149,18. Jožefa Boša Avtoelektrika 143, 19. Jasmina Lavrič ERO 143, 20. Sonja Kra-mžar IEZE 142 krogov, 21. Lorenda Baša Avtoelektrika, 22. Suzana Tu-rštč KE, 23. Vera Poljšak Široka Potrošnja, 24. Mateja Horvat Kondenzatorji, 25. Nives Markič Avtoelektrika, 26. Vanja Vrtarič, 27. Marija Kocman obe Zmaj, 28. Vladka Rozman, 29. Vanda Dittrich obe Elektrooptika, 30. Tatjana Klemenčič Kondenzatorji, 31. Mika Vra-ber KE, 32. Mateja Logar Elektrozveze, 33. Nena Pintarič, 34. Stanka Vintar obe IEZE, 35. Irena Nadižar ERO, 36. Andreja Hoja Elektrooptika, 37. Darja Šibau Elektrozveze, 38. Snežana Vehar Zmaj.
Namizni tenis — moški ekipno
Po medsebojnih dvobojih se je predtekmovanje v prvi skupini končalo takole: 1. Kibernetika, 2. Elektrozveze, 3. Telematika, 4. IKM, v drugi skupini: 1. KE, 2. Avtoelektrika, 3. Široka potrošnja, v tretji skupini: 1. Avtomatika, v četrti pa Kondenzatorji. V polfinalu je ekipa Kibernetike s 5:0 premagala ekipo IEZE, Avtomatika pa KE s 5:4, v finalu za 3. mesto: KE: IEZE 5:1 in za 1. mesto Kibernetika: Avtomatika 5:4 tako, da je končni vrstni red naslednji: 1. Kibernetika, 2. Avtomatika, 3. KE, 4. IEZE, 5. Elektrozveze, 6. Avtoelektrika, 7. Elektrooptika, 8. Telematika, 9. široka potrošnja, 10. ERO, 11. IKM, 12. Kondenzatorji.
Toliko tekmovalcev v kegljanju na Iskrinih igrah še ni bilo
Moški posamično: 1. Slavko Vidic Kibernetika, 2. Jože Trančar, 3. Štefan Kranjc oba Avtomatika, 4. Igor Starc KE, 5. Franc Meglič Elektrooptika, 6. Stane pogačnik,
7.	Matija Trček oba Kibernetika, 8. Kocjan Novinc Elektrozveze.
Namizni tenis — ženske ekipno
V prvi predtekmovalni skupini so se ekipe zvrstile takole: 1. Avtomatika, 2. Široka potrošnja, 3. IEZE, v drugi skupini pa: 1. Elektrozveze, 2. Avtoelektrika, 3. Telematika, 4. KE. V finalu za 3. mesto sta se pomerili ekipi Široke potrošnje in Avtoelektrike, rezultat pa je bil 3:2 za Avtoelektriko. Za prvo mesto pa šta v finalu igrali Avtomatika in Elektrozveze 3:2 tako, daje bil končni vrstni red: 1. Avtomatika, 2. Elektrozveze, 3. Avtoelektrika, 4. Široka potrošnja, 5. IEZE, 6. Telematika, 7. KE.
Brez poškodb žal tudi tokrat ni šlo. Staknil jo je Ivan Gomizelj Iz Šentjerneja
Ženske posamično: 1. Elana Or-tar Avtoelektrika, 2. Spomenka Lončarič Elektrozveze, 3. Zlata Švare,
4.	Cici Čebašek obe Avtomatika, 5. Maja Oblak Elektrozveze.
Balinanje
Tudi v balinanju so predtekmovanja potekala v štirih skupinah in sicer: 1. skupina: Elektrooptika: IKM 13:6, Elektrooptika: Elektronika 6:13, Elektronika : IKM 11:10,2. skupina: IEZE : ERO 7:9, Avtomatika : IEZE 13:9, ERO : Avtomatika 6:13, 3. skupina: Elektrozveze : Široka potrošnja 10:13, Avtoelektrika : Elektrozveze 7:12, Široka potrošnja : Avtoelektrika 8:12, 4. skupina: KE : Telematika 8:13, Kibernetika : KE 13:5, Telematika: Kibernetika 13:6. V četrtfinalu so se boji odvijali v dveh skupinah in sicer v prvi: Elektronika: Kibernetika 5:13, Elektrozveze : ERO 13:5, Kibernetika : Elektrozveze 12:8, Elektronika : ERO 9:13, Elektrozveze : ERO 12:8. v 2. skupini pa: Avtomatika — Široka potrošnja 8:13, Telematika : Elektrooptika
10:11, Elektrooptika: Široka potrošnja 12:10, Avtomatika : Telemati-ka 12:8, Široka potrošnja : Avtomatika 11:13. V polfinalu so se srečale ekipe: Kibernetika : Avtomatika 10:13 in Elektrooptika : Elektrozveze 13:1, v finalu pa Elektrooptika : Avtomatika 13:1 za prvo in Elektrozveze : Kibernetika 13:9, za tretje mesto tako, da je bil končni vrstni red: 1. Elektrooptika, 2. Avtomatika, 3. Elektrozveze, 4. Kibernetika, 5. široka potrošnja, 6. ERO, 7. T elematika, 8. Elektronika,
9.	Avtoelektrika, 10. IEZE, 11. IKM, 12 KE.
ŠAH
Šahovsko tekmovanje je potekalo v 11 kolih, v katerih so bili posamezni ekipni izidi naslednji: 1. kolo: Kibernetika : KE 2 in pol : 1 in pol, ERO : Elektrozveze 4:0, Široka potrošnja : Avtoelektrika 0:4, Kondezatorji: Avtomatika 0:4, IEZE : Elektrooptika 4:0; 2. kolo: Kibernetika : ERO 1:3, Elektrozveze : Telematika 1:3, Avtoelektrika : Kondenzatorji 4:0, Avtomatika : IEZE 3:1, KE: Elektrooptika3:1;3. kolo: Telematika : Kibernetika 3;1 ERO : KE 2:2, Široka potrošnja . Elektrozveze 4:0, IEZE : Avtoelektrika 1:3, Elektrooptika: Avtomatika 1:3; 4. kolo: Kibernetika : Široka potrošnja 2:2, ERO : Telematika 2:2, Elektrozveze : Kondenzatorji 2:2, Avtoelektrika : Elektrooptika 3:1, KE : Avtomatika 2:2; 5. kolo: Kondenzatorji : Kibernetika 2:2, široka potrošnja : ERO 0:4, Telematika: KE2:2, IEZE: Elektrozveze 4:0, Avtomatika : Avtoelektrika 3 in pol: pol; 6. kolo: Kibernetika : IEZE 0:4, ERO : Kondenzatorji3:1 .Telematika — Široka potrošnja 3:1, Elektrozveze : Elektrooptika 1:3, KE : Avtoelektrika 1:3; 7. kolo: Elektrooptika : Kibernetika 0:4, IEZE : ERO 3:1, Kondenzatorji : Telematika 0:4, Široka potrošnja : KE1 : 3, Avtomatika : Elektrozveze 3 in pol: pol; 8. kolo: Kibernetika : Avtomatika 3:1, ERO : Elektrooptika 3:1, Telematika : IEZE 3 in pol: pol, Široka potrošnja : Kondenzatorji 2:2, Elektrozveze : Avtoelektrika 0:4; 9. kolo: Avtoelektrika : Kibernetika 2:2, Avtomatika : ERO 2 in pol:1 in pol, Elektrooptika : Telematika 0:4, IEZE — Široka potrošnja 4:0, Kondenzatorji : KE 0:4; 10. kolo: ERO : Avtoelektrika 2:2, Telematika : Avtomatika 1/2:3 in pol, široka potrošnja: Elektrooptika 1:3, Kondenzatorji : IEZE 1:3, KE Elektrozveze 3 in pol:1/2; 11. kolo: Elektrozveze: Kibernetika 1:3, Avtoelektrika : Telematika 3:1, Avtomatika — Široka potrošnja 4:0, Elektrooptika : Kondenzatorji 3:1, IEZE : KE 2:2.
Končni vrstni red: 1. Avtomatika 30, 2. Avtoelektrika 28 In pol, 3. IEZE 26 In pol, 4. Telematika 26,5. ERO 25 In pol, 6. KE24,7. Kibernetika 20 In pol, 8. Elektrooptika 13,9. Široka potrošnja 11, 10. Kondenzatorji 9,11. Elektrozveze 6 točk.
Končni vrstni red delovnih organizacij: 1. Avtoelektrika 1255, 2. Telematika 1250, 3. Široka potrošnja 1160,4. KE 1140,5. IEZE 1080, 6. Avtomatika 1055, 7. Kibernetika 905, 8. Elektrozveze 865, 9. ERO 645, 10. Elektrooptika 630, 11. Kondenzatorji 625, 12. Zmaj 185, 13. IKM 35,14. Elektronika 65,15. Delta — 10 točk.
LD
(Foto,LD)
vratarju
Zmagovalno moštvo rokometašev Široke potrošnje
Ogorčeni boji so potekali tudi v namiznem tenisu
stran 15
Avtomatika
Pogovor z Božidarjem Zajcem
V juniju je prevzel dela in naloge poslovodnega organa novomeške TOZD Tovarna energetske elektronike, delovne organizacije Avtomatika, Božidar-Darko Zajc. Izkušnje, ki si jih je pridobil v
15 letih, kolikor je član Iskrinega kolektiva na področju koordinacije poslovanja za tovarno in tržnih dejavnosti na domačem trgu in v mednarodni ponudbi in izmenjavi, mu bodo pri nadaljnjem delu vsekakor koristile. Tokrat pa smo v razgovoru želeli predvsem izvedeti, kakšni so strateški cilji, načrti in možnosti razvoja skoraj 800 članskega kolektiva, ki seje organiziral po referendumski združitviTOZD Elektrospojna vezja v TOZD Napajalne naprave v decembru lanskega leta in oba skupaj sedaj tvorita celoto pod imenom TOZD TEN EL.
Kot vodilni delavec temeljne organizacije štev izhodiščnem programu vodenja verjetno izpostavili nekatere poglavitne cilje, katerih uresničitev naj bi v naslednjih Štirih letih pripomogla k hitrejšemu in učinkovitejšemu doseganju dobrih ekonomskih rezultatov TOZD?
V burnem kandidacijskem postopku sem skupaj z vlogo za sprejem na razpisna dela in naloge individualnega poslovodnega organa TOZD TEN EL predložil tudi izhodiščni program, v katerem so precej precizno opredeljeni cilji in poti za doseganje teh ciljev. Izhodiščni program je bil sestavni del prijave, kar je pomenilo, da sem kandidat samo v primeru, da bo ta program v globalu sprejet, skupaj z mojim imenovanjem.
Cilji so naslednji:
1.	ustvariti dobro razpoloženje delavcev in doseči homogenost kolektiva na osnovi doseganja dobrih ekonomskih rezultatov, množičnega Inventivnega dela, večje delovne discipline in poštene delitve ustvarjenih materialnih dobrin. Pri doseganju nadpovprečnih rezultatov morajo biti deležni nagrade tudi strokovnjaki razvojnega sektorja v TOZD Rl in v TOZD Trženje, ki delajo konkretno za TOZD TENEL.
2.	povečati obseg in vpliv na domačem in tujih trgih, s ponudbo modernih in kakovostnih naprav
iskra pričela
ter sistemov energetske elektronike.
3.	vsaj 50% vsega proizvodnega blaga prodati na tuje trge, najmanj pa moramo Izvoziti toliko, da bomo lahko sami uravnovesili zunanjetrgovinsko menjavo.
4.	strokovni ekipi TENEL mora biti dana koordinacija in transparentnost nad vsemi vitalnimi poslovnimi funkcijami.
5.	Dela in aktivnosti poslovodnih ljudi naj bodo verificirana predvsem z doseženimi poslovnimi rezultati v jugoslovanski samoupravni stvarnosti in to za vsako leto posebej.
_Poti za doseganje teh ciljev so opredeljene z makroorganizacijs-ko shemo in ostalimi konkretizacijami vsakoletnih preverjanj vodilnih ljudi. V kolikor bi bil interes v Iskri, predlagam, da bi ta program predstavili v celoti v našem glasilu.
Ugodni poslovni rezultati so med drugim odvisni, oz. posledica dobrih medsebojnih odnosov, doslednega vodenja, nagrajevanja po delu, stimuliranju delavcev, delovne discipline itd. Kakšni so ti odnosi v TOZD glede na to, da sta se v njem združila dva kolektiva z »dveh bregov Krke«? Ali so skupni cilji, volje in želje, da postanete ena izmed najpomembnejših organizacij združenega dela v Novem mestu dovolj, da dosežete enotnost na vseh ravneh?
Ko sem na prvem zboru kolektiva TOZD TENEL dne 6. 6. 1985
predstavil svoj izhodiščni program in podal analizo aktivnosti prvih treh dni mojega vodenja, sem prosil (čeprav to ne delam pogostokrat) sodelavke in sodelavce, da glede na hetegorenost kolektiva, ki je tudi posledica združitve, čimprej pozabimo zgodovino in začnemo od začetka. Na starih temeljih ne bi znali graditi, še manj pa brez najožjih sodelavcev, ki jih je imenoval DS TOZD na moj predlog. Kot osnovni, ali izhodiščni cilj nisem postavil ugodnega poslovanja, ampak dobro počutje v kolektivu, v kar pa je tudi vključen podcilj — ugodno poslovanje. Za ta cilj so potrebni vsi elementi, ki ste jih našteli, zraven pa še zvrhan koš zaupanja v strokovno vodstvo, samoupravljanje in vodstvo DPO. Glede na dejstvo, da sem bil ves čas idejno prisoten v TOZD Napajanja, v integracijskem postopku in pozneje v snovanju novega subjekta, poznam večino od naštetih faktorjev in prevzemam riziko. Bil bi nedosleden, ali celo krivičen, če ne bi priznal, da sem postal direktor tega subjekta v veliki meri tudi po zaslugi dosedanjega v.d. direktorja, ing. 'Romiha in njegove ekipe. Večina izmed njih so sedaj tudi moji sodelavci v strokovnem kolegiju. To so prekaljeni borci in prepričan sem, da bomo zmagali — dosegli izhodiščni cilj... Krka postaja vse ožja — postali bomo eden izmed vodilnih delovnih kolektivov na Dolenjskem na osnovi znanja,
z deli v Turčiji
V četrtek, 14. t.m. je Iskra s partnerji slavnostno pričela z deli na modernizaciji železniške proge Iskenderun-Divrigi, in sicer v kraju Osmaniye na jugu Turčije. ■
Nosilec posla pri modernizaciji je Iskra iz Ljubljane, ki vključuje še nekatera jugoslovsanska podjetja, in tudi podjetja iz ZR Nemčije in Turčije. Posel je Iskra dobila v mednarodni konkurenci. Proga je dolga 577 km in bo opremljena z modernimi signalnimi in računalniškimi napravami. Ko bodo dela končana, za kar bodo potrebna tri leta, bo poleg povečane varnosti povečana tudi prepustnost proge in sicer za 30 do 40%.
Slavnosti so se.poleg guvernerja iz Adane Erdogana Sahinogluja in drugih visokih državnih funkcionarjev udeležili še naš ambasador v Turčiji Djiha Redjep, generalni konzul Beytulah Novobardali, generalni direktor turških 'železnic Ender Cetinkaya in predstavniki izvajalcev del med katerimi so zastopali Iskro A. Mihev. M. Božič, M. Resnik, I. Dremelj, D. Podlogar, V. Bezek in naš predstavnik v Turčiji A. Perviž.
>5 Ti
13 S* 4 ~
* | m j
DeialJ panoramske plošče za vodenje in nadzor električne vleke vlakov na progi Slrkecl — Cerkezkoy v Turčiji. Celoten sistem je bil Izdelan v Iskri In Izročen v obratovanje spomladi letos.
Božidar—Darko Zajc
dela in spoštovanja osnovnih ekonomskih zakonitosti in ne samo na osnovi volje in želja, česar pa nam tudi ne manjka.
Z razširitvijo, oz. pridobitvijo proizvodnih površin se odpira možnost za programsko čiščenje in normalizacijo proizvodnje, ki je ekonomsko upravičena in izvozno uspešna. Kateri so ti nosilni programi In kaj pomeni takšna odločitev v okviru SOZD, kjer so seže pred leti pojavljala določena programska prekrivanja z drugimi DO, oz. TOZD?
S podedovanimi »finančnimi nevšečnostim« smo z integracijo pridobili tudi »krvavo« potrebne proizvodne prostore. Trenutno opravljamo še zadnje aktivnosti pred investiranjem v opremo za razvoj in testno opremo ter si tako ustvarjamo pogoje za preskok v naslednjo orbito kompleksnega profesionalnega poslovanja na področju profesionalne elektronike.
Nosilni programi novega subjekta so:
—	sistem v energetski elektroniki: brezprekinitveni napajalni sistem (DO in AC), elektromotorni pogoni (enosmerni in izmenični), elektrokemična zaščita in drugi,
—	in napajalne naprave: usmerniki, pretvorniki, stabilizatorji in modulni napajalniki.
To pa ne pomeni, da' ne bomo zadržali tudi nekaterih drugih donosnih programov, ki zaposlujejo nižjo kvalifikacijsko strukturo delavcev.
Dogovorjeni smo sicer, da na novo ne bomo zaposlovali te kvalifikacijske strukture, vendar ti delavci, ki so v tovarni, so naši, zato morajo imeti možnost in pravico delati.
Glede programskega prekrivanja v SOZD Iskra (vsaj glede našega programa) se še vedno ni nič izboljšalo pa tudi upanje, da bi administrativni posegi bistveno vplivali na čistost programov, je vsak dan manjše. Potrebno je konstruktivno sodelovanje in komaj nato dogovori o programskem čiščenju. Padalce in avanturiste, ki posegajo po našem programu (v upanju, da se na tem področju cedita med in mleko) pa bomo premagali po zakonih ekonomike in trga.
16. stran
Male hidroelektrarne
Pred petimi leti je Iskra Avtomatika podpisala samoupravni sporazum, po katerem projektira in izdela upravljalne naprave za 100 malih hidroelektrarn programa SLO za Elektrogospodarstvo Slovenije.
Mala hidroelektrarna predstavlja hidroelektrarno z močjo do 1 MW. Izraz »mala« ne označujete hidroelektrarne, kot pomanjšave velike, kar pomeni, da je pristop k izgradnji male hidroelektrarne in njene opreme drugačen, zahteva pa, kljub vsemu poznavanje splošne problematike hidroelektrarn. Na tem področju pa ima Iskra Avtomatika bogate izkušnje iz dolgoletnega dela na programu avtomatizacije velikih hidroelektrarn.
Na tej osnovi je Avtomatika izdelala upravljalno napravo za malo hidroelektrarno, ki omogoča avtomatsko obratovanje hidroelektrarne,' brez prisotnosti obratovalca. Vse to pa zahteva visoko kakovost in zanesljivost delovanja, predvsem upravljalne naprave.
Naprava vsebuje poleg START—STOP avtomata še turbinski regulator ITR 31, električno zaščito (Combiflex) ter signalno-merilni del. Visoka stopnja zanesljivosti te naprave je doslej narekovala uporabo klasične relejne tehnike, za prihodnje pa načrtujemo to napravo v mikroprocesorski izvedbi.
V preteklem petletnem obdobju smo izdelali upravljanje naprave za prek 15 objektov, v podpisu pa je pogodba za izgradnjo mhe v Makedoniji , po kateri bo Iskra Avtomatika prevzela inženiring za celotni elektro del.
Omenjeni rezultati in izkušnje nam dajejo dobre reference v izvozu, predvsem v nerazvite države, kjer postaja gradnja malih hidroelektrarn vedno bolj aktualna. Tako tečejo v Maleziji in Pakistanu že prve izvozne akcije.	Dušan Rajar, dipl. ing.
Kondenzatorji
Prihodek, amortizacija, osebni dohodki
stopnjah dosegla višino 80.796.391 dinarjev in je bil tako načrt realiziran samo v višini 29%. Vzrok je v nedoseganju načrtovanih investicijskih vlaganj, šaj so načrt investicijskih vlaganj v Semiču uresničili le v višini 5%.
Obresti za obratna sredstva so dosegle višino 72.953.536 dinarjev in so bile uresničene v višini 38% planiranih obresti za letošnje leto.
Dohodek delovne organizacije je bil v prvi tretjini letošnjega leta dosežen v višini 834.224.220 dinarjev in bil tako uresničen v višini 40% načrtovanega dohodka, glede na isto obdobje lani. Dohodek delovne organizacije je bil tako za 78% višji kot v prvih štirih mesecih leta 1984. Vendar v Semiču menijo, da bo' višina dohodka pri naslednjih obračunih nekoliko nižja zaradi dodatnih stroškov, ki nastajajo pri uvozu rSprodukcijskega materiala po posebnih aranžmajih.
Sredstva za osebne dohodke so obračunali v višini 300.017.222 dinarjev. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je znašal torej 32.834 dinarjev in je bil za 71% višji kot v istem obdobju lanskega leta. medtem ko so življenjski stroški v SRS po podatkih za prvo trimesečje letos porasli za 71,7%. Doseženi del čistega dohodka za razporeditev pa je znašal 308.453.548 dinarjev.
Tako lahko torej iz podatkov za prve štiri mesece letošnjega leta vidimo, da izredno visoka inflacija, nezadosten konvertibilni izvoz in rušenje načrtovane devizne bilance pestijo prav tako semiško delovno organizacijo, kot tudi druge delovne organizacije v Sloveniji in Jugoslaviji
Že v prejšnjem delnem poročilu o poslovanju DO Kondenzatorji v prvih štirih mesecih letošnjega leta smo navedli nekatere podatke, oz. dosežke te delovne organizacije o proizvodnji, prodaji, izvozu in uvozu, to pot pa bomo navedli še nekaj razultatov poslovanja za prvo tretjino letošnjega leta.
Tako je semiška delovna organizacija v obdobju januar-april 1985 dosegla celoten prihodek v višini 2.208.621.331 dinarjev, kar pomeni uresničitev načrtovanega celotnega dohodka za letošnje leto
v višini 32%. Doseženi celotni prihodek je za 918.246.314 dinarjev, oz. za 71% višji, kot v enakem obdobju lanskega leta. Direktni materialni stroški so dosegli višino896.731.784 dinarjev in so
bili realizirani v višini 25% letnega načrta. Doseženi celotni materialni stroški so bili torej večji od doseženih materialnih stroškov v prvih štirih mesecih leta 1984 za 57%.
Amortizacija je po predpisanih
Notranjost strojnice male hidroelektrarne z močjo 700 kW. V ozadju je upravljalna naprava
V'' :. /	: -‘,;it l
skra Iskra Iskra Iskra
Naš sobesednik ing. Milan Železnik
Ideja
o proizvodnji sredstev za zvezo
Inženir Milan Železnik je eden izmed tistih redkih Isk-rašev, ki je prišel v Iskro 3. septembra 1945 in ji, s krajšim polletnim presledkom, ostal zvest prav do svoje upokojitve, triintrideset let pozneje, 31. marca 1978. Zato je bil pogovor z njim pravzaprav pogovor o zgodovini Iskre, katere akter, snovatelj in tudi dejavni činitelj je ing. Železnik vseskozi bil.
»Ko smo prišli ob osvoboditvi iz partizanov prek Trsta,« je začel svojo pripoved naš sobesednik, »smo se ustavili v Ljubljani. S seboj smo v Ljubljano pripeljali polovico tistega materiala, ki smo ga dobili v Trstu, s seboj pa smo prinesli še nekaj zelo pomembnega. To je bila ideja o proizvodnji sredste-v za zvezo, ki je začela rasti že v partizanih, kajti že tam je potekala majhna proizvodnja oddajnikov in sprejemnikov, to se pravi sredstev za zvezo. Ljudje, ki so v partizanih pri tem sodelovali, so bili v glavnem strokovni kader in »ker je ta strokovni kader dobro vedel, da niti v Sloveniji, niti v Jugoslaviji ni tovrstne proizvodnje, moderen čas pa takšno proizvodnjo terja, so ti ljudje s svojo idejo v osvobojeni Ljubljani tudi nadaljevali. Tako je ideja živela, čeprav je bila še prikrita. Vprašanje je bilo samo, kako jo uresničiti in z njo nadaljevati v svobodi. Njen nosilec vsega tega je bil takrat inženir Ivan Gruden-Peter, ki je najprej vodil tehniko v partizanih in tudi tu skušal uresničiti začetke te tehnike v industrijskem smislu. Iskal je torej možnosti, da bi idejo uresničil. Seveda pa teh možnosti še ni bilo.
Vendar seje poleti 1945 pojavila vest, da bomo morda dobili v ta namen tovarno LGW v Kranju. Omenjena tovarna je izdelovala letalske sestavne dele in je bila opremljena s stroji, napravami in orodjem v te namene. Tudi delavci so bili tam, ki so to vrsto proizvodnje obvladali. Nekaj časa je bilo še nejasno, ali bo omenjena kranjska tovarna prišla v
poštev za uresničitev naše ideje, ali jo bo naša partizanska skupina dobila, ali ne. No, nazadnje je le padla odločitev nam v prid. Medtem je čakala v Ljubljani na rešitev tega vprašanja .skupina strokovnjakov, ki sojo sestavljali določeni člani bivših delavnic 99 d, nekateri bivši sodelavci CT radijskega sektorja in še drugi somišljeniki, da zastavijo v
industrijskih razmerah svoje delo. Takrat je bil v naši skupini tudi inženir Mirjan Gruden, ki naj bi vodil razvojni del bodoče tovarne. Potem so iz naše skupine začeli odhajati posamezniki v Kranj, najprej ing. Ivan Gruden, ing. Mirjan Gruden, Petkovšek in drugi ter tako sem 3. septembra 1945. prejel tudi jaz poziv, naj grem v Kranj.
Inženir Milan Železnik še je rodil 2. aprila 1916. v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, gimnazijo in fakulteto, kjer je nekaj let po vojni diplomiral za inženirja elektrotehnike. Njegov redni študij je prekinila vojna. Takoj po kapitulaciji bivše Jugoslavije se je pridružil osvobodilnemu gibanju, kjer je aktivno sodeloval vse do konca vojne. Že 18. novembra 1941. je bil prvič aretiran in je bil vzapo-ru do 1. januarja 1942. Nato je bil 22. decembra
1942.	drugič aretiran in je ostal vzaporu,oz. internaciji v Italiji do odhoda v partizane 15. septembra
1943.
Sicer pa je že tik pred vojno, okrog novega leta 1941, postal član SKOJ in član te organizacije je bil vse tja do sprejema v partijo maja 1944 na Vojskem, kjer je delal v partizanski tehniki.
Ko se spominja vojnih dni, pravi, da je v centralni tehniki v Ljubljani počenjal najrazličnejše reči, pomagal je pri izdelavi raznih aparatov, skupaj spravljal oddajnike, agregat za polnjenje akumulatorjev je skonstruktiral sam, vse za potrebe OF.
Iz internacije v Viscu je po kapitulaciji Italije odšel v partizane na Primorsko. Tu si je med hajkami poškodoval nogo in je preživel zimo 1943/44 v partizanski tehniki Jelenk na Vojskem, kjer je risal in izdeloval matrice za partizanske čeke in druge grafične zadeve. Konec maja 1944 je bil poslan v enoto 99 d na Dolenjsko, to je v radijske delavnice glavnega štaba NOV in POS, kjer je pozneje postal tudi njihov vodja. »Bolje sem znal ta posel, kot pa tiskarsko delo,« se danes spominja tistih dni. Kot
vodja delavnic je dočakal osvoboditev, med potjo v Ljubljano pa se je moral oglasiti s celo enoto 99 d še v Trstu, kjer so morale delavnice prevzeti ves material, ki sodi v radijsko tehniko in gaje bilo kar za tri pošiljke po pet do šest tovornjakov. In ves ta tovor so potem srečno pripeljali v Ljubljano.
Potem je, kpt smo že zapisali drugje, 3. septembra 1945. nastopil službo v Iskri, kjer je ostal v glavnem nepretrgano vse tja do svoje upokojitve 31. marca 1978., torej polnih 33 let. Vmes je bil samo pol leta v Beogradu in sicer od januarja 1948 do junija 1948, ko je bil po dogovoru med Iskro in Glavno direkcijo elektroindustrije imenovan za direktorja plana te direkcije pri zveznem ministrstvu za industrijo.
Prva Železnikova zaposlitev je bila po njegovi lastni želji v konstrukcijskem oddelku. Prva naloga pa konstrukcija ročnega vrtalnega stroja PV3, to je enega tistih začasnih mehanskih izdelkov tovarne, ki naj bi čim p rej zaposlili čakajoče delavce in stroje, dokler se ne prikažejo iz razvoja zahtevnejši izdelki s področja elektromehanike. Ti so kmalu prišli na vrsto. Že ob koncu leta 1945 je dobil nalogo, naj izdela konstrukcijo števca za električno energijo. Delo se je začelo z letom 1946, poskusna serija 100 kom je stekla leta 1947 in na Zagrebškem velesejmu je bilo razstavljenih že tega leta 50 kosov števcev. Redna serija še ni stekla, ko je Železnik moral na drugo službeno mesto v Beograd, v glavno direkcijo zvezne elektroindustrije. Ko se je sredi leta 1948 vrnil v Iskro z dekretom Ministra za težko industrijo kot glavni inženir tovarne, je bil njegov števec že v poskusni proizvodnji. Iskra je imela v tisti dobi čez glavo dela z novimi izdelki, ki so prav tedaj tekli skozi proces uvajanja. To so bili izdelki — predstavniki poznejših panog, ki so v desetletju 1950-60, po razširitvi asortimenta v svojih okvirih, nujno zahtevali specializacijo in odselitve: Otoče — instrumenti, Nova Gorica — avtoelektrika, Novo mesto — usmerniške naprave, pozneje tudi polprevodniki Trbovlje in Labore — telefoni. Kakor sam pripoveduje, so bili zanj najtežji časi v Iskri prav leta 1948 in 1949. Tedaj je tehnološka problematika delala sive lase vsem, tako tehnologom, kot proizvajalcem, njemu pa poleg tega še organizacijsko-kadrovska vprašanja. Vendar se mu je prav v tem času posrečila zasedba glavnih funkcij v tehničnem sektorju s strokovnimi sodelavci, ki so potem vse desetletje od 1950-60 z uspehom opravljali svoje naloge in v zglednem sodelovanju privedli Iskro do »Iskrinega renomeja«.
Štiri mesece, od 15. junija do 25. oktobra 1948 je bil ing. Železnik tudi vršilec dolžnosti direktorja Iskre.
Ob formiranju integrirane Iskre je dobil leta 1961 Milan Železnik eno najtežjih nalog in sicer koordinacijo za razvoj in kapitalno izgradnjo podjetja. Iz tega obdobja je znana prva velika rekonstrukcija Iskre. Pozneje je postal direktor proizvodnega sektorja, nato direktor (.1965) tovarne elektronskih naprav in končno so ga njegove izredne izkušnje, znanje in poznavanje organizacijske in proizvodne problematike privedle do področja za kakovost (1972), kjer je vse do upokojitve uspešno skrbel za organizacijo in delovanje služb za napredek kakovosti v tovarnah Iskre in s tem za napredek kakovosti Iskrinih izdelkov. Leta 1977 je tudi prejel danes že tradicionalno veliko Iskrino nagrado, ki so jo takrat tudi prvič podelili.
18. stran
1 c
13
M
ra Invest servis
1 oljf"i
iclri
ibKi


rt<;>
m

#i
8 S JT. . ®
Projekt za izdelavo sistema za varstvo okolja že dobiva jasnejšo podobo
Vse večja proizvodnja, predelava, prevoz in raba nevarnih in za organizem škodljivih snovi predstavljajo za človeštvo, živalstvo in rastlinstvo stalno nevarnost. Primeri onesnaževanja in zastrupitev so danes že splošni in zelo razširjeni pojavi, predvsem zaradi usodnih človeških napak, malomarnosti pa tudi nevednosti. Ekologi povsem resno svarijo, da človeštvu ni nič manj nevarnejša ekološka smrt od atomske, saj je to zanesljiv, čeprav počasen samomor za celotno življenje na zemlji.
Jasno je tako, da postaja varstvo okolja tudi za industrijo prednostna naloga z močnimi finančnimi obremenitvami, ki seveda v ničemer ne stopnjujejo proizvodnje, ne storilnosti. Za trenutnega opazovalca so le čista izguba naložb, brez koristi. Da je problem resen, kažejo zakonski predpisi, objavljeni decembra lani v Uradnem listu, s katerimi je naša država končno in z veliko zamudo prešla na aktivno in obvezno urejanje in uresničevanje te problematike. Nov zakon o gradnji objektov predstavlja združitev starega zakona o gradnji in zakona o investicijski dokumentaciji, ki predpisuje med drugim tudi, kaj mora investitor pred gradnjo predložiti glede zaščite pred prahom, tekočinami (vodo), hrupom na okolico in odpadki.
Pri dveh ekoloških katastrofah — v Semiču in Stegnah — pri slednji ni bilo nikakih zlih posledic-— je močno trpel ugled Iskre, kot celote, saj je časopisje pograbilo oba primera kot prvovrstno senzacijo in zgled Iskrine malomarnosti.
KPO SOZD je zato sprožil pobudo, da bi v samoupravnem sporazumu o SLO in DS sprejeli aneks o ekološkem varovanju človekovega okolja na ravni SOZD. Aneks naj bi vseboval ukrepe za zaščito,
NOVI VODNIK — Že nekaj časa lahko Iskrine tovarne in organizacije skupnega pomena dobijo v Marketingu novi Vodnik po Iskri. Oblikovalci s Poljanske ceste v Ljubljani so se tokrat odločili za dvobarvni Vodnik — ovitek je turkizno moder, enake barve pa so tudi vodilni naslovi posameznih Iskrinih delovnih organizacij.
Zaradi nekaterih sprememb v Iskri so imeli v Marketingu kar precej dela, zato ni čudno, da se jim je v Vodnik vrnilo nekaj manjših napak. Pač, kdor dela, greši! Tak lapsus se jim je »pritihotapil-že pri prvem priimku in imenu, ko naj bi bil predsednik DS SOZD Iskra še vedno Jože Čebela, vemo pa, da ta Iskrin najvišji samoupravni organ že nekaj časa vodi Janez Kern. Drugi tak škrat jim jo je zagodel pri telefonski številki Industrije sistemov elektronike in zvezv Siegnah. Pravilna števila tamkajšnje hišne centrale je 575-512.
L. D.
preprečevanje in odpravljanje ekoloških nesreč in varovanje človekovega okolja, ki bi nastopile zaradi subjektivnih, ali objektivnih vzrokov, elementarnih nesreč, diverzij, ali drugih vzrokov. Hkrati je naročil predsednikom KPO delovnih organizacij in predsednikom komitejev za SLO in DS, naj ustrezno dopolnijo svoje samoupravne akte s področja SLO in DS. Komiteji naj z ustreznimi strokovnimi službami opredelijo način skladiščenja, prevozov, ravnanje s surovinami v tehnološkem procesu, način deponiranja posebnih odpadkov, čistilne naprave itd.
To je prvi del, ki se nanaša na notranjo zakonodajo. Uresničen bo — sodeč po dosedanjih pripravah in poteku — v najkrajšem času. Drugi del je konkretnega značaja in ga bo moč uresničiti le postopno in v daljšem roku. Gre za oblikovanje projekta: izdelava in vpeljava sistema za varstvo okolja v OZD
Iskra. Projekt naj bi izdelala skupina SEPO (prirejena okrajšava skupine za oceno posegov v okolje) iz Istituta Jožef Stefan v Ljubljani, ki ji načeljuje mag. Svetozar Polič, medtem ko je nosilec projekta za celotno SOZD Invest servisov inženiring s timom, ki ga vodi dipl. inž. Marijan Štravs. Naloga je zelo obsežna, saj se nanaša na sleherno proizvodnjo TOZD. Njena uresničitev se bo zavlekla še v naslednji srednjeročni načrt s tem, da bo treba že za to odmaknjeno obdobje vnesti obveznosti v srednjeročni načrt.
Minuli petek je bil že prvi informativni sestanek približno40 predstavnikov OZD Iskra, ki jim je poverjeno urejanje ekološke problematike. Na sestanku so sodelovali še mag. Svetozar Polič, član KPO Boris Mužič iz SOZD Iskra, dipl. inž. Marijan Štravs, kot vodja tima iz Invest servisa in Štefan Dolhar, predstavnik OZD. Navzoči so
najprej pregledali stanje ekološko varstvene zaščite, nato pa podrobno razpravljali o projektu, ki bo osnova za nadaljnje delo. Sodelavci Instituta Jožef Stefan bodo izdelali ekološki kataster. Prednost pri analizah in sestavi katastra pa bo imel ljubljanski proizvodni bazen, ker sodi glede na varstvo okolja v prvo varstveno kategorijo. Posebej bo še vedno v ospredju prolematika semiške tovarne kondenzatorjev z onesnaženo Krupo.
S tem prvim sestankom »hišnih ekologov« in ukrepi na ravni SOZD smo v Iskri na široko odprli vrata za novo pomembno dejavnost, tako imenovano ekološko kulturo. Pot do nje ne bo lahka, niti kratka. Najprej se bo moral v bistvu spremeniti odnos slehernega Iskraša do varstva narave, šele potem bodo ukrepi tudi za vse razumljivi in samoumevni.
Marjan Kralj

Commerce
Mr
Je izpolnitev izvoznega načrta ogrožena?
Iskra je v prvih petih mesecih izvozila za 85,5 milijona dolarjev in s tem letni izvozni načrt uresničila z 32%. V tem obdobju je uvozila za 46,3 milijonov dolarjev.Telematika največji, Delta najmanjši izvoznik.
Iskrin izvoz se tudi v maju ni bistveno izboljšal. Skupno smo v petih mesecih prodali na tuje za 85,5 milijonov dolarjev ter tako letni načrt uresničili z 32%. Na konvertibilna tržišča smo v tem obdobju prodali za 51,2 milijonov dolarjev, to pa je 34% letos predvidene vsote. V primerjavi z lanskim primerjalnim obdobjem je bil konvertibilni izvoz celo nižji in sicer za
4%, klirinški pa seje povečal za 74%.
Posamezne Iskrine delovne organizacije so v obdobju januar-maj izvažale takole: v skupnem seštevku konvertibilnega in klirinškega izvoza je bila najbolj uspešna Telematika z 22,7 milijonov dolarjev izvoza, sledi ji Široka potrošnja z 18,2 milijoni, na tretjem mestu je Kibernetika z 10 milijoni, za
na razstavi v Moskvi
V Moskvi so pred dnevi zaprli Jugoslovansko gospodarsko razstavo, na kateri se je predstavila tudi Iskra, kot eden izmed najpomembnejših izvoznikov opreme na svojetsko tržišče.
Iskrina predstavitev v okviru Jugoslovanske gospodarske razstave v Moskvi je izredno uspela. V dveh tednih, kolikor je trajala razstava, so našo stojnico obiskali številni sovjetski voditelji in gospodarstveniki, msd njimi namestnika predsednika Sveta ministrov Sovjetske zveze Arhipov in Rjabov, predsednik sovjetske gospodarske zbornice Pitovranov ter predstavniki več ministrov in številnih organizacij, s katerimi Iskra že zdaj uspešno sodeluje.
Na moskovski razstavi so sodelovale naslednje Iskrine delovne organizacije Telematika, Avtomatika, ISEZ, Kibernetika in Široka potrošnja
Telematika je razstavila telefon ETA 80, Isicom super in med drugim elemente elektronske centrale Sl 2000, za katere je bilo veliko zanimanja, saj so jih razvili Iskrini strokovnjaki.
Avtomatika se je predstavljala s programom Ljumo, torej napravami, ki jih je razvila v sodelovanju z Institutom Enims iz Moskve. Novomeška napajanja so razstavila polnilec nikelj-kadmijevih baterij in vzorec statičnega pretvornika z mikroprocesorskim krmiljenjem.
ISEZ je razstavila segmente VF naprav v vertikalni izvedbi in UKV naprave. Zanimanje za sistem UKV zvez vrste Taxifar je v SZ veliko.
Kibernetika je razstavila program merilne tehnike, med njimi trifazne števce in zanje je pred dnevi dobila v SZ tudi atest. Obstajajo realne možnosti, da bo Iskra dobavila , firmi Lemz v Leningradu tehnološko opremo za proizvodnjo teh števcev.
Široka potrošnja je razstavljala model novega črno-belega TV sprejemnika, ki ga bo začela proizvajati prihodnje leto. Zanj bo v Svojetski zvezi kupovala katodne cevi, v zameno pa tja pošiljala TV sete.
Vodja Iskrine stojnice na moskovski razstavi je bil vodja sektorja za trženje s SZ v Islri Commerce Srdjan Masleša.
Lado Drobež
l
njo pa so Avtomatika, Avtoele-ktrika, IEZE, CEO, itd. Najmanjši izvoznik v Iskri je Delta.
Pri konvertibilnem izvozu je razmerje med posameznimi DO drugačno: največji konvertibilni izvoznik je Široka potrošnja s 17,6 milijoni dolarjev, Kibernetika je izvozila za 8,5 milijonov dolarjev, sledijo pa ji Telematika, Avtoelektrika, IE-ZE, itd.
Uvoz pa je bil v prvih petih mesecih takle: skupno je Iskra uvozila za 46,3 milijonov dolarjev, od tega na konvertibilnem tržišču za dobrih 40 milijonov dolarjev. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je uvoz povečal za 30%. Iskraje v obdobju januar-maj letos uvozila za 42,7 milijonov dolarjev repro-materialov in za 3,5 milijone dolarjev opreme.
Za oceno Iskrine menjave s tujino v prvih petih mesecih smo zaprosili direktorja zuna-nje-trgovinske temeljne organizacije v Iskri Commerce Miloša Resnika. Tole je povedal: »Tudi v maju se Iskrin izvoz na konvertibilno tržišče ni bistveno izboljšal. Ker v juniju ne pričakujemo pomembnejših skokov, je vprašljivo, če nam bo v
drugi polovici leta uspelo nadoknaditi dosedanji zaostanek in je torej izpolnitev letnega izvoznega načrta precej ogrožena. Kot je znano, je Iskra Commerce na nedavnih posvetovanjih o izvozu na razviti zahod ter v dežele SEV in DVR ugotovila, da obstajajo tržne mdžnosti za uresničitev letošnjega izvoznega načrta. Lahko bi ga celo presegli, vendar za-radi neusklajenosti med povpraševanjem in našo ponudbo in zaradi težav v proizvodnji pri nekaterih programskih skupinah, za katere pa naročila imamo, načrtov ne bomo dosegli.
Na zmanjševanje izvoza gotovo vplivajo tudi razmišljanja o novi devizni zakonodaji, o ukinitvi deviznih računov, o nepovezanosti uvoznih možnosti z izvoznimi rezultati, da ne omenjam drugih stvari. Tudi ostale sorodne organizacije v Sloveniji, med njimi Gorenje, imajo podobne probleme kot Iskra — zaradi manjše kupne moči v Jugoslaviji se skladišča polnijo, na svetovnem tržišču pa postajamo cenovno nekonkurenčni in je torej tudi dohodkovni interes manjši,« poudarja direktor Resnik.
Lado Drobež
Iskrino stojnico na razstavi v Moskvi je obiskal tudi prvi namestnik predsednika ministrskega sveta Sovjetske zveze Ivan Arhipov.
20. stran
ikra Iskra Iskra Kibernetika Iskra I
Pomembna pridobitev: oprema za fotokemično obdelavo
Cenejša izdelava zahtevnih sestavnih delov
Razvojno-tehnološki center v DO Iskra Kibernetika v Kranju ima sodobno opremo za fotokemično obdelavo materiala, ki omogoča hitro in cenejšo izdelavo preciznih sestavnih delov iz tankih pločevin in folij. Nova delavnica je pomembna pridobitev za proizvodnjo električnih števcev in večino drugih Iskrinih organizacij.
Napredek v finomehaniki, elekt-romehaniki in elektroniki zahteva stalno zmanjševanje sestavnih delov. V naših izdelkih je veliko drobnih delov zelo zamotanih oblik, ki jih izdelujemo iz zelo tankih pločevin, oz. folij. Mehansko preoblikovanje takih materialov je zelo drago in neprikladno, zlasti za majhne serije izdelkov bi bila izdelava orodij predraga in zamudna. Zato so v Razvojno-tehnološkem centru že pred petimi" leti začeli preizkušati uporabo fotokemične obdelave materiala za izdelavo sestavnih delov.
To tehnologijo, ki temelji na odvzemanju snovi s pomočjo kemičnih procesov, v svetu uporabljajo že vrsto let. V TOZD RTC so s skromnimi tehničnimi sredstvi dosegli spodbudne rezultate. Z naložbo v posodobitev proizvodnje Tovarne števcev pa so dobili tudi sodobno opremo in delavnico, kjer lahko izdelujejo znatno večje serije sestavnih delov.
Osvetljevanje plošč z ultravijolično svetlobo
izdelati večje število delov, uporabimo še pomnoževalno kamero in s kontaktnim kopiranjem pomnožimo osnovni negativ na delovni film. Ta film nato kontaktno kopi-
ramo, da dobimo dva zrcalno identična filma. Po retuši in kontroli ju pod mikroskopom zmontiramo tako, da risbi natančno nalegata ena na drugo in filma na dveh robovih zlepimo. Tako dobimo »orodje« za fotokemično obdelavo. V naslednji fazi je pomemben razrez pločevine, ki je ne smemo poškodovati in opraskati. Robovi na odrezih morajo biti gladki.	,
Tako pripravljene plošče v posebni napravi očistimo in s tem izboljšamo oprijemljivost fotolaka, oz. maskirne folije. Kot maskirno sredstvo uporabljamo predvsem trdne fotolake, občutljive na UV svetlobo, ki jih vroče navaljamo na očiščeno površino, hkrati na obe strani plošče.
Nato ploščo vložimo med zlepljena delovna filma in jo osvetlimo z UV svetlobo. Na mestih, kjer sta filma prozorna, bo lak dokončno polimeriziral in postal netopen ter odporen proti jedkalu. V napravi za
razvijanje odstranimo lak z vseh neosvetljenih površin. Po izpiranju in sušenju dobimo ploščo, katere površina je zaščitena z masko, ki je odporna proti jedkalu.
Končno pridemo do jedkanja, oz. odvzemanja materiala v jedkal-niku, ki omogoča natančno nastavitev temperature jedkala in časa jedkanja. Kot jedkalo uporabimo vodno raztopino železovega tri-klorida, ki raztaplja večino kovin in zlitin. Operacija traja tako dolgo, da jedkalo povsem raztopi vse nezaščitene dele na plošči. Robovi postanejo skoraj ravni. Po izpiranju dobimo izdelke z dokončno obliko. Navadno odstranimo še fotolak.
Oprema bo kmalu polno izkoriščena
Dipl. ing. Ivan Noe, ki vodi laboratorij za anorgansko površinsko zaščito v TOZD RTC, je pred dobrimi petimi leti začel uvajati omenjeno tehnologijo.
»S fotokemično obdelavo smo zelo pocenili izdelavo zahtevnih
Ivan Noe, dipl. Ing. kemije, Ima največ zaslug za uvajanje nove tehnologije za izdelavo sestavnih delov v RTC
sestavnih delov. Pomembno je tudi, da smo s tem nadomestili uvoz delov, saj. so tuje firme že uporabljale tak način izdelave sestavnih delov. Zlasti za Tovarno števcev, ki uporablja veliko število majhnih delov, je to res pomembna pridobitev.
Število naročil se hitro povečuje, zadovoljujemo tudi potrebe Elekt-rooptike. Telematike, TOZD SEM, TOZD TELA, Avtomatike itn. Tudi za druge temeljne organizacije v okviru Kibernetike postaja nova tehnologija vse bolj zanimiva. Omogoča namreč tudi izdelavo preciznih delov iz raznih materialov, ki jih s klasičnimi obdelavami ni mogoče izdelati, celo v velikih serijah. S to opremo lahko izdelujemo tudi plošče za tiskana vezja, zlasti enostranska,« je pojasnil ing. Noe.
V Razvojno-tehniškem centru si želijo le še nove pomnoževalne kamere za izdelavo delovnih filmov. Zdaj te usluge iščejo drugod, kar podaljša roke za izdelavo delov. Če bi imeli lastno kamero, bi celoten postopek vključno z izdelavo delov opravili v nekaj dneh. Predvidevajo tudi uvajanje postopka »galvano-forming« ki bo zagotavljal še bolj natančne obdelave in bo tako dopolnil fotokemično obdelavo materialov.
Alojz Boc Ivan Noe
Pogled na novo delavnico za fotokemično obdelavo materialov v TOZD RTC — Foto: Ivan Okršlar
Potek izdelave sestavnih delov
Na osnovi delavniške risbe je treba najprej izdelati natančno klišej-no risbo v ustreznem merilu, ki je odvisna od zahtevanih toleranc. Za risanje zahtevnejših delov uporabimo koordinatografe, ki omogočajo risanje do 0,05 mm natančno. Že v tej fazi je treba upoštevati spodjedek, ki je pri jedkanju neizbežen.
Klišejno risbo je treba preslikati s posebno kamero, ki daje zelo natančne pomanjšave. Če moramo
Iskra Kibernetika — Tovarna Vega v Ljubljani
Visoko priznanje občine Ljubljana—Center
Skupščina občine Ljubljana — Center je na slavnostnem zasedanju vseh zborov skupščine na dan občinskega praznika, 23. junija podelila visoko priznanje — nagrado občine Ljubljana —center za leto 1985 tudi Iskri Kibernetiki — Tovarni Vega v Ljubljani.
V obrazložitvi, ki jo je ob podelitvi prebral predsednik komisije Bojan Polak, je zapisano, da nagrado podeljujejo Tovarni Vega za dosežene uspehe pri izvozu, uvajanju inventivnih dejavnosti v
proizvodnjo in uresničevanje gospodarske stabilizacije.
Podelitev tako pomembnega priznanja pomeni za delavce TOZD Vega zasluženo priznanje za dolgoletno delo in spodbudo za nadaljnje delo pri uresničevanju zastavljenih ciljev.
Nagrado predstavljata diploma in miniaturni umetniški kipec, delo akademskega kiparja Stojana Batiča, kakršen je postavljen na Ljubljanskem gradu.
N. Pavlin
Objave
SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana
V skladu s programom za razširjenje krožkov za izboljšanje proizvodnje v Iskri, sklepom KPO SOZD Iskra in naosnovi.dogovora s KOS SOZD Iskra razpisujemo STROKOVNO USPOSABLJANJE , po programu:
uvajanje krožkov za izboljšanje proizvodnje
v času od 3. 9. — 6. 9. 1985
strokovno usposabljanje je namenjeno
pospešvalcem krožkov za izboljšanje proizvodnje.
Krožki za izboljšanje proizvodnje so množična oblika za aktivno vključevanje delavcev za izboljšanje procesa in izdelkov. Krožek za izboljšanje proizvodnje združuje 5-12 delavcev, ki opravljajo podobna dela in naloge, se redno sestajajo po eno uro na teden pod vodstvom vodje krožka in prostovoljno z namenom, da ugotavljajo probleme, analizirajo .vzroke in izvedejo, ali predlagajo izboljšave. Krožki v Iskri so že dali dobre rezultate in opravičili svoje delovanje.
Pospeševalec je delavec z ustrezno strokovno izobrazbo in temeljitim znanjem, ki pozna in obvlada tehnike dela v krožku ter je seznanjen tudi s teorijo in načeli delovanja krožkov v drugih sredinah. Sposoben mora biti tudi svojaznanja prenašati nadruge in koordinirati ter usmerjati delovanje krožkov. To znanje pridobi na posebnem specializiranem seminarju.
Vsebina:
1.	Osnove krožkov za izboljšanje proizvodnje.
2.	Način tehnike dela v krožku
3.	Uvajanje krožkov
4.	Primerjava uspešnosti in lastnosti naših krožkov z japonskimi
-	5. Razprava in povzetek
Čas in kraj: S programom strokovnega usposabljanja bomo pričeli 3. 9. do 6. 9.1985 ob 9. v hotelu Transturist, Škofja Loka. Zaključek seminarja predvidevamo 6. 9. 1985 ob 14.
Vodja programa: Lotar Kozina, dipl. ing., SOZD Iskra, DSSS
Prijave: Prijavnice pošljite najkasneje do 30. 8. 1985 na naslov SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI Podrobnejše reformacije dobite na tel. št.: 061/222-212.
Mali oglasi
Deško kolo, 24 col, znamke Rog-sport prodam. Informacije po telefonu: 574-211, int.: 226, popoldne: 329-414.
wmmmzahvaiemMmummmam'
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Mira Možine
se iskreno zahvaljujemo sindikatu DO Kibernetika ter sodelavkam in sodelavcem TOZD Vzdrževanje za podarjeno cvetje, govor ob odprtem grobu, izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti
žena Darka, sin Uroš in hči Jolanda z družino
Ob smrti moje drage mame
Marije Arnšek
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v TOZD števci —linija , napetostnih tuljav, za izraze sožalja in denarno pomoč
Marija Brezar.
Ob smrti dragega moža in očeta
Vinka Podobnika
se zahvaljujemo sodelavcem iz Iskre Telematike — TOZD Elementi-linija ploščatega in mini releja in Iskre Kibernetike — DS ATS za izrečeno sožalje, darovno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti	žalujoči: žena Cvetka,
hčerka Zdenka in sin Vinko
Ob smrti drage sestre
Marije Frelih
invalidske upokojenke, se najlepše zahvaljujem sindikatu Iskre Kibernetike za podarjeni venec in denarno pomoč. Hvala tudi Iskrinim socialnim delavcem za večkratne obiske, darila in tolažbo med njeno težko in dolgotrajno boleznijo
brat Franc Frelih
UGODEN NAKUP
Če ste nameravali kupiti električni vrtalnik, krožno žago, ali kombi garnituro pa tega doslej še niste storili, potem vas bo naša ponudba prav gotovo razveselila. Za 20% ceneje in na pet obrokov lahko kupite naslednje naše stroje:
Vrtalnik VS 401 A se odlikuje po izredno majhni masi, zato zelo ustreza za najrazličnejša montažna dela
20.211,50 din
VS 401 A
. 380 W, 1600 vrtljajev/min,
J, 08 mm za jeklo, 015 mm za les, '1,35 kg
1
Vibracijska vrtalnika VV 602 D (zaprt ročaj) in VV 602 E (pištolni ' ročaj) sta profesionalna vrtalnika za Zahtevnejša dela. Učinkovit vibrirni mehanizem in ergonomska oblika zagotavljata tudi lahko in učinkovito vrtanje betona, opeke in drugih materialov. Z dodatnim adapterjem se na stroj lahko vpnejo tudi priključki klip klap.
40.423,00 din
VV 602 D in VV 602 E 650 W, 2000 vrtljajev/min 13.600 in 40.000 vibracij/min 013 mm za jeklo, 016 mm za beton 3,3 kg
Kotni brusilnik KB-128 C odlikuje razmeroma močan motor in majhna masa, kar je posebno primerno za delo v težjih razmerah. Posebno varnostno stikalo onemogoča slučajno vključitev stroja.'
KB-128 C
1200 W, 8300 vrtljajev/min., _
,0 brusne plošče 178 mm, masa 3,9 kg
46.198,00 din
Krožna žaga KZ 55 D je majhna, priročna ter ima močan motor. Žaga je opremljena z listom z vidia zobci za žaganje trših materialov.
31.977,50 din
KZ 55 D
830 W, 4500 vrtljajev/min rez do 55 mm, 4,5 kg
Kombi garnituro BC 018 A vsebuje vibracijski vrtalnik, klip klap krožno žago ter pribor za vrtanje, brušenje in čiščenje rje.
23.647,50 din
V ceni je že vračunan prometni davek kot je to zakonsko določeno. Pologa za kredit ni, letna obrestna mera na glavnico pa je 28%.
Informacije in pogodbe dobite v Kranju pri Beti Bolka (22 221, int.: 28 — 51) in v Ljubljani pri Veri Dolinšek (213 — 213, int.: 15 — 95).
PRAVO ORODJE ZA VELIKE IN MALE MOJSTRE!
v
Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra .1$
ISKRA — Industrija avtoelektričnih izdelkov TOZD — Komerciala, Nova Gorica		Iskra Industrija šlrokopotrošnih Izdelkov, TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika, Vrhnika, Idrijska c. 42
oglaša prosta dela in naloge		znova razpisuje dela in naloge ' . ■
SS referent prodaje		* individualnega poslovodnega organa
v službi prodaje široki potrošnji, skladišče izdelkov in odpreme, Ljubljana, Celovška 91 Pogoja: —	komercialni, ekonomski, ali strojni te: ik (V. stop. zah.) —	3 leta delovnih izkušenj		(ni reelekcija)	^ Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih zzakonom in družbenim dogovorom o temeljih kadrovske politike v občini Vrhnika, izpolnjevati še naslednje: —	končana visoka, ali višja izobrazba tehnične, ekonomske, ali organizacijske smeri, —	najmanj pet let delovnih izkušenj pri vodenju —	pasivno znanje enega svetovnih jezikov
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za vse informacije se lahko zglasite v službi prodaje, TOZD — Komerciala, Celovška 91, Ljubljana, ki bo tudi sprejemala prijave kandidatov s kratkim življenjepisom, navedbo dosedanjih del in nalog ter dokazili o izpolnjevanju pogojev, 10 dni od objave oglasa. Kandidate bomo pisno obvestili o sklepu komisije za delovna razmerja in OD TOZD v 10 dneh po opravljeni izbiri.		Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisavzaprti ovojnici na naslov: Iskra, TOZD Antene, Vrhnika, Idrijska c. 42 z oznako »za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
V slovo
Miru
Možini
Bil je vsakdanji dan. Odhajal si k zasluženemu počitku, ob tem pa nisi slutil, da si se poslednjič poslovil od nas. Obstal si na poti proti domu.
Kot mlad fant si moral v svet. iz Postojne te je pot zanesla v Kranj, kjer si se poleti 1951 zaposlil v Iskri in se nato izučil za strojnega ključavničarja. Rad si imel svoj poklic, ki si ga opravljal do zadnjega dne.
V Kranju si si ustvaril dom in družino, za kar si poleg dela v tovarni razdajal svoje moči. Po vseh naporih si oslabel, zadnja leta si delal skrajšani delavnik in iskal poti do zdravja. Kljub temu ne boš mogel uživati sadov svojega dela.
Poslovili smo se od tebe — nemi, z bolečino v srcu!
Sodelavci iz Vzdrževanja v Iskri Kibernetiki

Iskra Pisma brajcev Iskra Iskra Iskra Isk
Mar smo res tako neresni?
Po delovni dolžnosti vsak dan opravljam obhode Iskrinih lokacij na področju mesta Ljubljane. V popoldanskem času. V Iskri Invest servis sem namreč zaposlen kot operativni vodja popoldanskih izmen (za dela, kijih Invest servis izvaja) in kontrolor. Tako med drugim ugotavljam tudi varnostni položaj na posameznih lokacijah. In prav s tem v zvezi želim zapisati nekaj vrstic.
V zadnjem času v sredstvih javnega obveščanja kar dostikrat zasledimo vest o ognjenih zubljih, ki brez milosti in do kraja izravnajo z zemljo dolgoletni trud številnih delavcev, trud in vložena sredstva družbe kot celote. Prav tako niso redki primeri najrazličnejših kraj, od manjših pa do tistih, pri katerih vrednost odtujenega predmeta dosega astronomske višine.
Tudi na posameznih Iskrinih lokacijah so se že pripetile odtujitve, niti ne majhnih vrednosti.
A v 99 od 100 primerov lahko kot vzrok za tako nastale škode zapišemo, z eno besedo in povsem preprosto: malomarnost! Sloneč na dosedanjih izkušnjah lahko namreč mirne vesti trdim, da lep odstotek delavcev skrajno neodgovorno in malomarno ravna z družbeno (pa tudi s svojo) lastnino! Samo sprehodite se po pisarnah (izbor lokacije prepuščam vam) in preštejte odklenjene in celo na široko odprte predale ter omare, katerih vsebina prav vabi radovedne pa tudi tiste bolj »srbeče« prste! Na prav lahek način bi lahkov enem samem popoldnevu nabrali kup bolj, ali manj zaupnih dokumentov, da o denarnicah in različnih vrednejših predmetih'!npr. nakit), ki kar kličejo novega lastnika ne govorim.
Seveda se pri vsej neodgovornosti, ki jo mimogrede povedano kažemo na vsakem koraku, zanašamo na varnostnike ter včasih tudi na sodelavce in snažilke, češ: bo že kdo opazil in preprečil krajo! Da pa vedno le
ni tako lahko zalotiti tatu pričajo tudi neredke in velikokrat nepotolažljive' solze okradene uslužbenke, ali pa kakšna bolj »robata« iz ust bivšega lastnika. Dostikrat sicer bivši po krajšem času ponovno postanejo dejanski lastniki, še vedno pa vse preveč tatvin ostane neodkritih.
n Toliko o tatvinah. Del odgovornosti zanje nosijo torej tudi tisti, ki jih s svojo malomarnostjo omogočajo. A žal le-ti po pravilu niso disciplinsko odgovorni.
Enako velja tudi za vse potencialne požigalce (kaznovati naknadno, ko zublji že upepelijo objekt, je le kaplja v ocean) in odgovorne delavce, ki naj bi bili zadolženi za izvajanje določil in predpisov o zagotavljanju neoporečne požarne varnosti. Lokacije, ki nimajo ustrezno rešene preskrbe s kavo in toplimi napitki, lokacije brez čajnih kuhinj in avtomatov (pa tudi nekatere, ki vse to imajo) so dejanjsko natrpane z najrazličnejšimi kuhalniki, od katerih so nekateri že v visoki starosti, a le redki so shranjeni v varnih azbestnih oblogah. V zimskem času pa se jim pogumno pridružijo še kaiohferji in ostali grelci. In, ker je uporaba tako prvih, kot tudi drugih »pripomočkov« nezaželena in prepovedana, se nemalokrat dogodi, da jih njihovi lastniki skrivajo v omarah in policah, dostikrat kar med papirjem! Čeprav so odgovorne osebe na nekaterih lokacijah seznanjene celo s številom teh »zažigalnih bomb«in s skrivališči, v katerih le-te varno počivajo in čakajo, da napoči njihov čas, torej, čeprav poznamo stanje, se bistveno prav nič ne spremeni!
Seveda bo sprememb dovolj že ob prvem požaru. Takrat pa bodo, kot potapljajočo se ladjo prve zapustile podgane, mnogi poskušali čim hitreje in čimbolj neslišno zapustiti ogroženo področje. In ne bojih malo, ki jim bo to tudi uspelo!
Toliko! Še bi lahko pisal, a kaj, ko tudi že napisano po vsej verjetnosti ne bo veliko pripomoglo k izboljšanju stanja.
Uroš Vošnjak
Letovanje v Poreču
Počitniška skupnost Suha krajina Žužemberk obvešča vse Iskraše, da je še nekaj prostih ležišč v domu v Poreču, Ljubljanska c. 35, v času od 4. julija do 14. avgusta.
Sobe so 3, 4, in 5 posteljne. Možnost kuhanja, ali prehrane v bližnjem letovišču. Za jedilni pribor in posteljnino je preskrbljeno v domu.
Cene nočnin za odrasle 400,00 din, za otroke 300,00 din/noč. Prijave pošljite pismeno na naslov:
POČITNIŠKA SKUPNOST Suha krajina Žužemberk,
ali po telefonu: 068, 84-116, int.: 19.
Pohitite, še je čas!
Sosedstvo
Danes, v modernem času, ne maramo dolžnosti In, seveda, tudi lepot ne, ki jih nalaga sosedstvo. Mi in naša družina in konec. Nobenih obremenitev. Vsak zase. Kaj nam mar drugi, ko imamo sa-:	ml s seboj čez mero težav. Sosedstva skoraj ni več. Sosed je tujec.
Če pride žalost, ne kliči soseda! Tudi, če pride smrt, ne kliči ga! Kaj ti mar sosed! Traparija! Ljubi sebe, kaj te briga sosed. Zapri se, zapahni vrata, skrbi zase. Bog je sebi najprej brado ustvaril. Saj vendar veš, komur ponudiš palec, ie zgrabi za celo roko. Vsak je sebi najbližji. Bratstvo, človeška vzajemnost, medsebojna pomoč, solidarnost, fraze!
Se kdaj vprašamo, kam gre naš svet? Kako bo med nami čez deset, čez dvajset let.
Vedno bolj smo na tesnem, hkrati pa zmeraj bolj tujci. Brez sočutja, brez spoštovanja in tudi brez manir...
— Nismo Imeli dovolj denarja za polog pa smo kupili kar za gotovino
Križanka
Mb-	. , ' ,							SKRA	MORSKA	IACHIM	Šahovska	ŽK'1		SREDNJI AMERIKI	IT-	SANITETNI MATERIAL
plr						pfL. :	EL								
						Ff	VERDIJEVE	|							
							UČNI VZGOJNI								
$ I					%	RIMSKA				iE'					
ISKRA	DRUŽABNA SVEČANA PRIREDI-	(pIItroi	ODPADNIK	e:	FLORIDI						AMERCIJ SKLADAT (ANATOUJ)				T.MTAL
PREDSED								VODNIK	LAURENCE			URADNI			
									StRJK.			IrSEN			
PRESEKA-													(HIPPOLVTE)		
fouioo)	|				IGRALEC					IGRALKA SVOBODNA					ŽIVALSKA
SREDSTVO NARKOZO					“r°2,k			STRUPENA				SLOVAN			
												GALERTA			
POSKOČEN ANGLEŠKI IN IRSKI				OUŠESLO											
							JUGOSLO-								
ORODJE							SESTAVIL	DERMOTA			PRIŽNICA				
Reisskofel — pot prijateljstva
PD Iskra bo organiziralo v soboto, 13. julijaenodnevni izlet na Reisskofel v Avstriji, 2371 metrov visoki vrh na Poti prijateljstva Dobili se bomo ob 6. zjutraj pred dvorano Tivoli, kjer nas bo čakal posebni avtobus. Hoje bo približno 6 ur.
Prijave sprejema Breda Jančar, telefon 572-331/614. Cena izleta je samo 1.300 dinarjev.
Na Olševo
V soboto, 6. julija bo Planinsko društvo Iskra priredilo izlet na Olševo. Dobili se bomo 5.45 pod uro. Prijavite se Sonji Vilfan, tel.: 329-604.

♦ #
ee
& & ^ • % %/&[]%
s
s
63


0D& [p0^lM)®l7SCSiOTjQ9
teCrašfi Odd (pFOjja&štp
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.