Gospodarske stvari. Dve glavni bolezni sadnega di*evja. (Konec.) Druga bolezen je pereči ogenj. Pozna se lahko v tem, da je deblo drevesa od tal do blizu vej črno, kakor osraojeno. To pa vselej na solnčnej strani in ondi, od koder vleče najhujši veter. Že to kaže, od česa bolezen izvira. Poletno vroče solnce, zlasti opoldne, tako rekoč užge nežno skorjo mladega dre- vesa, da nekako razpoka in nato }i škoduje tudi veter. Deblo ali skorja drevesa začne Crneti, kakor bi jo smodil, in marsikatera tudi kmalu usahne. Cudno je to, da ti bolezni, rak in pereči ogenj si tako izbirata drevje, da nekatere vrste nadleguje rak, druge pa napada pereči ogenj. To nas uči, da smo pač vsi podvrženi težavam tega sveta. Med drugimi pomočki, kakor obvezovanjem itd. zoper pereči ogenj nasvetujem sledeči način, se te bolezni za časa ubraniti. Kadar drevce sadiš, skusi ga posaditi tako, kakor je v drevesnlci stalo, namreč tisto stran, ki je bila prej obrnjena k solncu in vetru, zopet tako obrni. Ta skorja je namreč tega že navajena, da ne bo razpokala in bolezen pouzročila. Se bolje pa je, ako kol drevescu na tej strani pritakneš. Tako bode ta vsaj nekaj vročine drevescu odbil in bolezen zabranil. Kadar pa se je bolezen že vgnjezdila, ne svetujem drugo, nego rano preiskati, očistiti in s svežo ilovico obvezati. Pri preiskovanju utegnemo zopet naleteti na prei omenjenega črva, kateremu moramo slediti, dokler ga ne dobimo in ugonobimo. Imamo mnogo bolnega drevja, ali Se mnogo več bi ga bilo, da nimamo skrbnih vrtnarjev, kateri dostikrat brez naše vednosti preiskujejo in trebijo drevje. To so namreč razni ptiči, katerih nekateri se le samo od drevesnih žuželk preživljajo. Od mnogih vseh ne morem prehvaliti senie, to zato, ker one stanujejo in žive celo leto na vrtu in so nekako navajene živeti vedno ali stalno na jednem kraju, med tem ko se drugi ptiči prestavljajo in selijo. Zakožnemu črvu nadalje najbolj sledita detel in žolne s svojim močnim orožjem — kljunom, — da jih gotovo mnogo ugonobita. Enako moram pohvaliti drobnega plezavčeka in raarljivega brleza, katera se živita od samih kožnih zajedovcev. Že gledati tega drobnega pernatega delavea je prijetno, kako z nekako naglico preiskuje drevje, koliko pa on s tem koristi, tega mi še izračuniti ne moremo! Ne morem toraj našim kmetom dovolj priporočiti v varstvo ljubih ptic, da jih ne samo branijo pred neumnim preganjanjem, temuč še skrbijo, da bodo se lahko množile iv stanovale po vrtih. Zato ni treba drugo, nego napraviti jim primernih panjev in sicer nekaj večjih za škorce, nekaj pa prav drobnlh za senice. Drugi ptiči pa navadno panjev nočejo, tem treba nalašč pustiti kako staro z mahom obraščeno drevo, kjer si v kakej rogovili napravijo gnjezdo, ali pa kako votlo češpljo, katera pticam jako ugaja. Tako nam bode vse živo na vrtu, pa ne gosenic, temu6 ptic, katere nam bodo sadno drevje čedile, vmes pa ljubko prepevale. Vrt brez ptičev, ali pa ptica brez peruti, zdi se mi enako! Varujmo jih toraj in skrbimo zanje, ker so one očividno ustvarjene nam v pomoč in razvedrilo! Pohorski. Sejmi. Dne 28. v Poljčanah (svinjski), Tržišču, na Sv. Gorah pri Podsredi, v Brežicah. Dne 31. v Ločah, v Pristovi, Mozirju, Rečici, na Laškem, v Lučah, Ljutomeru, Račju, Cirkovcih, Marenbergu. Dne 1. junija v Lučah, Št. Ožbaltu. Dne 2. junija pri Sv. Heleni, Sv. Marjeti na Pesnici, v Turnišcah. Dne 3. na Spodnji Polskavi. Dne 4. v Poljčanah (svinjski), v Slov. Bistrici, in v Brežicah (svinjski).