ÑMlKfAlNIDjI»
^fwlwfii» SVEŽA i^víot VSÜQ LEP i» SIÍSÍ^IÍTEN euswAoœ STÉ»HÍSÍI1Í^M(®CT83 po^i^m^»!®; fools' 00
6«HS
1
HOMOSEKSUALNOST IN POLITIKA
Vaša p is i la in tudi izjave v raznih pogovorih ali naključnih anketah pričajo o tem. da se večinoma nagibate k mnenju, da homoseksualnost ,ma nobene zveze s politiko, da naj se gay organizacija ne ukvarja s politiko, da naj bo Revolver apolitična revija itd. Če pa že govorile o politiki, vsak nagovarja "'svojo" stranko. Toda ali so stv an re: tako prepiri sle, da lahko ho in ose .sualnost strpamo le v seksualni odnos. "V posteljo'', ki nikakor nt" vpliva na naše politično prepričan je?
Verjetno je potrebno tu narediti ločnico med homoseksualno osebo, to -j osebo, ki ima večinoma homoseksualna nagnjenja in odnose, Icr gibanjem homoseksualne populacije. Res, zgodovina nam pove da so imeli homoseksualni moš i in Ženske kaj različna politična prepričanja, kot so imeli različne poklice, zanimanja itd. Lahko so bili zelo prosvetljeni. liberalni, ali skrajno nazadnjaški, konservativni, tiranski, fašistični... Gibanje za enakopravnost homoseksualcev je ne nazadnje nekakšno družbeno gibanje. l'oja\ Ijati se je začelo že konec prejšnjega s'oletja, se razvijalo pred drugo vojno in se zelo razmahnilo zlasti i sedemdesetih in osemdesetih letih našega stoletja. Homoseksualne osebe imajo tako kot vedno seveda .azličen socialni status, 'razporejene" so po vseh starostih, rasah, verah, političnih prepričanjih itd. Lahko gre za kriminalca, učitelja, nuno, strojevodjo, telefoni slko, nepismenega delavca, profesorico, oficirja, pevca, doktorico znanosti, perico, s. karja in tako naprej. Kdo bi si mislil, je vse sreča homoseksualce - seveda tudi v politi ki. Toda tu gre le za osebna ..'Ina nagnjenja. Kdor zagovarja zgo. zasebnost lastne homoseksualnosti, enostavno noče priznati, da gre enostavno tudi /a družbeni problem - toliko časa, kolikor je homoseksualnost v družb1 prepovedana", ali vsaj neenakopravna! Iskanje partnerjev, paitnerk. življenje z njimi, druženje z njimi, se ne more dogajati zgolj v zasebnosti '"štirih sten", kaj šele izražanje lastnih potreb, želja, občutkov. Tu vsakdo zadane ob družbo. Če ta kaznuje homoseksualnost, s smrtno kaznijo, z zaporno kazn i. z zaničevanjem, z zavračanjem, s smešenjem. . nespr emanjem..., homoseksualnost ne more biti oseben problem, temveč družben ter s tem političen problem Kajti politika je lista, ki kroji zakone, ki usmerja družbo, ki daje smem ce neki morali, ki ustvarja socialno, zdravstveno, kulturno, pravno,,, politiko. Prav zalo se je gay gibanje osredotočilo na ta področja družbe. Kot je bilo rečeno, homoseksualec ne idi problema v svoji homoseksualnosti, pač pa v družbi, t'kateri živi: kako najti partnerja, kje, kako se družil , "svojimi", kako živeti z nekom, kaj bo, če zvedo starši, ■ odclavci. sosedje ild.? In obenem družba danes ne vidi več takega problema v tem, če se dva "onegavita" med štirimi stenami, ''naj to počnejo, če jim paše", pač pa nastopi problem tedaj, ko hi homoseksualci hoteli še kaj več, se pravi nekakšen prostor v družbi: lokal, revijo, kino, družabne skupine, agencijo za stike, skupno Življenje, '"zakonsko skupnost ('edovanje, skupno premoženje... Se pravi, ko hočejo iste možnosti, kot jih imajo drugi ljudje, tako v zasebnem kot tudi v javnem življenju. Pa spel se bodo nekateri vprašali, ali se je zato treba ukvarjati s politiko? Gotovo, kajti vse to je politika!
Omahljive i tudi sedaj ne bodo popustili, kajti njihov strah je večji kot njihova Želja, da bi kolikor toliko "svobodno" živeli. Ali prav zato med lomoseksualninti ljudmi najdemo toliko obračanja po vetru, toliko konform i zma, in obenem tolikšno Željo po moči. po dcnaiju, po oblasti? Ostati povsem neopazen, ne vzbujati pozornosti '.oje vodilo enih. Nabrati si toliko moči, denarja, da ne bo nihče upal niti m lik sil iti okaki homoseksualnosti - loje vodilo drugih. Tak način "homoseksualnega življenja" je znan že stoletja.
Premiki k human izaciji človekovega življenj a, borba za človekove pritvi.ee in svoboščine, vsebujejo tudi težnjo po odpravi diskriminacije drugače spolno orientiranih ljudi. Gay gibanje se je na nek način namenilo spremeniti svet oziroma življenje homoseksualne populacije. Močan in množičen pri lis k lega gibanja na politične, oblastne strukture je pravzaprav spodbudil . omogočil nastanek široke "'ponudbe''.(torej lokalov, revij, filmov, agencij.,.), ukinjanje kazenskih zakonov in spreminjanje zakonodaje. Danes se evropska politika vse bolj usmerja proti diskriminaciji homoseksualne populacije, k njenemu sprejemanju in vključevanju.
Slovensko gay gibanje datira v leto 1984. Njegova moč seveda pozna nihanja, je pa do danes močno spremenilo življenje slovenskega gaya alt lez.bijke. Kako? S svojim delovanjem je homoseksualnost sploh postavilo v družbo, v medije, v politiko - skratka o homoseksualnosti se govori in piše, v vsakdanjem življenju, v m ed ij ih, n a okrog h h miz ah. o nj ej se ra zpra v 1 j a i n od 1 oča v struktu rah oblasti. Odprlo je "ponudho" za homoseksualno populacijo: bili SO lokali, festivali, faiizini... zdaj Je tu Roža disku, Revolver, dnevi filma, 1'ink tabor in druge akci je. V vsem lem času pa ji melo največ opravka prav s politiko (tu so bili spopadi na nižjih ravneh -krajevne skupnosti, občina, mesto, posamezne "režimske" institucije, kol tudi na višjili ravneh - afera leta 87 in Smole, ustavna razprava). Gibanje se je močno povezovali l drugimi družbenimi gibanji in s tedanjo ZSMS - prav ta je bila oh vprašanju homoseksualne populacije na moč aktivna.
Nastanek novih shank in pritisk gibanja je tudi te priprav do opredelitve glede "homo" vprašanja. Najbolj eksplicitno se je to pokazalo ob podpisu deklaracije Roza kluba, spomladi 1991 -pod" sala jo je večina parlamentarnih strank. Toda - to iii prav nič zaleglo. Stranke so se očitno odločile, da bodo "problematiko" podpirale le načelno, s I onkretno podporo pa se ne bi izpostavljale po njihovem mnenju, konservativnemu stališču volilcev do lega vprašanja. Zatorej, pozitivna stališča v programih slovenskih strank so sicer simpatična, sami homoseksualni populaciji pane "pomagajo" kaj dosti. Po domače >d lepih besed se ni še nihče najedel. Kaj torej storili z volitvami? Kandidirati lastne kandidate - to ne bi imelo smisla, saj Roza klub nima dovolj denarja za akciio. pa tudi dovolj moči ne. tako imenovana homo populacija pa še zdaleč n tako "zavedna" ali "'je ni toliko v hlačah". da hi volila "svoje" kandidate Podpreti kako drugo stranko - odločitev je težka, saj jih pozitivno "besediČi" o gay problematiki kar nekaj, konkretno pa so vse zatajile. Bojkotirati volitve - to prav tako ne bi oil o smiselno, saj bi s tem dopuščali možnosi :a še slabšo situac 3. Največji pioMempajeverjetnota.dajeveČioaliomopopulacijerazdrobljena po vseh mogočih strankah in da se jim še sanja ne o tem, da je to, ali bodo svojo homoseksualnost lahko tudi živeli, odvisno tudi od njihove stranke. Zatorej.'.'! - pripravite "svojo" stranko do tega, dc tudi kaj stori!!!, ali pa izstopite iz nje!!! Priznajte si že, da je vaša lastna homoseksualnost za vas zelo pomembna in da je ne more premagati ne vprašanje krščanske družine ne čista Sava ne socialni pakt ne pravica do splava ne mejni problemi s Hrvaško ne bančne oh res ti n e po do ba s l areg a mes me g a jedra... To so seveda pomembna vprašanja, toda vaše prvo jc verjetno drugje. Na volitvah se pred-v se m i zogi baj le s l rankam, ki de kl a rac i j e s p 1 oh n i s o podpi s al e < kršča-nsl i demokrati, kmetje, narodnjaki, skratka tisti bolj na desni t; sredinske stranke so tako mlačna voda, da je od njih težko kaj pričakovati; z levico pa so bili problemi že prej - ali pa so se časi tako spremenili, da lahko od njih pričakujemo največ? Morda p; bo še najbolje, če si izberete kake neodvisne kandidate, v kolikor bo ponudba zanimiva.
Kar pa se nas tiče, bodite prepričani, da delovati apolitično ne moremo, saj gre za politične slvari - tudi \ Revolverju nc, saj ne gre za kak zabaven časopis. Take, upajmo, bodo izdajali drugi. Mi še vedno ostajamo del gibanja, ki, morda malce romantično, "skuša spremeniti svet". Pozdravljamo pa vsako širjenje "ponudbe", se pravi odpiranje lokalov, skupin, organizacij. - Tako je v oktobru z.ačcla delovati nova skupina: združenje homoseksualnih parov YOLDASHIMM (kontaktiratc jih lahko na p.p.47, 61104 Ljubljana).ki se ukvarja, kolje razvidno, predvsem sprobletni skupnega življenja, z zakonodajo, ki to skupno življenje onemogoča ali otežuje. Drugačne, tudi regionalne skupine se "bodo morda še pojavile, ali celo kake sekcije v okviru obstoječin strank.
Zaenkrat pa je. kot že rečeno. Roza klub edina politična organizacija, gibanje, združenje, ki konkretno, ne zgolj z besedičenjem, dela za homoseksualno populacijo. Ker pa Roza klut nc bo kandi dirai, pred volitvami dobro razmislite komu boste dali svoj glas. Odločitev bo vaša, tudi prihodnost bo vaša! (vaših 60 000 glasov bi lahko veliko pomenilo),
B.M.

_ J
o, K4, fia IgBrsnikov 4 pgko nedi i; revja 6 iwMcerot.érim nabc.cn. ?
-	nešano, tečep obcfs.no, ao^anim
naVOtWav iforazec tf'Respjyi -■»^íno-aHífilleto?. PUJSKI 'Hftem flKŠj prof® docwmaer'1^ ■ ■'
-	ft IttEbičneg» filma, 6. 13,de«vb
'»nje - 31.ÍÉ Wñpeli¿ i Keren ko™
OM: Lezblótia sekcija
se dvakrat mesečno v večernih oral

Kersnikova 4 ; isti. knjiga ijide v¡
dobite na našlo'
Roza klub je organizacija, ki skuša pokrivati širokn področje homoseksualnosti - tako moške kot ženske. Naš naslov je: Roza klub. Kersnikova 4, Ljubljana (IV.nad soba 405) Žiro račun za plačilo posameznih publikacij, članarine (1000 SIT za 1993) ali prostovoljnih prispevkov je: 50100-673-44343. Roza disko Revolver. Pogovori Kontakt Ho m ose k: Varnejši Dnevi ga Založba
Sllvestr
ao • Kapelic
i sekau
a. Keron kov; ,
■ vms|
'odrobn?
se iz kakršnihkoli razlogov ne morete udeležiti naših srečanj, nam tahko o svojih težavah, doživetjih, idejah, predlogih., ¡udi pišete Seveda pa ste nadvse dobrodošle tudi vse. ki vas pogovori ne zadovoljujejo in bi se želele lotiti tudi kakšnih delovnih projektov.
lekcija LL, Kersnikova 4, "Ljubljana. Ce
Naslovnica: Alen Kos + v kotu brezimnež iz oddaje Kanala A, ki bi vas vse strpal v eno hišo.-.
REVOLVER, revija za kulturna in politična vprašanja {revija s homoeroiičnim nabojem). T Izhaja četrtletno. T Cena p o same/ne številke je 350 SIT. T Ustanovitelj in založnik: Roza klub, Kersnikova 4, 61O00 Ljubljana. T Odgovorni urednik: Brane Mozetk ▼ Naslov uredništva: Revolver, Kersnikova 4. 61000 Ljubljana, tel. +38 61 319 662 fax: 329 ¡85. T Tehnično urejanje in postavitev: Edo Miluvec. * Tisk: Grafična delavnica ČUK. Postojna. T © Revolver, 1992. Vse pravice pridržane. Ponatis celot ali posameznih delov revije je dovoljen samo s pismenim pri v olje njem založnika. ▼ Prispevki v reviji niso honoriruni. T l1® mnenju Ministrstva za informiranje sodi revija med proizvode, /a katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. ▼
+ PRILOGA: HOMOSEKSUALNOST - KAJ JE TO?
3	ŽEHTA
ali politi ka
4	DOM IN SVET
12 INTERVJU
Mojca Dobnikar
16 HI MANIZEM IN RENESANSA
safe sex, lest, d.gallas
20 TABOR
v Grožnjami
23 KOTO lt AQU ARIUS
28 F lNTAZIJE
31	FOUCAULT
32	D ELLA G RACE
34 MITI
SvSebasi «n
36 DENIS COOPER 38 FOTO 2: ALEN KOS 41 BRANJE 44 KRUZING 47 KONTAKT
•v*
LDS
Čai kislih kumaric je tudi čuk predvol. lega boja, kjer si bodo politične stranke p: nadevale, v kolikor bodo v to "prisiljene", na homoseksualno problematiko odgovorili oziroma zavzeti stališča v smislu sitega volka in cclc koze, se deklarativno zavzeti za ponujen prst iii celo celo roko, na realizacijo pa bo se vesla potrebno Še "malu počakali".
Pravzaprav smo lahko kar zadovol jni od ad i h volitev, saj : 10 doseg prepoved i i-skriminacije zaradi spolne usmerjenosti v novo slovensko ustavo. Ta sicer res ni eksplicitno zapisana, jc pa vnesena v razlago 14. člena Ustave RS, pod "... katerokoli drago okoliščino". Tako drugi, seveda pa je tO premalo, če hočemo celoten gay aktivizem pripeljali do enake ravni v smislu enakopravnosti. Pol seveda pelje tudi preko homo-politicusa. kar pa je žal omejeno na individuume. ki se zaradi svoje spolne usmerjenosti skrivajo, namesto da bi prepričevali tudi druge in sklepali kompromise. To politika je oz. naj bi bila, je pa tudi res, da tema za večino "ni zanimiva" n se jo kot takšno odriva v zaprašene okvire.
To velja tudi za Liberalno demokratsko stranko (v nadaljevanju LDS), ki je prcccj ¿klana tudi v Revolverju. Mnenja smo, da naj bo Re\ o i ver apolitičen, ali pa odprt za vsa ■■raja. Pozdravni govor predstavnika RK na ft igreMi LDS ne more biti odločilen. Še zlasti pa se delu gav populacijo ta poteza ne zdi ne far in ga rudi ne more preslepiti, v smislu npnja lepih rožic. Avtorja članka v zadnji levilki Revolverja naj opozorimo, da jc 1 .DS t r%c program o prepove tli diskriminacije
,_¿d. spolne usmerjenosti vtu. la omenjeno
irf. no in ga tudi sprejela na svojem k on gre-iagorju, novembra 1990. Glede na to. da i LDS naj moč ne jša parlamentarna stranka in jeNvu. da je pri razpravi o omenjenem jc-. prevladala logika Angelce Zirovnik Res. št. 4) klopi LDS pa so zaspale, jc io la Ro/a klub kot stranka od nje ne re pričakovati dejanske pomoči. To sle ii j_ ostalih dejanj LDS j a v slovenskem i .hem prostoru.
Res sicer, J a se LDS zavzema za posa-f rrik — pravice iti svoboščine, kar ji je v jreu strankami, ki se zavzemajo za "na-Magor". vendar je potrebno slo iiti Še ■nail h ei da so strankarski interesi in ■ m en . ljudje, ki sestavljajo stranko, pa jKi. Jr__eaa, In ker ne kaže, da se bo - - _	rlenutike vsaj nevtralno, čc
- ?reJelila. se časi ludi v bo-raztJ-vnili. ▼
Rene-Phillip

Dual M
Ro_ kluba! ct A. Revolverja sem v pismih i _ Ai ^o Liberalni demokrati za program Ro/a ^iat ^Dtt j.-«? V tem dopisu bi vas
_— j-^rn Zelenih Slovenije,
m Zelenih Slovenije t» t- ^r - Sam osebno sem Član IpOi^ — tudi zaradi tega proso v on« homoseksual-l stranki.
Želel bi, če lahko v naslednjem Revolverju ta dopis objavite, kakor mdi tlel programa, ki govori o roža problematiki in zahtevali Zelenili o tej temi,
S spoštovanjem do Roza kluba in njene populacije
Član Zelenih
Podpisat se nisem ¡z vam razumljivih razlogov.
PROGRAM ZELENIH SLOVENIJE (odlomek)
Prati disk mirtam tistih, ki so "dtm^ačw"
V naši dr zbi Še vedno najdemo diskriminacijo tistih, ki se razlikujejo od ve< le v svojih spolnih nagnjenjih, v načinu življenja, v veri ali v etičnem in kultumem poreklu. Zeleni smo odločno proti temu. Mnenja smo, da i m a v s ak narod in v sak po s ameznik prav ičft
živeti na svoj način. Čc nekdo ni lak kot večina, lo ne pomeni, da je z njim nekaj narobe
Zeleni zahtevamo:
-	Dosledno je treba spoštovati pravico manjšin in etničnih skupin ter krepiti njihovo kulturo in gospodarsko avtonomijo.
-	Beguncem je treba pokazati večjo solidarnost in ji m zagotovili, v času, ko so pri nas, več političnih pravic.
-	Čeprav homoseksualnost pri nas ni kazensko preganjana, so homoseksualci, moški in ženske, še vedno izpostavljeni številnim predsodkom, zaradi česar imajo v privatnem živl jenju in na delovnem mestu večkrat vrsto hudih ležav. Zaradi tega je treba vse storili za večjo tolerantnost do ljudi s homoseksualnimi nagnjenji. ▼
BRISANJE IMENA (odlomek)
Dogodilo se da za vreme Studenlskog protesta, leta '92. ni je održan razgovor na temu ''Lezbijke, homoseksualci... strategija perifer-nog delovanja", zakazan za 24,jun, Zeleči da otvore još jedan prostor za govor različitih, razni različiti su i pripremal o vaj neodržani dogadaj - aktivisti i aktivistk injc "Arkadije", Beogradskog kruga, Žensko g lobija i "PacifikaS ve to povodom Medunarodnog dana ponosa lezbijki i homoseksualaca. Meduiitn, stttdentski Organizacioni odbor na Filozofskem takulletu zaključio je da bi održavanjc ove tribinc moglo da ima više štele za imidž studenata nego koristi za demokratičnost protesta i da ova lema "tiije u vezi s a našom stvari".
Tako je de o studcnlskc populacije (kaže se da jc to oko 7-10 procenata) i dalje ostao bez mogučnosti da ii lenuje jednu od dimenzi ' svog života. A istoriografija beleži da se študentski odbor stideo, a ne ponosio, da na svoj izlog napiše dve reči i da se na Sludentskom Trgu, leta '92, nije s me o proslaviti Dan lezhij ki i homoseksualaca. Neke i neki če 1 ovog
■foto Alen Kos
puta biti bez imena, a ostali deo populacije bez mogučnosti da im sc približi. Ako ih ne sme ni nazvati, kome če se približavati? T
Lepa Mladenovič
PACIFIK, Časopis za kulturama, br. I avg. 92, Beograd
Dnevnicka zabeleška -za moje prijatelje-emigrante
ZAŠTO (NI)SAM NAPISAO TEKST ZA "REVOLVER" 8R0J6
Danas je 20. oklobar 1992. Moždatnne t:. Irebalo reči. jer tačni datumi su sve man je bi mi. Nema pravih novosti - rat u Bosni Hercegovini i dalje trnje, "neki" su čas napr . vili koncentraeione logoic. poginulo je tot i -njak hiljada ljudi, a u Beogradu je puc. hi. i dudvestodvadesellreči puČ za poslednjih d1- etri godine. Možda če se i ovde nakani ratov ali...
Sa Branetom Mozetičem razgovarao sam pre trideset a k dana; z am olio me da napišem nešto za o vaj brej ' Revolvera" - "neke informacije o beogradskoj gay sceni". Naravno, odmah sam pristao, iako sam bio pri lic no zauzet jer sam ured . 'ao Bilten Bitcfa. Na Bitefu pod embargom na kome prvi put posle dvadeset i pet godinanijc igralanijedna predstava iz onostranstva - videli smo tri predstave sa homoerotskim "motivima", cak i jednu par enellenee camp predstavu (" Haiti core Transsex One-man Show''), i j a sam odltlčio da pišem 0 tomc. Ali. posle nekog vremena shvatio sam da ni tc predstave, r druge l!gay stvari" V oje se dešavajtl U istOČ-iioui delu nekadašnje Jugoslavije, ne tn posmatrati 1samo) kao bomoerotizam. Ne treba zato šlo tia prostorima koji više ne posluje, na prostorima koji su duhovno i intelektualni? mrtvi, ti dogadjaji postaja nešto mnogo vcec - 1/laz i' o vi svet, koji nije samo po bun a proti v ovdašnjih nacionalsocija lista, fašista i komunista več prava internacionalna umetnost i intelektualizam. Moždaovo re zono vanje deluje suviše naivno, jednostavno. iti su-više katakliz.mično, ali to je fakat. Citate ne-postoječi tekst, nepostoječeg aurora, poslat iz neposloječeg grada...
Jutro s mi je telelonirao prijatelj koji živi u je dno | liberalnoj skandinavskoj zemlji i pitao me zašlo sam još ovde, zašto ne emigriram. Nišam prvi put čuo lo pitanje, pa ipak sam tnogao pronači "racionalan" odgovor. Da li sam još ovde z bog mojih poslova. zbog "Pacifikar", zbog neoavangardnog "beznadežnog teatra'', zbog mladiča koga volim, zbog ov-dašnjc neodekadencije. zbog urbanovskog uepostojanja i apsolutnc Si o bode koju nam je pružio raj reditelj i "stanje" oko nas (to je api.olutna sloboda koju Oto Tolrai, u jednoj svojoj pestni, naziva "slo bodo m u grehu").
[o; ,a nišam otišao zbog ljudi koji - bez obzira na sveopsti srpski murdarluk oko njih/nas - u dvadesetoj godini postaja urednici u časopisu u kome objavljujunajveč! evropski intelcktualei (Roman Medina), u dvadeset prvoj pacifistički aktivisti i kosmopoliti (Bojan Aleksov), ll dvadeset i drugoj godini prave savršenu pozorišnu estetik u. ( Andras Urban), u dvadeset i trečoj su glumei apo-teozične aure (Zollan Plett i Ferenc Peter).,. Da, i zbog njih sam ovde...
Veoma mnogo mislim na moje prijatelje koji su za proteklih godinu i po, otkada je počeo rat, otišti odavde. Vidite, cilj ovog teksta je bio da se njima/vama obratim, da iin/v am kažem šta sc ovde dogadja, da j m/vam kažem da ih/vas velim. Naravno, nišam uspco u tome - bio sam suviše patetičan i suviše egofiličan. 1 nišam zashižio, ali dozvolite mi sada još da citiram Baudrtllarda. kao poslednji izl iv ličnog, kao odgovor zašto volim Ijudc Ko je sam spominjao u ovom tekstu, zašto nišam etnigrirao - ''Opčinjenost je prevashod-no tiihrlisrička strast, lo je strast svojstvena načinu ms tajanja. Mi smo opčinjeni svim oblic ima nesiajartja, naseg ne s tajanja. Melanholični i opčinjeni - to je naše opšte stanje u jednoj eri nenamerne prazirnosti. Ju sam ni-ililista."1
Apotropej ostavljam vama. ▼
Dejan Nebrigič
SPRE-GAY-HOD PO SCENI
Torej: tri tedne Jov kluba, tri mesece Flaminga ii TRI LETA ROZA DISKA. Tretja obletnica se je bila zgodila 24. maja - ter slavnostni dogodek ROZA Vi ZIJA, zmes parodije na Ev rovizijo in na "nastopajoče" goste v nedeljskem K4. Pripravili so jočlani vse bolj dejavnih WILD BOYZ. s pomočjo vitke Ma-donne in okroglega Divinca, Najbol j zabav ni so bili kostumi, prvič pa so na Evroviziji nastopali predstavniki novonastalih državnih tvorb napodročju bivše Juge. Žirijo je najbolj navdušila italijanska skladba Ti lascero v izvedbi Anne Oxe in Lausta Le al i ju. Dru-gouvrščena je bila Bosna, na tretjem mestu se je znašla Avst ja, Slovenija pa se je z debi-tantskim šeslim mestom dohro kazala
Teden prej smo itneli tradicionalni International Aids Candlelight Memorial And Mobilization. Prižgali smo svečke in vrte' glasbo preminulih izvajalcev,
Nekaj tednov pozneje so sc WILD BOYZ preoblekli v Sestre usmiljenkc in izvajati ne ve m o več katero različico Sisters (if Mercy. Bile so perverzne in opolzke, bog jim odpusti, tot odpusti tistim, ki so spremljali i hov how.
S plesno postavitvijo "7 premor" Dance I studia A tj 11. IS iz Kopra, ki sc je zgodila 2S. junija, I ) so Ic-ti plesali na glasbo Laune An derson, smo za n ek aj č as a prekin i 1 i prireditvami v Roza disku. Potem nastop' poletno mrtvilo z manjšim številom obiskovalcev, ki I so se žc v večjem številu odpravljati na počitnice in dopust v Grčijo. ROZA GP ŠKA NOt ki bi se imela zgoditi 11 julija v Postoj , se je tako odvijata na originalnem inestu. torej v Ij Grčiji in vsako noč.
Za vse, ki so ostali doma, je šumela Sava. U še bolj pa grmovje ob njej. Poleg h vat an ja I boye, je to več kot primeren kraj za hvatanje I boys. Ob številnih nadležnih žuželkah, ki žuž-kajo kri, glodalcih, ki glodajo storžke, sc tam i ob vsaki priložnosti znajdejo tudi še bolj šte- 11 vihti sc.salci, ki sesajo spenno. Vsak pa i ^postavljen vsaj radovednim pogledom i različnih perspektiv, kot tudi pogledom sko; teleobjektiv / nasprotnega brega, ki vam ponudi priložnost, da postanete nesojcii fotomodel v nckogaršnji zasebni z rk Naključnih sprehajalcev, ki bi lahko zmot.,, .dilo pederskega raja ob reki, ni vec. Obzirno >e ustavijo ob idnji kočici, kjer se r 'hov nj konča, ob pivu pa sc oba svetova nemoteno pomešata. Naključnih sprchajaleev tore_ n vsi smo tam z razlogom.
Ker smo že lansko leto odkrili rtei'f'teto homoseksualne populacije v celoti, smo se na letošnjem taboru v G rož n j an u toliko 1 i posvečali bistvu identitete homoseksualnega posameznika. S leninismo imeli veliko det j. smo pa pridobljeno znanje neprestano utr e vali na ekskurzijah v nočno življenji No, ig-rada in v dnevno golo Kanegro. Na piknik je zašel zmeden novinar "Slovenca", ki je p* v življenju videl rožnate osebke. Zameglit' x mu je pred očmi, s člankom tli bilo "nis' Dosti bolj sla bilarazsvetljeua sodelavca Kanala A, ki sta s svojim reflektorjem pomagala osvetliti gledališki "Dogodek v mestu Gro-žnjan", ki se jc zgodil ob zaključku tabora, pivo repi izo pa doživet kot prva predstava i prenovl jenem K4. Razne različice Romea in Julije, Romea in Romea, Julije in Julije. 1 q prosto, spontano,duhovito, skratka: GAY. Že znanim Witd Boy z so se tokrat pridružile Še Wild Girlz - obetavno. T
foto sccna: Jasna Klančišar I
B.M.
SPRE-GAV-VID
MARKO JAKŠE,
Galerija ŠKUC, 26.9,-16.10.1902
Za njegovo likovno govorico pravi jo, daje kompozicijsko pretehtana, barvno usklajena, monu mentalna skratka, mnogo več pridevnikov pa je v rabi, ko se opisuje njegova sporočilnost, ki daje šokantna, gnusna, razkrojem, perverzna, deformirana, blasfcmična (bogokletna, bogoski miška), infaruilria. vulgarna, sadistično krvava, odvratna.. Občinstvo je pre-izkušano in ni si čisto na jasnem. Zato ni čudno, da se anonimni obiskovalec v knjigi vtisov vpraša: "Muki, kaj ti počneš ženski (ali...), ko skupaj ležeta'.'"'. Mnogo bolj je samozavesten Donald D„ kije brezobzirno direkten: "Marko, rad bi bil s teboj," (Kot sc sporni le, je Marko .lakse [udi poslikal strop v ex Ffamingu.)
(GAY)DALIŠČE
ELISA MONTE DANCE COMPANY
(New York), Križanke, 26.7.
Edina baletna skupina, ki je bila uvrščena v spored letošnjega mednarodnega poletnega festivala v Ljubljani, Sedem gostujočih plesalcev iz skupine, ki jo umetniško vodi ko-reografinja Elisa Monte, je z, nadpoprečno obvladanostjo gibov svojih leles predstavilo pet različnih koreografij, med katerimi na j bo na tem mestu omenjena samo Zadnja skušnjava (Last Temptation), ki prikazuje dokončno odločitev moškega , v izbiri partnerja med moškim in žensko. Odi Ki prostor jc napolnila erotika n. želi po jbe/.ni, k temu pa sta največ pripomogla plesalca David Brown, ki je izbiral, in William Ellias, ki ni bil izbran.
Gledališče paniomime
ADAM DARIUS: RIMBAUD IN VERLAINE,
Viteška dvorana, 12.8.
Dolgočasno, teatralično, ned« živeto, izumetničeno, neizvirno, amatersko, če ne že ■ i-letantsko. Skratka, natanko tako kot ljubezenski pesniški par ne Tiel biti prikazan, ker tak nikoli ni bil. To ni bil balet, ne pantomima, niti niaškamda, mogoče glasbena "drama" v 'i v o, če ne bi bilo vse še najbolj podobno radijski igri, Adam Darius je obljubil prihod v Ljubljano z novim delom tudi za naslednjo poletno sezono. Bili ste opnzoijen mn ?gov umetniški domet!
Slovenska gledališča so vehementno odprla duri svojih hramov in pričela z abonmajskim repertoarjem. V njem jc v izobilju poskrbljeno za Molierove privržcncc, za bistven Šok pa je poskrbel Boris Cavazza, ki se je dokončno odločil da Poljuba ženske pajka Manuela Puigana oder ne bo postavil.
MOVING GAY PICTURES
VISOKE PETE
(Tacones Lejanos. Pedro Alinodovar, Španija 1991) Miguel Bose je res dosti boljši v vlogi trans vesti i a kot pa v vlogi sodnika. Skoda le, da visokih pet ni nosil moški. Pogrešali smo namreč Antonia Banderasa, ki seje v listern času pridno učil angleščino, da bi ga potem lahko videli v
KRALJI MAMBA
(The Marnbo Kings, Anic Glimchcr. ZDA
1992j, er je igral nesrečno zaljubljenega nežnega brata Annanda Assatiteja. Bratovska ljubezen jc sama po .sebi homoerotična, kot je homoerotičen odnos dveh plezalcev, ki se povzpneta na
K2
(Franc Roddam. ZDA 1991). Res je morala med njima obstajati globoka ljubeča vez, če ob nesreči enega drugi ni mogel sestopiti brez njega. Tir,: :a ceno smrl o čemer bi nas večina lahko le san jala.
PRINC PLIME
(The Prince Of Tides, Barbra Streisand, ZDA 1991). Barbra Streisand je igrala tudi glavno vlogo, njenega sina je pa igral njen sin. njen sin paje gay, čemur je včasih baje precej nasprotovala. Brata (Nick Nolte) njene pacientke je v mladosti posilil pobegli kaznjenec. Njegova sestra je pa živela pri zelo pri jaznemu in prikupnemu gayu. To pa ni bilo edino posilstvo. V
SEKS NA MOTORJU
(Spelters, Paul Verhoeven, Nizozemska 1980) so enega med motorističnih junakov posilili kar štirje pedri zaporedoma. Seveda potem, ko jih je on v taistem podzemlju "posilil l.j. premladi in okradel že en lep ducal. Eden izmed posiljevalcev ga ja prepričal, da jc gay, saj mu je vendar pasalo. Od takrat jc bil gay - nekatere je pač treba posiliti, da eo spoznajo. Verhoeven a ničli da ne bi bito tre Ki čeprav ga po njegovem najnovejšem filmi Basic Instinct gayi posiljujejo za humotol Prej nasprolno. očitno je nor na gaje. celo obseden jc z njimi, homofobi so kvečjemu njegovi glavni junaki (Schwarzenegger. Ro-bocop). Se v njegovem filmu
MESO IN KRI
(Flesh And Blood, Paul Verhoeven ZDA/NL 1985), ki je postavljen v začetek divjega 16. stoletja, se znajdeta dva posrečena lika, ki s e sam o žgečka ta po u še sih. No, p a tu d i umreta skupaj. Gayi so torej v vseh njegovih filmih - Četudi se le Šlrcajo za ušesa.
MOJ MALI IDAHO
(My Own Private Id;iho, G us Van S ant, ZDA 1991) je bil že obširno predstavljen v prejšnji številki; videli ste ga. ne le sanjali, kot ga sanjate žc celo življenje. Prizor ob ognju nas j* ganil, predvsem je ganil straight gledalce. Odveč bi bilo govorili o tem. da imamo le gayi svoj Idaho. Vsi ga imamo, ne glede na to, kolikšen je in kje ga iščemo: v Italiji, na cesti, kije podobna zjebanemu ksihtu ali pa v parku koda le, da Keanu Reeves ni (za-vedno) zaplul po reki Phoenix. Bila bi tako lep par.
GOLO KOSILO
(Naked Lunch, David Cronenberg, VB/Kanada 1991). Po literarni predlogi Williams S. Borroughsa, kije napisal povsem gay roman, je film malo manj gay, čeprav se režiser temu pač ni mogel izogniti in tako jc pravljična Interzone leglo pedrov. Peter Weiler "osvaja" Juliana Sandsa s perverzi ;mi zgodbami o riinih luknjah: edina varianta, da spremeniš he tero v gaya, je droga ali Ii ipnoza; homoseksualnost pa je najboljša krinka za agenta. Sicer pa je Cronenberg obseden z žuželkami, insekti in podobnimi gravži precej bolj kot s pedri. Si predstavljate, kako se dajeta dol dva pisalna stroja oziroma dva ščurki-, istega spola?
TELEVIZIJA - RAZBITO OGLEDALO GAYEV
FREUD GRE OD DOMA
(Freud fly t tar h t m if ra tin, /991) - 20.maj
Film n sesuti švedski dovski družini, ka lere trije otroci živijo vsak v svojem svetu. Ko mati hudo zboli, se zberejo doma, a se ne najdejo. Sin, ki je gay, v kopalnici veselo
B.M.
prepeva: "Oče in mati pravila, da sem čisto v redu fant, le to jima ni všeč, da sera buzerant", hkrati pa vse bolj obupuje, ker mu amerišk. prijatelj vse bolj polzi skin prste...
ALISEE
(1991)- lO.jun.
Psihialer Jeremy in posebnež Georges-Htienne živita že lela srečno v skupnem gospodinjstvu. Njun mir moti prihod dekleta Ali see, ki v Kanado pi ¡potuje iz Zaira. Igra naključij napravi Georgcs-Elienna za očeta. Dekle spet odide, otrok ostane njima. Film lahko vzamemo tudi kol preprost, resda malce "boleč" nasvet za gaye, ki hi si radi omifil pravo I "am ijo,
UMOR POSEBNE VRSTE
(A Murder of Quality, 1991)- t6.jul.
Ostar e I i h o m o s ek su alni i m e tnežTerence Fielding (Joss Aekland) stori umor. Do poslednjega trenutka se ti pira pri/nanju. Brez premisleka žrtvuje celo svojega ljubljenega posi-novljenca Tirna (Christian Bale), Da končno plača račun, poskrbi George Smiley, ki ga je odigral Den ho im Elliott, igralec, ki je v sedemdesetem letu oktobra umrl za aidsotu.
SMRTNA PAST
(Deathtrap, 1982) - 31 .jul
Film. kije nastal po gledališkem delu Ire Lev ina. nas drži v napetosti vse do konca. Vse bolj obupani pisec grozljivk Sidney Brühl (Michael Cainc), .i mu je izpovedna moč povsem usahnila, prijateljuje i. mladim in nadarjenim Clifford«m (Christopher "Superman Reeve). Z njegovo pomočjo spravi Ludi svojo /eno s sveta. Ko smo že povsem prepričani, da je ta usodni korak storil le iz ljubezni do mladeniča, sc končno loti tudi njega... Re-žiral je Sidney L ume t.
NEKATERI SO ZA VROČE
(Šotne Like It Hol, 1959) - 5 uvg. Ko se Joe (Tony Curtis) in Jerry (Jack Lemmon) prelevita v Zozefino in Dafne, da bi si tako zagotovila le golo preži vetje, poskrbita za eno največjih zabav, kar jih ponuja filmski trak. V Hubcrjeveni Leksikonu homoseksualnosti na filmu in videu je delo uvrščeno med gay filme in kot tako ocenjeno z najvišjim možnimi točkami. Film, ki je požel odobravanje in pozornost tudi na večkratnih predvajanjih v Roza disku, jc režiral Billy Wilder. "Nobody is perfect''.
GROZLJIVO
(Gothic, 1986) - 25.sept.
"Pesniki pripadamo drug drugemu", pravi lord Byron (Gabriel Byrne) svojemu prijatelju Shelleyu (Julian Sands), a nič telesnega se med njima ne zgodi. Za to poskrbi Polidori (Timothy Spall), sicer pa ima v filmu Kena Russella glavno Vlogo Frankenstein.
SHADEY
(1985) - 20..sept.
Shadey bi rad spremenil spol in ko ga zdravnica vpraša, zakaj bi rad postal ženska, ji preprosto odgovori; "Zato. ker sem ženska". Film je režiral Philip Saville (Fruit Machine), v glavni vlogi pa zaigral znani angleški homoseksualni igralec in dramatik Anthony Slier.
<_.e smo v prejšnji številki ugotovili, da je gay problematika v preostalem TV programu le zanemarljivo zastopana, pa tokrat z veseljem ugotavljamo, da smo bil priča vsaj dvema oddajama, vrednima vse naše pozornosti .
MOŠKI, ŽENSKE
(TV Slo., 2.prog.) - 23,maj
Oddajo, kije del" Umetniško-eksperimenta l neg a program a'', j e njen a v od ite lj ic a M anc a Košir tokrat posvetila erotiki. O tej sanimivi temi so razpredali novinarka (prva dama slovenske puhlici stike) Alenka Puh ar, pevk a (fatalna, seksualno privlačna ženska) An" Rupel, psihiater (trikrat ločen, štirikrat poročen) dr. Jane z Rugelj ler pesnik, prevajalec in urednik revije Revolver (gay) Brane Mozetič. Najprej so govorili o zvestobi in svobo< o ra? liki med seksom in erotiko, o nebeškem in zenici j skem erosu starih Grkov, ter o spolni in erotični podobi slovenske žene. Natoje udaril dr.Rugclj, ki je zatrdil, da po splošno znanih dejstvih svetovne patologije, menda nihče na tem svetu spolno ne živi zdravo in ne more uresničiti celostne potrebe po erotiki In to zato, ker ne skrbi redno za telesno (zdrava, predvsem rastlinska hrana, sprehodi), seksualno (redno praznjenje) in duhovne zlre-bljanje. Če si ne omogoči Življenjskega sloga, da se iztrebi patoloških vtisov, 1 si jih je nabral od ljudi ki širijo mentalno okužbo, potem je nesposoben za erotike a spolnost, razen na čisto fizični ravni. Kot da ni povedal že preveč, jc nadaljeval z "dejstvom", da je moški v tej civilizaciji v izraziti krizi. Ker hodi v pajzle, kjer se v homoseksualnem vzdušju, to pa je strašila stvar za moške, obremenjuje s strupi in kužnimi informacijami so besednikov . Sicer pa so po njegovem mnenja odnosi med partnerji bedni, ker so ti debeli, zakajeni in zapiti ter zato smrdeči in za pravo erotiko nesposobni. Omeniti velja še Mozctičevo razmišljanje, katera zvestoba, duhovna ali telesna, je pomembnejša. Po njegovem se s leni ukvarjamo že vse od starih Grkov naprej, ko so hoteli erotiko nekako oprav ičili in so iz tega razvili filozofijo duhovne ljubezni. In še njegova zadnja, povsem življenjska ugotovitev: Ni problematično dobiti partnerja, želja ga potegne nase. mnogo teže jc svoje erotično privlačno bitje obdržati. Na višku zanimivosti pogovora je čez ekran že tekla odjavila špica. Ujeli smo še, da so moški zaradi latentne homoseksualnosti v sebi mnogo bolj preplašeni kot ženske in oddaje jc bilo konec.
V	taisti oddaji, kije hila na sporedu l.S.av-gusta in je bila v celoti posvečena strastem, p je v svoji značilni pozerski tnaniri bnljiral dr Mišo Jczemik. Potegnil je ravno črto in tik drugače spolno usmerjene uvrstil tako homoseksualce kot tudi tiste, ki se "izzivi o" nad trupli, kipi itd.
ROZA LJUBEZEN
i Kanal A), 29. september
Oddaja jc kot "Dokumentarec tedna" tra jala le borih dvajset minut in tako tudi nt mogia izpolniti vseh pričakovanj. Daje roža ljubezen enakovredna vsem ostalim, naj bi gleditlstvo prepričal kratek izlet v zgodovina, pa odlomki iz gay in lezbičnih filmov ter Še krajši pogled v Roža disku in našo revijo. Ničesar nismo slišali, kar še ne bi vedeli, je pa ludi res, da je bila namenjena najširšemu, hire) pretežno straight občinstvu i da jo e pra\ takšna TV ekipa tudi podpisala. Morda prav
z at o ekip a tudi ii i omen i 1 a, da j e odda j a n asta ki
ob veliki pomoči Roza kluba, kije prispeval voj video material, izjave članov s tabora v Grožnjami ter strokovno gradivo. Skratka jb-našali ;e je tako, kot da Roza kluba sploh ne bi bilo.
RADIO GA-GA
Nedeljska k uit urna oddaj a, ki jo Radio Slu dent tola kot "Oči. da ne vidijo", je hila 1
ok to baa po s več en a temi: 'H om ose k su a 1 n os 11 n
mediji" Spregovorila je o "sožitju" teh dveh pojmov na Slovenskem ill to skozi zgodovin pa vse do danes. Podpisala sta jo Andrej h Katra. T
Leben und Tod POMARANČE NISO E0INI SADEŽ
(Oranges are not the Only Fruit) -TV Shi ! .junij
re .Beeban Kidron. prod :Phi1 lipa Gik . scenar:Jeanette Winterson, igra:Gcraldine McEwan (mačeha), Charlotte Coleman (Jess . Freda Do wie, Celia Tmrie. Kenneth Cranham (pastor Finch), Barbara Hicks, Catliryn Bra-dshow (Melanie): VB. 1989, 160min
V	juni ju mo imeli priložnost v "elitnem" terminu (ob petkih po drugem TV dnevniku) videti to -v. ao angleško nadaljevanko in sicer v treh delih. Scenarij zanjo je po lastni literarni predlogi, avtobiografskem romanu, napisala ,1.Winterson, vešče pa gaje upn/. rila H.Kitlron. Gre za prikaz odraščanji mlade Jess v krščanski fundamentalist i čiJ družini v prorincialncm angleškem mestei_u Lancashire, v poznih Šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih, v okolju lorej, ki jc ne sami malomeščansko in skrajno konservativno, p pa meji v tem primeru na pretirano versko gorečnost oziroma religiozno blaznost. Jess, posvoji:[iko, vzgaja versko fanatična mačeha, kije prepričana, daje Šola "Satanovo gojišče in jo poskuša na vse mogoče načine izolirali skratka odtegnili od "grešnih vplivov zun, ■ njega sveta". Zgodnje otroštvo Jess prež 1 ji v glavnem v evangeličanski cerk1 in doma. Edini pogovori, ki jim jc priča in iz kate h nabira prvo znanje, sn pogovori bolestno obsedene mačehe s krogom starih tercialk, ki goreče častijo Jezusa in pastorja Fincha, ko lovodjo le prismuknjene druščine. No, Jess vendarle odide v šolo, ko oblasti mačehi zag-
B.M.
roži jo s sodnim pregonom. Kljub grozljivemu vplivu ek scenlričnega e v ail ge 1 ica tiski ga okolja se ne more upreti stras do prijateljice Melante ki jo nekoč slučajno sreča v ribarnici. Jess Melanie uvede v ccrkcv. v svet torej, ki ga edinole pozna. Tam vodi kongregacijo in ko iz vseh grl zanosno zadoni " When i Was Sleeping, Somebody Touched Me'' - pesem, v katere pod tonu je moč zaznati namige, že kar seksualne konotacije - nas režiserka uvede v ljubezensko sceno, k i ¡e kljub svoji preprostosti nabila s cvetočo sen zli al nos t jo triiade ljubezni. Čudovito pri tem je to. da je ta scena, ena najmočnejših v nadaljevanki, v bi.sivu povsem neapologetska. Prav osvežilno delujeta mladostniška naravnost iti odsotnost vsakršne obremenjenosti 7 nepotrebnimi, odvečnimi predsodki obeh glavnih protagonistk, Jess in Melanie - še posebej gledano v kontekstu mainstream TV drame. Pomaranče tako rišejo odličen portret zatiralskega, hipokrit-skegain krutega ravnan ja, ki ga je Jcss nenehno deležna v imenu Gospoda - od zmedenih biblijskih metafor za spolnost {"Samo pazi se. Kar misliš. da je srCe,je prav lahko kakšen drug organ"), do raznih fantazem, cclo telesne torture. Ko pastor Finch, mačeha in ostale vernice / vežejo Jess, da bi iz nje izgnali hudiča (to se zgodi tedaj, ko ugotovijo, da se e med Jess in Melanie spletlo lezbično razmer-j :), začutimo v lein ritualu mračno, polteno motivacijo. Vendar Jessirie volje ne zlomijo. Na točki, kjer je usoda večine Rimskih le/bijk skrbno zapečatena, Jess potem, ko Melanie nasilno ločijo od nje. poišče uteho v Katvnem naročju -111 končno tudi svojo neodvisnost, ko
odide od doma. Uspešno opra' 1 Sprejemne izpite na politehnični fakulteti in za zmeraj zapusti malo, zakotno okolje, ki bi jo slejko-prej zlomilo.
Še posebaj pohvalno je, kako se je avtorici uspelo dvigniti nad raven obtoževanja in se izogniti jadikovanju nad kruto usodo Raje se je odločila za lahkotno, humorno in ironično formo; v tem pa je verjetno tudi največji šarm in moč zgodbe, ki se odvija pred nanr Pohvaliti je treba tudi odlično izdelane karakterje, še zlasli ekscentrično Cissy, lastnico pogrebnega zavoda, pa 82-fetno Elsie. Jessino prvo prijateljico - čeprav iz kroga vernic, se je b veno razlikovala od drugih, bila je topla, čuteča in razgledana, nekoč v mladosti sufra-žetka. Ne nazadnje pa je pomembno tut to, da bi se zgodba lahko dogodila kjerkoli, tudi v Radovljici ali npr. na Ptuju...
Povedano Jal o strnemo v oceno: odlično, čudovito, enkratno! T
Vegan & Vesel
P.S. Zamudniki si bodo nadaljevanko lahko ogledali tudi v okviru decemberskega tedna filma v kapelici...
Dramski biser, čudovita igra z redko možnostjo, da istočasno spravlja v solze in smeh. Sunday Telegraph
Ne morem se spomniti, da bi bila še kakšna nadaljevanka tako polna sočnih dialogov in nepozabnih likov... Cista magija, vse skupaj. Daily Kxpress
Najzanimivejša mi a da pisateljica, ki sem jo bral v zadnjih dvajsetih letih. Gore Vida!
PREVIDNA TRACY
Tracy Chapman, znana ameriška črna (in lezbična) pevka, ne želi govoriti o svojem nagnjenju. Letos aprila je dala inter, u za revijo Rolling Stone - tudi tokrat s seznamom tem. o katerih ne daje izjav. Pa poskusimo ka razvozlati iz tega zanimivega ciLata: "Včasih v želji da bi izživeli polne življenjske poten ciale, sprejmemo odločitve, ki nas morda približajo našim stremljenjem in ciljem, toda na koncu lahko ogrozijo našo humanost.
MADONNA PODIRA TABUJE
To sicer vešče počne že seskozi, vendar se vseeno zdi, da sta ji .spot Justify My Love in film In Bed With Madonna vli la novih i Jej ki jih je udejanila v knjigi SEX. kjer brez dlake na jeziku razkriva svoje seksualne far j . Knjiga je seveda doživela grom zanski uspeh. Malo pred /idoin knjige pa je udarila z videom EROTICA, kjer brez kančka ^rarr u koketira s svojimi lezbicnimi fanta; ami in nekaj malega še s S/M eksom ter ekshibi-cionizinom(naprimci'obkoneu ,pola.k gol» štopa ob ccsti - kraj dogajanja Miami Beach Madonna je ta video opisala kot kompkk>n¡ ekranizacijo svojih seksualnih fantazij in fan lazi j s v oj i h prij al e I je v ter zn an c e v. Pri re al i z a -ciji spota in knjige jc pomagal znan. fotograf Sleven Meisel, ki z njo sodeluje že tri leta. Video, kot rečeno, vsebuje razne jezbične pr zore, najslajši pa so brez dvoma prizori, kjer se Madonna znajde v lezbični vlogi skupaj j vrhunsko manekenko svetovnega slovesa Naomi Campbell.
V; orodno s ingkim Etoiicä je .zšla tudi plošča z istoimenskim naslovom; le d i pripravlja tudi novi single, ki naj bi se pojavil na skupni kompilaeijitehno,pop. rap... glasbenikov iz New York a. Izid te kompilacije jc napovedan za začetek leta 1993. Za tedaj tudi napoveduje svojo naslednjo turnejo. Kot trač lahko morda omenimo šc to. da se je septembra pojavila na modni reviji J.P.Gaultiera v San Franci sc u v - zgoraj pomanjkljivi opravi, pa morda šc to, da zadnje čase zavzelo spremlja Naomi na njenih poslovnih udejstvova-njih. Skrbi jo tudi za založenost polic s pomo videi, zalo obljublja svoj prispevek za popes iriiev tovrstne kulture. No, bomo videli. Drugače paje izredno aktivna v boju proti aidsu in se "baje': zavzema za safe sex (če ga tudi sama prakticira, nam zaenkrat Se ti. uspelo izvedeli). Kar pa je za gay skupnost še posebej razveseljivo, je 10, da si menda prizadeva, da bi bila producentka ekranizacije izjemnega Uiildwinuvegi) gay romana Giovanni je va soba. Upamo, da bo ta projekt tudi uresničila. Zaenkrat bodi dovolj o Madonni - sicer pa med novicami lahko preberete lui kaj ¡ i o Madonni misli njena bivša ljubimka, spešna in priznana komi Sarta Sandra Bernhard
ZALJUBLJENA MARILYN
"Marilyn in jaz sva bili zaljubljeni Čutili sva telesno privlačnost. Živeli sv a skupaj kot mož in žena 'az sem biLa mož, ona žena. Bi It' je mia amore - moja ljubezen, '¿ame je. bih. to prva ljubezenska izkušnja take vrste. Edinti," je povedala Natasha Lytess leta 1961 za Pen-
ROSEANNE
"Prvi homoseksualec, ki sem ga poznala, je bil moj bral. Prt devetih letih je imel že šestkrat polomljen nos - vrstniki ga niso marali, ker je bil femimzlran. Take ostudne stvari se še dogajajo vsak prekleti dar vsako minuto vsakega dne. To je bolno. Tudi moja sestra je lezbijka. že dvanajst let ima stalno prijateljico. Nekega dne sta sedeli na kavču v naši dnevni sobi. Sestra p imeta v naročju pnjRtel-jičino glavo in jo božala po laseh. Moji starši pa so ju, kot oa bt bili slepi, vprašali, če že kaj azmišljata o bodočih možeh! Tako prekleto neumno. Imam še eno sestro, kije poli-seksualno usmerjena. :,Tako razkriva družinske skrivnosti Rcseanne (Barr) Arnoid. ki jo poznamo iz humoristične serrje Roseanne, v katero bo menda vključila tudi lezbično vloge
B.M.
I
t ¡lome. Naiashaje Mari íyn Mon roe ufila dramsko igro, bila paje ludí njena sostanovalka.
MOŽATI GIBSON
Igralec Mel Gibson je za ameriško T V mrežo ABC povedal, da se ne namerava opravičiti gayetn, ki jih je žalil v intervjuju za španski časopis BI Pais. Na vprašanje novinarja K ora Castellana, kaj misli o homoseksualcih, jc iz avstralskega igralca bruhnila lirada žaljivk. Oni dobivajo v ril," je povedal brez zadržkov, vstal, sc sklonil in pokazal na svojo ril: "Ta reč je samo za stanje." Castellano ga s spomnil, da je v Soli dramskih umetnosti imel vendar veliko homoseksualnih kolegov. "Bili so dobri in prijazni ljudje," je odgovoril Gibson, "Vendar njihova stvar ni moja stvar. Na žalost pa ti ljudje hitro pripišejo homoseksualnost. Če si igralec Kljub
temu se nisem odpovedal igralstvu - z mojim telesnim izgledom - le kdo bi verjel, da s eni gay? Mar govorim kot homoseksualci? Mar hodim kot homoseksualci '"
Tudi sicer Gibson slovi po skrajno konservativnih stališčih. Čeprav je globoko veren, je zapustil katoliško ccrkev, ker meni, da so bile reforme z Drugega vatikanskega koncila preveč radikalne! "Cerkev je sprevrgla vrednote, I've, kar je nekoč veljalo za knvoversfto, .ve danes tolerira. Nas. katolike, so izigrali. Cerkev ti i več kritična in prav nične mislim slediti njenim spremembam." Seveda jc Gibson tudi proti kakršnikoli koniroli rojstev: "Samo bog ve, koliko otrok bi morali imeti in moramo biti pripravljeni, da jih sprejmemo."
Tako jc januarja letos Gibson v odd; ji "Good Morniug America" (ABC) povedal, da se mu opravičilo gavein ne zdi potrebno:
"Imam pravico do svojega mnenja. Na neposredno vprašanje pač ne mislim lagati. Gre pa tudi za problem prevajanja iz angleščine v španščino in obratno. Poleg tega so bile moje izjave iztrgane i: konteksta.'"
Robert Bary, predstavnik National Gay i Lesbian Task Forcc, je povedal nasledil "Tudi jaz imam pravico odgovoriti na Gibso-novo hleve tanje gayev. Noj me hišne v- mojo pede rs ko rit Nikar se naj ne izgovarja na slab prevod, saj obenem pravi, da je povedal toč? to, kar misli."
The Advocate, vodilna ameriška gay/le?-bična revi ja, vsako leto podeljuje nagrade največjim homofobom. Letos je v hudi konkurenci "zmagal" Mel Gibson hi si prislužil naslov S'tssy of The Year (Mevža leta 92). Pra\ mu jc,
8
H
i
i I

U2 ZATAJILI
§ Februarja letos so U2 posneti transvestitski video. Režiral ga je njihov fotograf Anton Corbijn Video: v katerem se člani skupine pojavijo tudi v ženskih oblekah, bi naj pospremil izdajo singla One, katerega izkupiček je namenjen ljudem z aidsom. Si predstavljate pevca Bona, ki v transvestitski preobleki poje svojemu očetu: "Sem te razočaral? Pustil slab priokus v tvojih ustih ? Obnašaš se, kot da ne poznaš ljubezni... Midva sva eno. vendar nisva enaka." Na žalost pa videa ne bo moč videti. Po končanem snemanju so se transvestitskih prizorov najprej ustrašili sami \J2, češ da bodo ljudje mislili, daje alds samo bolezen homoseksualcev.
Anton Corbijn. ki so ga šefi založbe Island Records odpustili, češ da ogroža imidž skupine IJ2: je razočaran:" Video vendar ne more biti nevaren. Na žalost je nova verzija povsem heteroseksuaina"
SOMERVILLE IN JARMAN
Pevce Jimmy Somerviile in režiser Derek Jarman sta bila med 45-imi proLestniki, ki so jih aretirali 6. februarja letos v Londonu. Akcijska skupina Outrage je protestirata proti zakonodaji, ki kriminalizira homoseksualnost. "Tukaj sem zato, da izrazim svoj gnus. ker se nobena politična stranka ni resno zavzela za probleme guyijv," je novinarjem povedal Derek Jannan.
B-52's
Keith Strickland in Fred Schneider, člana skupino B-52's. sta naredila coming out. Skupina se je odločila za odkritost in spregovorila tudi o nekdanjem kitaristu Kicky Wil-sonu, ki je leta 15)85 umrl za aidsom. Tudi njihova pevka Kate Picrscn ima o vsem tem svoje mnenje: "Mi smo zabavna skupina. Za naše občinstvo smo takorekoč poli-seksual-//i."
BUSH & CLINTON
George Hush; "Istospolnt starši - tega ne "lorem sprejeti kot normalen življenjski stil. Žal mi je. toda gay in lezbični starši niso normalni. Jaz verjamem v tradicionalne družinske vrednote."
Bili Clinton: ''Ne dovolite, da vas zaslepijo stereo tipi. Predolgo so nam politiki govorili, da smo Američani povsem v redu, da so problem Amerike drugi. Drugi so manjšine. Dragi so liberali. Drugi so reveži. Drugi so brezdomci. Drugi so invalidi. Drugi so gay ijtidje. Kar naprej govorimo o drugih. Toda to je vendar Amerika - ni drugih, smo samo mi. En narod, pod enim bogom, nedeljiv, s svobodo in pravico za vse."
PRIMER SAUNDERS
Osemnajstletni Jennifer Saunders iz
S on th Y ork shirea (160 km j u žno od Lon don a, industrijsko področje z večinsko delavsko populacijo) je grozilo šest let zapora. Obtožba je bila nenavadna: Jennifer se je pretvarjala, da je mu.ški. Dekleti, ki sta bili z njo, bi naj bili zavedeni. Sodnik Jonathan Crabtrce je
menil, da bi sedemnajstletnih Rebecca Andrews in Helen Kdwards gotovo laže prenesli dejstvo, daju je posilil pravi moški, zato j: biklSautldersoval "i v a tudi zaradi skrivanja spolne identitete.
Jenn- ;r in Rebecca sta b v vezi pet mesecev. Tožbo proti Jennifer sta vložila Rebec-cin oče in stric. Nekoliko nenavadna je bila trditev, da Rcbccca ni vedela, daje pet mesecev spala z žensko.
Britanska gay/lezbična skupnost je bila najprej v dvomih, potem pa je reagirala lez-biČna skupina Labia in s peticijo zahtevala, naj sodnik Crabiree opusti primer, saj je znan kot homofob in sovražnik žensk. Labia jc začela zbirati tudi denar za sodne stroške, ki ga je Jennifer z veseljem sprejela. Povedala je tudi, da sta Helen in Rebecca vedeli, da je ženska. Moško vlo go j e pre v ze 1 a le z ato, d a bi ju zaščitila pred nerazumevajočim okoljem, )w gotovo ne bi toleriralo lezbicnega odnosa. Pritisk javnosti je opravil svoje in Jennifer je bila oproščena tožbe, predvsem zaradi "težkega otroštva", kot jc pojasnil sodnik Crabtrce,
9
SANDRA
Sandra Bemhard slovi po nesramnosti, komedijah in po tem, da je bila Madonnina ljubica. Trenutno po ZDA in Veliki Britaniji navdušuje z one-woman showom Giving Till It Hurts, teta 1990 je posnela tudi film Without You, I'm Nothing (r. John Boskovlch), pojavila pa se bo tudi v nekaj nadaljevanjih serije Roseanne.
Pa si poglejmo nekaj Sandrinih strupenih izjav: "Obstajajo tri skupine ljudi: homoseksualci, biseksuatci in najmanj zanimivi - nikar se ne sramujte -heteroseksualci." "Ne maram malenkostnih ljudi. Ne maram cenenih ljudi. Ne maram posrancev. Ne maram rasistov in homofobov. Ne maram heterosek-sualnih žensk, ki pravijo, da če bi že spale z lezbijko, bi to morala biti kd lang. Zakaj? Ker jih spominja na Elvisa Pres-
leya?"
"Sem proti outingu. Nobene koristi ni, če nekoga, ki skriva svojo homoseksualnost, razkrijemo v javnosti proti njegovi/njeni volji. Saj se vendar ne želimo zgledovati po takih ljudeh." "Jodie Foster? Orekačica! Name ni naredila nikakršnega vtisa. Baje je velika feministka - pa ni niti prijazna z ženskami!
Ne mara me. Jaz pa mislim, da je zmešana, ker se v javnosti ne želi pojaviti z nobeno žensko, ki je povezana z gay gibanjem. Upam, da bo to mojo izjavo prebrala!7' "Madonna se je pretvarjala! Ni ji bilo mar za gay gibanje. Nehajte me spraševati o njej." "Dolgčas je zame največji zločin."
Sandra se pri svojem igralskem, pevskem in plesnem delu vetiko zgleduje po Barbri Streisand, Patti Smith, Judy Garland, Lizi Minelli, Nini Simone, Peggy Lee... Najraje ima pevko Patti Smith, ki se, podobno kot Sandra, nikoli ni držala pravil ženskega obnašanja: "Patti Smith je vedno dajala drzne izjave. Nikoli ni bila dolgočasna ali didaktična, temveč zelo kreativna. Upam, da sem jI vsaj malo podobna
KO LANG
''Če samo demonstriraš in dereS 'Jaz sem iezlnjket', nit' ne opraviš. Sama sem naredila največ kot iskrena in poštena ume!niča. zalo si ne zaslužim kritike. Politika me ne. za ni mu, bolj sodelujem v gibanju za pravice živali kol pa v gay gibanju,. Lezbijke. so bile na mojih koncertih nemogoče. Misleč, do jim nekaj dol gajem, so me hotele zvleči v svoje klube, jaz pa ne maram nobenih klubov. Oh-čudu jem aktiviste v gaVdezhiČnem gibanju, toda jaz sem umetnica."
Kanadska country pevka kd lang je d akt januarja letos intervju a največjo ameriško gay revijo The Advocate. Kljub mnogim pripombam če7. gay in lezfrični aktivizem je naredila coming out: "Nočem se vendar sk.....uri1
Če me ne bi skrbelo za mamo, ki živi r majhnem mestu s 650 prebivalci, bi bila največja leibična aktivistka na svetu i"
MONEY
Novi švedski bankovec za 20 kron je najbrž prvi papirnati denar ki časti lezbijko. Na njem je namreč Selma Lagerlof, prva ženska, ki je dobila
Nobelovo nagrado	•>..-:-..•, - ■ --------
za literaturo. Leta 1990 so objavili njene dnevnike in pisma, ki razkrivajo tudi njeno dolgoletno zvezo a pisateljico Sophie Elkan. Lagerlofova, k g umrla leta 1940 pri 82. letih, je postala leta 1914 piva ženska članica švedske akademije Njena najbolj znana knjiga Čudovito potovanje Nilsa Holgerssona je izšla leta 1907. Slika na hrbtni strani bankovca predstavlja prizor iz te knjige fanta, ki leti na goskinem hrbtu.
B.M.
		li-Vi ""-S viBiH^		wsÊmM&mÊ	
		-, ' " ; -			
					
B		: jjjiŽi^JH			P^Ü p
	ffe'.' '1				«K- «SeÁis¡te"
	lllllll				
	S				
	■				
	Bill				
	8ÜI piil			Bfilfe	
	Blflit'				
			H^HSHBI		
ILGA v Parizu
250 lczbijk m gaycv iz 38-ih dežel se je zbralo na letošnji, 14. konfcrcnci ILGA, med 12. in 1 S. julijem v Parizu. Generalni sekretar ILGA ostaja Jolin Clark, sekretarko Liso Power pa bo zamenjala Rcbccca Scvilla iz Peruja, "1 remi trio ima ta mednarodna organizacija lezbijk in g aye v 410 članov (večinoma skupin) iz 61.1-lh držav, V Parizu so bile uradno sprejele med člane ILGA novejše skupine iz Bolgarije, Kitajske, Estonije. Gane, Kenije. Romunije. Zimbabvcju, s Hrvaške in Roza klub iz Slovenije. (Skupini Magnus in LL pa sta članici ILGA žc več let.)
Tudi letos so udeleženci konference organizirali demonstracije. Ko pa so izvedeli, da so bili v Mehiki ponovno kruto umorjeni trije gay aktivisti, so se odprav i protestirat pred mehiško ambasado. Tam jih je obkolila francoska policija, izurjena za posege proti demonstrantom, in jih začela pretepati. Devet g aye v in lezbi jk jc bilo ranjenih.
info
PLAKAT Ljubljana je bila nedavno po-lcpljena zlezbičnimi plakati, Gre za umetniški projekt skupine Fierce Pussy v okviru prireditve Stcirischc Herbst (Štajerska jeseti) v Grazu, Tako smo si s posredovanjem Moderne galerije ogledali plakat, na katere in je skupina deklic in napis Wie viele Lesben sind auf dwser Bild - K tili ko lezbijk je na tej sliki?
DRAGI JOHN - V enem izmed oktobrskih nadaljevanj ameriške h umori,stične serije Dear John smo izvedeli za hudo neprijetno skrivnost osvajalca ženskih src in patološkega lažnivca Kirka. Žena ga jc namreč zapustila zaradi druge ženske. Z Johnovo pomočjo se Kirk opogumi in pogovori z bivšo ženo, ki mu pojasni, da njeno nagnjenje nima nič opraviti z njegovo posteljno spretnostjo. Navržcnih jc še nekaj modrih misli, kot recimo tale. da odločitev za lezbiStvo pač ni podobna odločitvi za spremembo barve las.
WILD G1KLZ - Končno so se opogumila tudi dekleta oziroma dekleti, ki sta v Roza disku izvedli historicno-erotičnotraged, o p motivih Shakespeara. Romeo in Julija, seveda v nekoliko drugačni inačici, ki seglar îi mea in Julija, Spodbudno dejanje, ni ka j 1 No. Wild Girlz so se po hitrem postopku prelevile \ obširnejšo zasedbo, imenovano Amazonas, ki obeta še mnogo bolj predrzne podvige. Torej držimo pesti in srečno Amazonas.
VENERA - V zadnjem času Nasa sprejema imena znanih žensk, da hi z njimi poimenovala kraterje, vulkane in predele na Veneri. Tako so Že izbrali nekaj lezbijk: Sapfo, Colette, Gertrude Stein, Virginio Woolf...
PEN LJUBLJANA - Ob prebiranju švedskega gay časopisa Reporter smo naleteli na tale oglas, ki opozarja na klub gay dopisovalcev: Gay pen-pal club - all ages, 5 continents. Write for free derails.' World friend, f'O Hux 73, 61117 Ljubljana, Sloveitien. Enclose a international reply coupon ilRC) - available a! the post office. - Poskusite!
PEN AMERIKA - Če si želite dopisovali z gay i in lczbijkami iz ZDA. sc oglasite na priloženi naslov; napišite, v angleščini, lu fi nekaj o sebi, svojem življenju, interesih, Sloveniji itd,
1GLHRC. Pen Pal Project. 520 Castro St., an Francisco. CA 9411S USA
GAI P1K1Ï - Po trinajstih letih je konec oktobra prenehal izhajati francoski gay tednik GAI PIED hebdo. Lastniki so se za uki ni le v odločili iz finančnih razlogov, GA1 PiED sodi med najpomembnejše evropske publikacije, namenjene homo populaciji (poleg angleškega Gay limes, nizozemskega De Cay Km nt. nemškega Magnus iti italijanske Bubihmie). Obenem je bil tudi pomemben del francoskega novinarstva. Bil je tudi pobraten z ljubljansko sekcijo MAGNLS, sodeloval jc na festivalih Magnus... in močno podpiral nastajanje in razvoj slovenskega gay in lezbičnega gibanja. Od tedaj je redno spremljal dogajanje pri nas. Brez G Al PlEDa bi bila tudi naša pol drugačna. Lahko rečemo, da ga bomo močno pogrešali, obenem pa upamo, da bo ekipa morda ustanoi "a novo revijo. Za vse sto :e-no se j im zahvaljujemo.
V naši skupini je Drecej gayev, ki želijo svoj prostor, kjer bi lahko povedali, kako dobra kot tudi slaba je lahko spolnost med moškimi."
Politika ameriških skavtov Boy Scouts of America (BSA) na podlagi religioznega prepričanja iz svoje organizacije izključuje gaye, ateiste in ženske Pred nedavnim so izključili desetletna dvojčka, ki med skavtsko prisego nista hotela izgovoriti besede bog". Primer se je znašel na sodišču, sodnik pa je razsodil, da omenjena skavtska pravila grobo kršijo človekove pravice. Slabše pa se je končalo za Tima Cur-rona, skavtskega učitelja, saj je losangeieški
sodnik podprl njegovo izključitev zaradi homoseksualnosti. Firma Levi Strauss & Co iz San Francisca je naznanila, da ne bo več finančno podpirala skavtskih odredov, ki di-skriminirajo določene skupine ljudi.
V Zagrebu so ustanovili novo gay in iezbično organi- zacijo. Kontakt: LIGMA-SECTIOI. Transnacionalna radikalna stranka, Radičeva 15, 41000 Zagreb
"Nedavno smo izvedeli, da ima poljski predsednik Lech Walesa sina gaya. Menda ima devet sinov in eden je gay, je povedal Andy Bell, pevec britanske skupine Erasure, za avstralsko revijo Vox. Walesa o gayih pa takole: "Ne vem se, če bom homoseksualce obravnava! kot družbene izmečke Težko odgovorim na to vprašanje."
Skupina Queer Nation iz New Hamps-hirea ZDA, je sprožila kampanjo proti igralcu Arnoldu Schwarzeneg-gerju,
ki se je proslavil kot Bushov navijač in homofob. Pred zbrano množi-co na konvenciji Republikanske stranke si
je privoščil tole izjavo: Danes ne bomo zgubljali besed o demokratih Ko sem zad-njič gledal njihovo razpravo, so se mi zdeli kot gruča femini-ziranih bab."
V Angliji že sedem let obsta jajo Survivors (Preživeli), skupina za Domoč posiljenim moškim. Martin Dockrell ustanovitelj Preživelih, je na letošnji konferenci pozdravil ustanovitev podskupine za gaye žrtve posilstva: "Nikoli nismo zanikali, dd so tudi med gayi žrtve posilstva.
B.M.
Intervju
MOJCA DOBNIKAR
Ne bom dala miru, dokler ne bom imela Berlina v Ljubljani
12

Intervju
*	Sedaj, v začetku devetdesetih, lahko že nekak i z distaneo gledamo na dogajanje iz sredine osemdesetih, ki si ga boino zapomnili predvsem po silovitem vzponu novih družbenih gibanj - tako mirovništvu, gav gibanja, zatem feminističnega gibanja in nekaj let pozneje, šele v drugi polovici osemdesetih, končno tudi lezbične iniciative. Kako ti vidiš to obdobje in zakaj tak vrstni red dogajanj?
Na to obdobje nc gledam toliko z distaneo, kolikor 7 nostalgijo, saj je bilo to. vsaj zame, zelo lepo obdobje. To je bil čas, ko je vse nekako cvetelo, predvsem tisto, kjer smo bili najbolj doma, se pravi alter scena, s Čimer smo imeli v mislih pravzaprav vse, od umetniških scen do pojava novih družbenih gibanj. Ja, bilo je zelo lepo, vsaj spomin mi tako govori, da je bilo tedaj vse mogoče - kar sem si izmislila, sem lahko naredila. Zdaj tega občutka nimam več. To ne pomeni nujno, da so časi toliko drugačni, prej bi rekla, da je pač neko določeno obdobje za nami - obdobje, ko smo stvari začenjali na novo, z velikim entuziaz-mom, in smo si lahko privoščili tudi vse mogoče napake, saj smo delali stvari, ki jih v tem prostoru ni še nihče naredil. Zdaj imamo za sabo že neko zgodovino in si temu ustrezno postavljamo povsem druge kriterije o tem, kaj hočemo narediti.
Zame osebno je b;,a scena, ki je takrat cvetela, zelo spodbudna. Začelo se je z rnirov-ništvom, pa z duhovnim gibanjem, zelo kmalu tudi z gav gibanjem oziroma z Ma gnu so m, kjer je bilo tudi nekaj žensk. Po drugi sLrani pa meje spodbudilo prevajanje. Zgodilo seje. da so me določili za prevod feministične knjige, in tako sem pač spoznala feminizem. To se mi je nekako povezalo še z naključnim poč liškim potovanjem v Berlin. 1 :r sem padla naravnost v feministično sceno. Vrnila sem se jeseni leta 1984, ko je v Ljubljani vse cveLelo, in si rekla; Naredimo torej še nek,"' za ženske!
Zakaj iak vrstni red ? Po ei strani se mi z li logično, daje najprej nastala feministična oziroma ženska skupina in šele potem lezbična, toda morda se to zdi logično samo zato, ker so se stvari pač tako dogajale; konce koncev so se lezbijke že prej organizirale v okviru Mag-nusa in potem zelo hitro prestopile v žensko skupino. Mislim pa, da bi sc lezbična skupina razvila tudi, če se feministična ne bi.
*	Al i >e ti ne zdi, daje bila takrat družbena klima bolj naklonjena raznim pobudam, lažje smo dobili subvencije za fanzine in druge projekte?
To je dejstvo. Dejansko je bilo takrat lažje dobiti denar, Vsem se je dobro zdelo, če smo prišli "žicat'\ Če smo prosile denar za kakšen feministični projekt, so se sicer moral, nalo ponorčevat iz feministk, emancipirank in ne vem koga še, ampak dejansko je bila takratna politična struktura vsemu temu zelo naklonjena, Še zlasti pa takratna ZSMS. Ker nisem zgodovinarka niti sociologinja, tega raje ne bi analizirala.
*	Znana si po svoji publicistični in prevajalski dejavnosti, po izredni družbeni angažiranosti, predvsem kot pobudnica ustanovitve feministične sekcije Liltipri SKUC-Forumu v Ljubljani, kar si prej
omenila, pozneje pa še kot ena izmed ustanoviteljic prvega 505 telefona m ženske in otroke - žrtve nasilja. Katera vloga ti je najbolj pisana na kožo?
Če bi sklepala po učinkih, bi morata reči, da aktivistična. V teh letih sem, skupaj z drugimi ženskami seveda, naredila ogromno stvari, včasih nc morem verjeti, dasmo toliko naredile. Če pa izhajam iz tega, kaj rada delam, je to publicistika, kjer pa lahko na žalost najmanj pokažem. Več imam za .sabo prevajalskega dela. Najbrž je to tako, če se človek odloči za aktivizem. Ne da primanjku-: časa, ampak akti' 'stična energ ja ; nekaj drugega kot energija, potrebna za pisanje. Vsaj meni ni uspelo tega dvojega uskladiti.
*	Če se vrnemo k začetkom, kaj je bilo torej osnovno gibalo, ki te je spodbudilo k organiziranju feministične skupine, kakšen je bil program in kakšni so bili cilji?
Nato vprašanje mi je težko odgovoriti, ker scin še preveč nostalgično vezana na to obdobje. Sccna jc bila ustrezna za kakršnokoli akcijo. Idejo sem prinesla iz Berlina in skupaj z okoli desetimi ženskami smo ustanovile skupino in organizirale prve večere Li lit, Prepričana sem. da se tega ne bi lotila, če ne bi bilo tistega potovanja v Berlin in če ne bi obiskala ženskih diskotek. Obiskala sem og' romno ženskih projektov, knjižnic, teatrov, knjigam, kafejev. ženskih centrov, zatočišč... Najbolj pa me je očaral ženski dislco, ker mi je tam poslalo jasno, kaj mi je všeč tudi v vseh drugih ženskili projektih oziroma kaj jc tisto, zaradi česar se v njih tako dobro počutim. V disku sem to nekako strnjeno doživela; bila sem preprosto tam, med samimi ženskami in se super počutila. Nikoli se i ;ein počutila ogroženo, kao tukaj so lezbijke, ki bi me lahko začele osvajal To vprašanje, kako je v ženskem isku, pogosto slišim od žensk. Vse predstavljajo, da je tako kot v hetero disku, kjer si tc tipi ogledujejo, da ne rečem, da te slačijo s pogledi, ti težijo in te osvajajo, kakor si pač predstavljajo osvajanje. Vem sicer, da so razni načini možni tudi med lezbijkami, ven dar česa neprijetnega takrat pač nisem doživela, Počuti lasem se super in zdelo se ini je, da brez tega, ne da ne morem, ampak nočem več živeti. Skratka, brez ženskih prostorov. Nekaj let pozneje me je prijatelj v pismu spraševal, do kdaj se še mislim iti ta aktivizem, ki me samo, tudi ekonomsko, izčrpava. Odgovorila setn mu, da verjetno ne bom nehala biti aktivistka, sc pravi feministična ak v i s tka. dokler ne bom imela Berlina v Ljubljani, dokler ne bom imela v Ljubljani vsega, od zatočišča za pretepene ženske do ženske diskoteke.
Kar se pa tiče programa in ciljev Lilit, smo si zadevo zastavile čisto preprosto: vsak mesec večer z določeno žensko temo. Tako je tudi potekalo: v takratnem K4 .smo lele ženske večere, ki so se začeli z diskusijo na določeno temo in sc končali z žurko.
•	Jaz sem bila takrat v začetku v Liiit. Prijetno me je presenetilo, ker me je med različnimi podskupinami bila predvidena tudi ustanovitev lezbične skupine. Je bila odprtost do lezbištva tudi posledica Berlina?
Prva ženska, ki sem jo v Berlinu spoznala, jc bila Maria. feministka in lezbijka. Ne spominjam se, da bi sama imela kakšne blazne predsodke do homoseksualnosti. Zmeraj sem bila po malem upornica brez razloga in zagovarjala sem vse, kar ni bilo družbeno sprejemljivo, Tako nisem ravno "okoli padla", ko sem naletela ravno na lezbijko. Sama sebi sem se zdela blazno cool (smeh), ker sem lahko tudi to sprejela. Ko zdaj gledam nazaj, se mi zdi, daše samanisem vedela,kaj vse semijes tem zgodilo. Prav lahko bi se mi zgodilo, da bi spoznala feministko, ki ne bi bila lezbijka, in bi ostala zaprta, nedovzetna za vprašanje lezbištva. Maria me je v bistvu vpeijala v feminizem in mi razkazala vse projekte in zame jt bilo lezbištvo zmeraj del vsega tega. Tako smo v Lilit, v najbolj intenzivnem začetnem obdobju, imele kar tri lezbične večere. Zdaj bi se mi najbrž zdelo grozno, če bi ves ta nai feminizem potekal brez tega.
•	Spominjam se prvega jugoslovanskega feminističnega srečanja v Ljubljani leta 1987, kjer je bila ena izmed tem rudi lezbištvo. Po odličnem uvodnem predavanju Beograjčanke Slada rt e Marko vic o lezbični literaturi, je sledila debata, ki pa je bila precej nerodna, nekako okorna, kot da je bito čutiti potrebo po dokazovanju normalnosti lezbijk. Recimo, spomnim se izjave, da so "lezbijke povsem naravna in normalna bitja-. Videti je bilo, da so imele težave s tem predvsem ženske, ki so bile manj povezane s skupino Lilit. Kaj meniš o tem?
To je možno, čeprav se mi zdi, da smo imele probleme s tem tudi me, ki smo bile v skupini Lilit. V skupini je res obstajala odprtost do lezbištva in tudi zelo strogo postavljeno pravilo, to je skupina za ženske, se pravi, zakakršneko!i ženske s kakršnimikoli nagnjenji. Lezbijke, ki so bile v skupim od samega začetka zelo pomembne članice, si v tej sku pini nekako niso vzele prostora ali pa mogoče ni bilo pravega prostora zanje. To, da smo hotele, da prostor zanje je, to absolul.no drži. Ne vem pa, če smo se tiste, ki smo bile ali pa smo hetero, zavedale, da je to premalo, prav tako kot še danes ne vem, kaj bi morale narediti več od tistih lezbičnih večerov. Lezbijke so ostajale bolj tihe članice in samo lezbištvo v skupini ni bilo tematizirano. ZaLo me sploh ne čudi, da smo na tem prvem srečanju, ko je skupina Lilit obstajala že skoraj tri leta, bile vse okorne okoli tega, razen Sladane Marko-vič in še nekaterih. Sladana je živela v tujini, deklarirala seje kot lezbijka, dosti se je uk v ar jala z artikuliranjem lezbištva. Res je pa tudi, da smo bile takrat zelo okorne še pri kakšnih drugih temah, ne samo pri tej.
•	Zdi se, daje danes situacija precej drugačna. Na lanskem feminističnem festivalu v Ljubljani se je vse, kar se lezbištva tiče, vrtelo okoli nekakšnega separatizma. Od nekaterih žensk, predvsem iz drugih republik bivše Jugoslavije, je bilo čutiti nekakšno zamero zaradi povezovanja lezbičnih aktivistk z gav i, ki so pač se vedno moški.
Mislim, da zamere zmeraj izhajajo iz nerazumevanja. Takrat se mi je vse skupaj zdelo neumno, keT je bilo jasno, da ženske, ki izra-
13
Intervju
žajo taksno zamero, ne razumejo, kakšna je scena pri nas, pa nc samo pri nas, še marsikje na Zahodu, predvsem pa na V/.hodu. To ni naključje. Povezovanje med lezbijkam in gay i je tem "bolj izrazito tam. kjer je žensko oziroma feministično gibanje šibkejše ali pa še /tio v povojih. V Ljubljani v bistvu nima mo ženskega gibanja, imamo lc neka j majhnih skupin V bistvu jc ženska scena pravi izraz za to. Logično je, da sc lezbijke v tako majhni seen i povežejo z gay i, ki so pač moški in kot taki imajo po definiciji večjo družbeno moč, skupaj z njimi se da naredili kaj, česar zaradi šibke Ženske scene v povezavi s feministkami ne bi bilo mogoče narediti. Tukaj zamere niso na mestu.
•	Pravkar si se vrnila z letošn jega feminističnega srečanja v Zagrebu. Kakšna je bila tokrat udeležba? Kako se imenuje to srečanje po razpadu Jugoslavije?
Ta srečanja v bistvu nikoli liso bila zares jugoslovanska, saj so ženske skupine obstajale samo v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, iz ostalih republik pa so prihajale le redke posameznice, recimo iz Sarajeva iti Prištine- Letošnji festival je bil spomladi 7astavlje.11 kot peto srečanje, ki pa se ne more več imenovali jugoslovansko. ker Juge pač 111 več. Srečanje jc bilo zamišljeno kot nadaljevale srečanja žensk, feministk in ostalih s področja bivše Juge ter iz tujine, in sicer kot srečanje na temo Ženske v vojni. Prišle so ženske iz Zahodne Evrope, ZDA, nekaj iz Vzhodne Evrope, seveda rudi iz Slovenije in Hrvaške, O Bil 1 zdaj pač ne moremo govoriti, niso pa bile povabljene feministke iz države, ki se zdaj imenuje Zvezna republika Jugoslavija, skratka, izrecno niso bile povabljene ženske 1 Srbije in Čine gore. To je po mojem katastrofa in temu pravim, da smo plesale samo eno poletje. Niso bile povabljene zaradi embarga, ki jc bil uveden kot. prepoved vsakršne izmenjave z državo, ki je v tej vojni agresor. Na nek nečln je to mogoče razumeli. saj je bil embargo zahtevan kot ou ¡ni ukrep za zaustavitev vojne. Toda jaz tega ne morem sprejeti, če gre za konkretne osebe, ženske, za katere vem, da so 24 ur na dan angažirane v protivojnih aktivnostih, da so zaradi tega tudi opustile skorajda vsako feministično aktivnost. Zdi se mi nesmiselno, tla tako resno jemljemo tak ukrep moške politike, ki se ga ta ista pol i tika sama ne drži. Me se ga pa držimo, lako da ne povabimo žensk, s katerimi smo skupaj delale celo desetletje, pri tem pa vemo, da so te ženske proti vojni in da sc angažirajo v svoji proti vojni drži. Ne gre le za naša vsakoletna srečanja, temveč za večletno konkretno sodelovanje, za verižne reakcije, ki so jih sprožali naši projekti. Zagrcb-čanke npr. vedno rade povedo, kako važen jc bil za njih ohstoj Liiit kot ženskega prostora, prav tako je bil obstoj zagrebškega SOS telefona zelo pomemben za nastanek ljubl janskega in beograjskega itn. Juga sicer razpada, toda me smo bile in smo še po\ wine. Skupne nt* kaj deset letne zgodov in e ne moremo odm is-liti, podobnosti med nami, ki jo jc " ikrivila'", tudi ne, in sodelovanje med nan mogoče ni nujno, je pa na vsak način smiselno.
*	Če se vrnemo k naši sceni - /di se, da prav tesnega sodelovanja med feministično skupino Ulit in tezbično skupino LL
ni. Res jc pa tudi, da so v obeh .skupinah ali pa v treh, če štejemo sem še SOS telefon, pogosto iste ženske. Kako bi ti opredelila problem sodelovanja ženskih skupin ali pa sploh vseh marginalnih skupin?
Zdaj ste me pa našle. V zadnjem času toliko delam pri SOS-u, da skoraj ne pogledam iz njega. Da sc Lilit in LL personalno prekrivata, dr; . samo deloma. Poleg lega gre za dve različni področji in morda tudi za dva različna načina dela. Ena skupina je bolj usmerjena v reševanje osebnih problemov, kot nekakšna "eonsciousness-raising group" (op. skupina za rast zaves li). druga pa jemalce bolj navzven usmerjena, bolj aklivistična. To je povsem v redu.
Problem sodelovanja marginalnih skupin, če jim tako rečem - sicer misli m, da so centralne po svojem pomenu - je tem večji, manj ko je scena razvita. Ko si skupina ustvari svoj prostor, svojo identiteto, problemov sodelovanja ni več oziroma so veliko manjši. Scena pri nas je glede tega še zelo nejasna. Sku, nc nimajo povsem razvite la_sine identitete, razen morda SOS telefona.
•	Položaj lezbijk, predvsem aktivistk v skupini LL. se pa zdi nekako shizolren. Po eni strani se lezhična skupina približuje feministični skupini, torej k ženski tematiki, kjer pa pogreša vecjn artikuiacijo lezbištva. Po drugi strani se lezhijke povezujejo z gayi - v tem primeru je sicer homoseksualnost osrednja tema, u manjka pa ženska perspektiva, ki za lezbijke ni nepomembna.
Zdi se mi, da je eden od osnovnih prohle-ntov ženske scene, skupaj z lezbično, ta, da nikoli nismo imele skupin m rast zavesti n smo zato zmeraj nihale med akti vi zrnom in delom na sebi. Pri tem si nikoli nismo znale povedali, kaj je prvo in kaj drugo. Preskočile smo zelo pomembno fazo v razvoju ženskega gibanja na Zahodu - to je faza teh malih skupin, kjer ženske delajo samo na sebi. Vse te naše skupine kar naprej niso ne Lič ne miš. Skozi obdobja nihajo, nekaj časa so zelo akti-vistične navzven, denimo Lilit z diskusijskimi večeri za javnost, potem pa energije zman jka in skupina se nekako sesede vase in sc začne ukvarjati sama s sabo. Problem je ta, da se ta usmerjenost navznoter ni nikoli zgod t zavestno. ampak zaradi izčrpanosi od aktiviz-ma. To se mi zdi v bistvu zelo velika ovira, ne samo za našo sceno, pač pa Uit za celotno bivšo jugoslovansko. To seje poznalo tudi pri organizaciji srečanja v Zagrebu, kjer seje spet govorilo o tretjih ženskah, o begunkah, žrlvah s fronte in iz zaledja, o katerih je sicer absolutno treba govoriti, saj nc morejo govoi i zase, toda po drugi strani bi si tudi mc morale dati možnost, da govorimo o sebi, saj smo to vojno vse doživele in nam je pustila velike posledice,
•	J\j I j u b I j a n ski h k 11 Ion rj i h, de n i m o Radio Študent in tudi Mladina, so intenzivno krožile guvoriee o domnevnem totalnem sporu med feministkami in lezhijkami. Drugi meniju, da so to iste ženske, in sploh ne ločijo ined skupinama Lilit in LL, Tretji na vsak način hočejo (izmajti kriterije, po katerih bi bilo možno
razmejiti feministke in lezbijke. Od kod
vse to?
Vedno so bili iti bodo pametni ljudje, ki najdejo vse mogoče variante, kako govoriti o ženskah lako. da bo vsaj videli, da so med sabo sprte, če Že v resnici niso. Ne vem za noben totalen spor. Bili so konflikti, konflikt je bil tudi, ko se je ustanovila skupina LL, toda nikoli ni bilo takega spora, da se med sabo ne bi pogovarjale. O teh, ki po vseh teh letih še vedno ne ločijo skupin Lilit in LL, ni vredno izgubljati besed. Vse ženske skupine v Sloveniji sc delno personalno prekrivajo, kar jc raz \irnljivo, saj nas je malo. Kar sc tiče k rite-rijev za razmejevanje feministk in lezhijk, mislim, da je prav, da ima vsaka feministka in lezbijka svoje kriterije, dragi pa naj se ukvarjajo s svojimi stvarmi.
•	V čem je bistvo nemoči žensk v družbi, ki se morda najbolj nazorno odraža v poraznem številu poslank v slovenskem parlamentu?
Težko vprašanje, in hkrati osnovno. Bistvo nemoči je v tem, da že nekaj tisoč let živimo v patriarhalnem svetu in to se pozna na vsakem/vsaki od nas. Drugega, drugačnega kul-rurno-civilizacijskega vzorca enostavno ne poznamo. Konkretno se to kaže na tisoč načinov: vzgoja otrok jc še vedno spolno speci lična, drastične razlike med vzgajanjem dečkov in deklic imajo katastrofalne poslediee... do tega, da imajo moški v tem svetu veliko načinov z.a kontrolo žensk in najhujši od njih nasilje, s čimer se zdaj najbolj intenzivno ukvarjam. Na osnovi naših podatkov ocenjujemo. daje v vsaki peti slovenski družini prisotno nasilje. Jaz temu pravim kontrola moških nad ženskami, saj gre za popolnoma očitne oblike fi; ;nega in psihičnega om evanju žensk. Dokler bo tako, bomo ženske kot družbena skupina zelo nemočne. Ta nadzor je vgrajen v samo strukturo družhe, razpreden do sleherne družbene enote. Iz tega ne v dim pravega izhoda, vsi ti naši ženski projckli so šele način iskanja nekakšnih izhodov, za ka tere v tem trenulku Še ni mogoče reči, kakšni v resnici bodo, ko jih bomo ustvarile. Je pa eden od možnih izhodov ta, ki so si ga izbrale lezbijke oziroma politične lezbijke, ki vso svo jo energijo usmerjajo v življenje z ženskami.
« Ženska se - pogojno rečeno - lahko odloči, da bo lezbijka, ampak drugi tega ne vedo. Prav briga moške, če je lezbijka, lahko da jim gre še bolj na živce. V bistvu nekega izhoda ni. Res jc, čc se odločiš biti lezbijka, lahko kontrola poslane še veliko bolj nasilna in neposredna. Vemo za napade na lezbijke v tujini . Pri nas se to šc ne dogaja, ker so se lezbijke manj izpostavljale v javnosti m se iezbištva nc jeml jc resno.
*	Zaenkrat se nasilje nad lezbijkami kaže predvsem znotraj drnžine. Poznamo kar nekaj lezbijk in gaye*, ki so imeli težave s starši zaradi svojega spolnega nagnjenja. Za mlade, ki niso ekonomsko samostojni in sc nimajo kam zateči, je tudi družinska situacija lahko zelo učinkovita oblika nasilja oziroma kontrole. Tu se zelo dobro vidi, kako sc stvari premeščajo. Pri nas v javnosti ni sprejem1'j vo, da
14
Intervju
^siBillllSill

si lezbi¡kil ali gav, in zelo malo homoseksualcev se javno deklarira, zato je močnejša represija na nivoju družine, v šoli, v vrslniŠkih skupinah, bolj v neformalnih stikih. Kjer pa je homoseksualnost v javnosti holj prisotna, se nasilje premešča drugam, v javne prostore, čeprav še vedno obstaja tudi npr v družini.
■ Trenutno s« najbolj intenzivno ukvarjaš s SOS telefonom. Ali se kdaj zgodi, da sc po pomoč zatečejo tudi lezbijke. Kaj so najpogostejši vzroki za to?
Se zgodi. Na žalost bolj redko. Pravim, na žalost, ker imajo seveda tudi lezbijke. tako kot heteroseksualne Ženske, kup problemov, pa s temne mislim samo nasil ja. Verjetno sploh ni čudno, da nas redko kličejo - saj v tej družbi ne moreš biti lezbijka, kaj šele, da bi klicala na kakšen telefon! Imele smo že primer nasilja v lezbičnem odnosu, več Žensk pa je klicalo, ker so se zaljubile v ženske in niso vedele, kaj storiti. Izkoriščam pa to priložnost, da javno povem, da je ta telefon namen jen tudi lezi -kam.
• Pri založbi Krt je pred leti izšla knjiga O ženski in ženskem gibanju, v kateri so tudi klasični lezbični teksti, Ce se ne motim, si knjigo tudi uredila. Zanima me, kako je sploh prišlo do ideje za izdajo te knjige in kakšne so bile reakcije v javnosti?
Predlog je, če se prav spomnim, prišel s strani uredništva. Ker sem bila menda takrat edina ženska v uredništvu, mi je avtomatsko pripadla naloga, da poskrbim za to knjigo, kar je bil tudi eden od razlogov za potovanje v Berlin, kjer sem želela poiskali tekste. Tu mi je bila v veliko pomoč že prej omenjena prijatelj ica Maria Schmidt, feministka in lezbijka. Glede nato, da pri nas takraLni bilonobene literature s tega področja, sva skupaj prišli na idejo, da bi ta zbornik zajel čim več različnih s meri i n področ i j. K ar se ti če j a vno sti, č e t ukaj
mislimo medije, odmeva skoraj ni bilo. Edino rccenzijo, ki je izšla, sem napisala sama. Knjiga je bila zelo hitro razprodana, izšla pa je v liSOOizvodih. Naj dodam, da so tudi vse druge Krtove ženske knjige hitro razprodane.
• Kakšno je hilo tvoje stališče, ko ste se na Krtu odločali o izdaji knjige Moj skrivni vrtiček (Ženske seksualne fantazije) avtorice Nancy Friday, in ali se je bistveno spremenilo zdaj, ko jc knjiga izšla? Čigava je bila pobuda?
Predlog je nastal v uredništvu. Sama sem knjigo z veseljem prebrala, v n je j sem našla nekaj v smislu osvobajanja glede sprejemanja lastne seksualnosti. Nikoli mi pa ne bi padlo na pamet, da bi predlagala prevod te knjige, ker se mi zdi. da nam primanjkuje veliko pomembnejše feministične literature. Ne da ta knjiga ni pomembna, toda iz bi marr:ka; drugega prej predlagala. Do izdaje sc nisem opredelila. Proti njej nisem mogla biti, ker se mi zdi knjiga dobra, nisem si pa predstavljala, da bo izšla okrnjena, brez povezovalnega teksta avtorice, brez njenih komentarjev in uvoda,ki se mi zdijo za knjigo važni. Strinjam se z novinarko, ki je v Detoviii Književnih listih zapisala, da je brez tega ta knjiga v tem prostoru nujno pornografija, skratka predmet naslade. Nekaj mojih znancev se mi je že pohvalilo, da si ga ob prebiran ju knjige drka. Ne glede na vse mislim, da bi bila veliko bolj koristna kn jiga ženskih seksualnih fantazij ki bi jo nekdo naredil tuku za ta prostor Edini smoter takšne knjige je lahko osvobajanje v odnosu do seksualnosti in ta namen hi knjiga dosegla, če bi bila narejena tukaj. Da se razumemo. meni sc ne zdi nič groznega, da je knjiga izšla. Knjiga jc pač tu; 1 re jo, kdor ¡o boče oziroma drka si ga, kdor si ga hoče. Če bi jaz sama odločala o izdaji te knjige, bi rekla: Ne. lahko najdem drugo, boljšo.
•	Ali si poglavje o lezbijkah sploh zasluži tak naslov? Ali ne bi bilo primerneje, če bi se to poglavje nanašalo na primer na sodoinijo?
V tej knjigi zame ni sporno samo poglavje o lezbijkah, kije res katastrofalno. Ne moreš izl rati pet žensk s takimi fantazijami - štiri od njih fantazirajo o spolnem občevanju s psi - :n reči, tla to spada pod lezbijke. To je nestrokoven, celo diietantskipristop. Napaka tega poglavja o lezbijkah jc, da m nobene običajne lezbične fantazije, ki bi jih avtorica gotovo lahko našla. Njen izror sc bere tako. kol da lezbijke fantazirajo zgolj o psih in vtikanju predmetov. Žalostno. Zame pa so zelo sporne tudi fantazije okoli spolnega na Ija. V kontekstu origin a In e knj ige se j ih s ice r da um es t i t tako, da jih človek ne obesi na stereorip "No bene ženske sc ne da posiliti, če lega noče' (kar je tako ali tako sama v sebi kontradiktnma izjava). Brez avtoričinih komentarjev j kri -ga v tem prostoru voda na mlin tabujem m predpotopnirr ¡tereotipom v ; ezi . spolnostjo.
•	Kako ti je ostal v spominu znameniti talk show na ljubljanski TV, kjer si kol gostja nastopila v Poletni noči na temo homoseksualne ljubezni ob predvajanja francoskega lezbičnega filma Kol strela z jasneg a.
Imam mešane spomine. Ni rr ostalo v lepem spominu vprašanje, če sem poročena -kot da je to lahko merilo za karkoli. Zdelo pa se mi je dobro, da seje v zelo gledani oddaji govorilo o lcz.bištvu in moški homoseksualnosti. Reakcije gledalcev so bile v glavnem pozitivne. Dvakrat ali trikrat po oddaji sc mi je zgodilo, da so me ženske ustavile na cesti in mi povedale, d so bile navdušene. To mi je ostalo v najlepšem spominu. Vsaj nekatere ženske so oddajo doživele tako, kot sem si želela, da bi jo - končno sc je nekaj dobrega reklo o ženskah, in to na TV, in ni izzvenelo kot preveč radikalen feminizem, ki ne bi bil sprejemljiv za ženske.
•	Kot nemiren družbeno kritični duh, ki venomer sproža nove pobnde ■ ;akšen bo tvoj naslednji korak'-' Imaš morda kakšne nove zamisli?
Zanimivih /.am i sli je veliko, samo ne vem če ima ¡n trenutno dovolj energije za njihovo realizacijo. Nekje globoko v sebi sem pa prepričana, da ne bom dala iniru, dokler ne bom imela Berlina v Ljubljani, dokler ne bom mogla v Ljubljani, tako kot v Berlinu, danes oditi po knjigo v Žensko knjigarno, jutri na kavo v ženski cafc, po jutrišnjem dežurat na SOS telefon, in vse to z ženskim časopisom pod pazduho, skratka, dokler ne bo to moje mesto tudi mesto ženskih prostorov.
SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja
061/441-993,061/9782
Bojana Vesel, Nataša S. Vegan foto: Barbara Bere s
15
Mrimmimmii h reMSORSfö
Safe sex - kaj je in kako varen je
v resnici?
Smo v dobi aidsa. Ko se je zdravstvo zdra-
3. Ali se okuži vsak, ki ima stik s HIV-p oz it i v no oseb«?
Ne. Običajni socialni -.taki (rokovanje, uporaba stranišč, uporaba jedilnega pribora
tiven (torej i: ; i u u: z v<p.;v i;n 111V .. V obratni smeri je nevarnost okli/be nekojko m&n ša. vendar še vedno zelo velika. •
Zakaj je analni odnos tako nevaren? Pri
preventivni ri¿svet je bii - ne Imeti spolnih/-;
n . i ni-111 J lir T ■ ■ . T m . rtT lil \ F"| "1 ~t 1 .' fl^il 'V lili (Vi c L3 i "7 t" 1 1 £>.:.
Spolni odnosi so nevanii različno - glede med spermo ni skznico je precejdoigo.
Pomembno pa; je tudi to. da se na doloČeuo i--'vrsto celiččrcvone sluznice virusi II IV zde radi pritrdijo lij-to je prva stopnja j ifemfe f Pomembno jč vedeti, iil če .ioralM;«61t« Šc: vel ta. da | 'Iv olje." hrez künden:.; (neka
nu:u»ai ¡it. ki.i 'i .ii. -o, ngoin/
dovtiij ■ ni_ yscjc bil0 označeno kot nevarno. Stvari ti rti r>oijc.Pr-ča.si spoznavamo, kaj
i:: h prak-.-.ksh jo . 7ilro 7S i
«MU® •'.-i >o d;-so. ene. T» so vame oblike..'.. '^g^fi
M-^vi.i-.k.v-.fevvv.	v ncvUo in L,; :ii. Virus lil V je mn.y<-
l.Ziitavse pojavi šele v dobi aldsa? manj viruienten kot virus hepatitisa B - torej jnaje:leejakiilacija,paza analm pdnos vetja.
'	■:i::';:i:':' ■■■ ■■	....... brez kondoma ni dovoljen. P-.i v kondou:
neugod eir. uKej;: hitro propade. :	■	^
en kondom vsjčc n op ripo i oč ajo) - prepoy cria
in ■
Virus so odkrili v različnih izločkih, za prenos pa so najpomembnejši tile: «cinična, sluz, materino mleko, kri in sperma. Najnevarnejša za prenos sla vsekakor kri in sperma in vareii-iseis temelji: pa tem, da se izogibamo
neje tudi 7. drugimi odkritimi antibiotiki so dovolj uspešno zdravili klasične spolne bolezni (gonorejo. sifilis...zlasti slednji je bil pred o dkrit jem pen i ei i in a h u d a bole zc n), tak o da ni
bilo strahu pred spolnimi boleznimi. Edina	matmai
resnejša spolno prenosljiva bolezen \tr bi!M~ : kontakta s. tema dvema. patitk » podoben navadni ^laL^Ml^l	iorca do-voljepo^
težjim potekom in nevarnimi komplikacijami t Vzajemne mastm-lm-anj* - ki se prenaša na enake načini Vendar smrtnost ni niti slučajno kot pn aidsu. obstaja uspešno cepi vo tka več desetlet i ni bilo tako težke iii cinik o neobvladljive spolno prenosljive lezni kot je aids - zato je treba
Kalifornijska univerza v San Francisca je
K sčksuitr revoluciji je sigurno veliko se z ruim težje okužimo. Je tudi zelo obču^lv prispcifeikn.je JKa njffiiti JP« v nMiem,okol,u	Mm,
__:_.:!.: ________v iiiis Mt lpiikjiii v id/iiuim i¿.unaikiji. ¿a
ugotovila (1985), da virus, čeprav je zelo majhen. ne more skozi membrano. Pomembno pa je, da kondom ni poškodovan. Zato je treba i/, turni kvalitetne kondome, uporabljati pa je U,'lxi t.ul; ustrezen liibrifikatnr, saj navadne -krčme lahko vplivajo na čvrstost kondoma, f ljubi- pSP Kpilčno naj vendarle omeninr'najjiomem-nevarno.	«f H:%ej#ukrep"v preventivi. To je stalen par-
VA pKggv.,^ #ph „inhmmt^	2 n,rn odl,ose bre/
: Ranice (enako pa.inei).. n seveda brez grize
"■'fja.	T^j v'h
Tukaj iBpraiii opozoriti, da so ¿Štetija ne-vso^iiiiiko deljena in da so nekateri previdnejši.
Pi^K^k^Mtevol^^^^Bili nimiSi	t ...
m,.__' ffllffl—iT IS^iSiJSL.....zaiSitS:' Najprej je treba počakati in mesece
B;a spolnega odnosa z neko drugo
j||tcm času seveda lahko imata safe
,m'x. Potem se mora(-ta) testirati (Infekcijska
. . mm «mhhs MsmmaE . . „ mmm ^^^„j.jag^tlinii^^titutza mikrobiologijo) in če jc pozornost posvečati preventiv,. , /,,, -Vendar v za d njeni easu vseeno prevjdu^	.^gativtfn. lilhko irru;i sp^ne odnose
...■:.; : -^enje da je oraU.i seks dov oljen. V u,t	J.	J	sta S1
toie iarko vZ2fiiCi|vit:ierjt:v ..d.-eveds	. :	J	K 1 c
i . •!>;i -./..i c/M,>•• -i v. /ni- i ; /vesta.
2. Kaj sploh je aids?
Aid! je končni stadij infekcije / ra irusav HI V, 1 intsHfV vstopa v telo na i :</': enih mestih - najpogosteje preko sluznice aH ranice na koži (vbod). V telesu se veže na določene celice, ki imajo ustrezno vezavno mesto (receptur) zanj. Vin' i le celice okvarja npr, celo določene celice v možganih. Najpomembnejša pa je okvara imunskega sistema. 1 s£i namreč cclice, ki skrbijo za obrambo pred drugimi virusi, paraziti in pred tumorji. Zato 1 HV-pozitivne osebe zbolevajo za hudimi oblikami različnih infekcij (pljučnicc, vnetja možganov, tuberkuloza...) ali pa se pojavijo številni tumorji. Te sekundarne bolezni so potem vzrok smrt
Zaenkrat intenzivno zdravljenje lahko nekoliko zavira napredovanje bolezni, ne more pa je (trenutno še nc) pozdraviti ali vsa do končno zaustaviti napredovanja bolezni.
■ogojei da k koza oziroma slu/niča"nepoškodovana in da mu ne pride v tvoja usta (sperma ne sme v usta!).
Kar se heteroseksu alnih odnosov tiče - vaginalni odnos je brez Kondoma prepovedan, čeprav je možnost prenosa manjša kot pr analnem odnosu. Po nekaterih podatkih naj bi bila možnost prenosa približno dvakrat manjša. Magic Johnson je HlV-pozitiven, njegova žena pa se ni okužila. Je imela pač srečo. Da nevarnost obstaja, dokazuje to, kako hitro se je aids začel širiti med heteroseksualno populacijo, saj so se predolgo tolažili s tem. da gre le za bolezen gayev in jim je sate sex bit malo mar.
Pri analnem spolnem udnosu je ta nevarnost torej še večja. Zlasti je izpostavljen pasivni partner, če ima atialni odnos brez kondoma z. aktivnim partnerjem, ki je HlV-pozi-
IZ VIDE A: THE GAY MAN'S GUIDE TO SAFER SEX
5,0 d ločitev je vaša.
Spolnost je osnovna človekova potreba. Brez nje se živi slabo iti težko. Posledica so frustracije, dcpresiie... Življenje postane kot hrana brez soli. Scks brez vseh omejitev pa ne samo da vodi do te iste praznine, temveč je tudi rusk a ruleta- zate in za vse tiste, s katerimi boš šel pozneje. Če ti je malo mar zate, se usmili vsaj svojega /svojih partnerjev. Izberi safe sex. To je pametna odločitev. Ne vem, ali si kdo na svetu upa trdili, da je 100% varen, [oda rizik je minimalen glede na to, kar dobiš. Dokler ne bo cepiva, ne bo 100% vamos Enostavno: zjutraj se usedeš v avto...potem nesreča. Dobiš transfuzijo in se okužiš. Da, kri pregledujejo, toda možnost vedno obstaja, pa čeprav bi se kaj takega zgodilo le enkrat na dva milijona transfuzij. Vendar se t ttraj vseeno usedeš v avto.
Čim manjše število partnerjev oma stalen partnerje en korak, Dnigi korak je uporaba kondoma in lubrifika-torja. In tretje: odkrijte lepe strani sate sex a. Pogovarjajte se o tem s svojim partnerjem (stalnim ali naključnim). Vzemite od življenja največ kar morete, toda nc vzemite si življenja, kajti morda nekdo prav zdajle sanja... ▼
Ml.
B.M.
Slovenski minister za zdravstvi), dr. Bn-židar Voljč, je pred odhodom na redno konferenco Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) dejal, da je v Sloveniji 27 obolelih za aidsom in 400 (!?> HI V pozitivnih oseb. Brez posebnih komentarjev si lahko vsak sam zamisli in izračuna, kakšna prihodnost čaka gaye na Slovenskem, četudi se morda zdi komu številka majhna. Minister je jasno dodal, da se število pozitivnih veča...
Tudi sam se s tem vprašanjem nisem prav nič obremenjeval, tudi potem ne. ko sem nnel že kar nekaj avantur in razmerij ter so se moje izkušnje na področju seksualnosti bistveno razširile. Nekajkrat sem sicer doživel, da so me partnerji vprašali, "kako pa kaj s testi in s temi rečmi", toda nikomur ni niti na misel prišlo, da bi uporabil prezervativ ter zaščitil sebe in drugega. Nekako samoumevno se mi je zdelo, da jaz že nisem eden tistih, ki ga bo doletelo Lo "prekletstvo*'. Potem pa so se v nedeljskem K-I po pultih pojavili kričeči rdeči lepaki, ki so opozarjali na nevarnost oku/.be pri takšnih in drugačnih spolnih chrikait. Kti . __ sem mimogrede, v pavzi med dvema kirniiujij&f" ma, na plesišču prebral enega i/med njih. *-„ ni bilo prav nič prijetno. Prvič .sem se z; nad tem, če ni bilo vse :<: mofc po,\ t¡c v lahkomiselno. Ker se v družinske!:: k:osti o moji drugačnosti povsem odprtO .pogovarjamo in ponavadi vedno žaiipatn vs&ppije probleme stari mami ( pa naj se sliši še tako neobičajno.), sem sloni enako koj velikokrat poprej in se ž njo pomenil, Skoraj sva si prišla navzkriž. Sam sem bil mnenja, da lahko čisto bre žskrbn o živim naprej,: brc zavednosti, ali sem okužen ali ne. todaočilno jé bilo, da edini mis.hn tako. S kolegom sva velikokrat disku-tirala o testiranju, ampak vedno je ti stala pn besedah a: nobeden ni napravil prve poteze. Laže je bilo poiskali kakšno nesmiselnoopra-vičilo in potolažiti samega sebe, % fia* J-'I"I'-'"' "Vsaj zaradi mene se pojdi :csiini:,čr /<• zaradi sebe nočeš." Te besede so bile kar naprej na vrsti v mojih lelefonskiíipogovorih staro mamo. Po enem takih pogovorov, ko sem imel vsega že rahlo dovolj, se trn i zazdelo, da je skrajni čas, da zadevo končam - dokler sem bil še pri volji, sem privlekel na piano Revolver, poiskal številko Mikrobiološkega inštituta, dvignil aparat in za vnel številko 103 042 int. .198. Saj pravzaprav skoraj nisem vedel, kaj naj rečem - s plahim glasom sem rekel glasu na drugi strani, da bi se rad testiral. Brez težav mi jc ženska prijaznega glasu povedala, da lahko pr ■ dem v torek ob osmih zjutraj. Toliko da nisem pozabil vprašati, kje sploh ta inštitut je - glas mi je pojasnil, da v petem nadstro-pj u nove Medte insk e fakultete, ve 1 i k c rj a v e stavbe pri Kliničnem centru, m da piše v hodniku "Inštitut za A1DS". Čeprav sem vedel, da je Lest anonimen, sem neumno vprašal, alije potreben kakšen dokument, in dobil v odgovor odločno zanikanje.
Tisti torek sem se pol ure prej odpravil proti belemu poslopju Kliničnega centra in ravno toliko časa je ludi trajalo, da sem našel, kar setr iskal. Lahko je reči "velika rjava stavba"', res je pa tudi, daje stavb, ki jim takšen opis ustreza, v bližini klinike najmanj deset. Tako sem našel vse mogoče inštitute in zanameček še novo ljubljansko
porodnišnico, dokler nisem za njo zagledal gruče študentov, ki so se poslanjali po ograji dvorišča pred faksom. Skrajni Čas - še nekaj minut pa bi kar spakiral in šel. Po stopnicah sem se odpravil v peto nadstropje in spoloma odkrival vse mogoče inštitute, vlislil sem si, da bi najbrž zelo težko študiral medicino -
ratoriju iti sem vsakič slišat isto. Ustnice sem skušal zmodetirati y^j||kšcn nasmešek, najbrž je pa bilo \ uKili, k^ikiHT ft. popil limonado. Ker sem m- ve^ čas nemir;: "> razgledoval naokoli, je rekla, najbrž bcftj sebi kot meni, če sem prvič tukaj, Mislil s eni, <J;< zaenkrat Še nimam namena postati stalna stranka. Ko je
imam že raje svoj pedagoški faks s kemijskim me-M v;xxta, previto | valo ir lepilnim tra-iiiiizikalnim skupaj, čeprav ne premorejo ta^il kom, tičalo pod srajco, sein začutil nep. -snih 7- encčih imen. Odrinil sem steklemi je« o ki če.v želod,a. in /n;e: sem, da bi že
vrata Mikrobiološkega inštituta, kjer je na	enkrn: h:I ženai. Ko -r
koncu na steni visel list s puščico v Jcvo. in	sati globoko zajel p
napisom Inštitut za AIDS, Znašel sem- se	o d Šel/na postajal
točno pred vrati, kjer so bi 19 ra/ne podobe	seni podrobno pri
rdečih krvnih kapljic in klica ev. znotraj kafo	že nisem več mislit r
tih so se motovilile mrtvaška glave vseh oblik	me je še čakalo,
in barv. Na vratih :<a |g /. velik::::: -rkami	...... jadi med čakanjenf
pisalo "STOl
"Čakate na odvzem"?" Vprašanje je prišir. iz ..si ene od laborantk. ki je prišla vzdolž hodnika. Kosem nemo prikimal* je fakoj poiskala koieiricb, ki mi je po istem vprašanju ... pomahala, naj stopim za njo. Sftiprršem v : Skoraj >1:1/110 soho. kjer je bilo ob strani samo hekaj laboratorijskega inventarja. Laborantka je bila zelo prijazna J n skoraj se ::it je-jc mJelu škoda zh takšno delovno mest ' - po videio iii; ji prej prisodil, da dela kot otroška luv.iviukfc Pokazala mi je stol. pred katerim so na:mizi ležali vprašalnik in dva kupa listo v, "Kako se za5čitimo?" jc pisal o na enem in nekaj v zvezi z rezultati testiranji na dru^enifopu. V pojasnilo sem dobil. da tu natančno piše, kaj pomeni poritiven tii kaj negativen rezultat. Poc vprašalnik je pripelaiistek s številko.
"S tem.šŠStoni boste prišli čez dva di po izvid," je dejala V vprašalniku so bile tri točke: zakaj domnevate, da ste se inficirali; ali imale bolezenske 'uakc in katere: kolikokrat '' {¡a e žc bili na testiranju. Medtem kosem izpolnjeval navedeno, jc "otroška negovalka" za drugo mizo žc pripravila ves potreben pribor za odvzem krvi, si nataknila rokavice, položila brisačo čez kolena ter potrpežljivo čakala. Moral sem sesti nasproti nje. položiti roko z nestisnjeno pestjo na brisačo, potem pa mi jc razkužila pregib ob komolcu in zadrgnila nad-laht 7. gumijasLo prevezo. Ko mi je spretno poti snil a iglo v žilo in je pričela skoraj črna kri kapljati v epruveto, mi je rekla, kol da bi me želela pomiriti: "Malcc jc zabolelo, kajne'?'* Počutil sem se kot na zdravniških pregledih v osnovni šoli, ki so se obvezno končali v labo-
pred stavbo, runi koraki ;>busa, kjer pol ure
II§F nisem ni razmiš-Sploh nisem
žive irai, daleč o> če sem po/.Uve» ia to, V mislih sem šei še enkrai Ljetne urice v postelji n skušal nerje po verjetnosti. eta sa oku-iii se okužil sam. Zatrdno pa sem i v najhujšem primeru pi ■-al \ sem stil, naj se testirajo. V četnek p».. MSe mi je pred očmi ves čas prikiii ia..' epruveta z mojo številko, ki je zd°. v fc°akšni veliki steklenici, polni krvi. N ato kane laborantka kapljico ti a objektu ik. obrne mikroskop na največjo povečavo in ko pogleda, vidi celice v barvnih odtenkih od vi jolične do rdeče, ki utripajo z migetalkami in neurejeno švigajo v tekočini. Ze pokliče laborantka kolegico. hip nato pa žc stoji jo nad vzorcem : ugibajo, koliko let je še ostal o temu... Kakšen absurd! Saj sem bil j a dovolj poučen žc prej, vedel sem. kako izgleda test in kakšni so virusi. Toda vemo. kako je z don ;lj: i.
Zadnje pol ure, prede iem dobi izvi l, pa je bilo kar neznosno, Z dvigalom sem se povzpel v nadstropje inštituta in pred vrati čakal kot obsojenec z listkom v roki, da r bo že kdo odprl. Isti obraz je pogledal skozi šipo in mi odprl Nato pa je odprla še predal, vzela iz njega šop izvidov, malo pobrskala in rekla: "Negativen je, ja." Vzel sem tisti list v roko in bil že na poti ven, ko meje zaustavila: "Čakajte, to pustile meni." Na prazen list, kjer je pisalo "izvid", je udarila nekaj pečatov, med katerimi je prav posebej izstopal velik napi. "Negativen", nato pa vse skupaj vlak la v modro pisemsko ovojnico in mi jo izročila. Skoraj iztrgal sem ji jo iz ro in odšel na hodnik, vseeno pa sem se utegnil zahvaliti, da ne bi izgledalo čisto do kraja nekulturno. Pred dvigalom sem vz.el list i/, kuverte in nekaj časa gledal v tiste črke. Šele takrat sem si prav zares oddahnil in naslon-' glavo na steno. Čeprav sem pričakoval takšen izvid, jc bilo vse to kar malce preveč za moje ravnovesje. Šele po nekaj minutah sem pritisnil na gumb in se spustil v avlo.
Zdaj, ko je tega že en teden, sem kar malo ponosen nase. ker mi je uspelo premagati samega sebe in svoj strah. Sklenil pa sem, da bom kar precej nepopustljiv7, kadar bo govor o zaščiti. Prav nobene želje nimam, da bi še enkrat preživljal tako negotove roza dneve. T
Jadran Aleksič
B.M.
jfurn cinizem m renetmnza
B.M.
i|. bomo počeli, ko bo zmanjkalo vstopnic za pogreb?
Angliji, kjer je maja letos v londonskem
\Royal Festival Hallu predstavila Performance There Are No More Tickets To l he fmeral (Ni več vstopnic za pog reb) in novo ploščo The Singer | (Pevka), ki je izšla pri Mule Recor-/ ds. Angleži so pokazali več posluha J za njeno ustvarjanje in so bolj naklo-/ njeni njenemu sodelovanju z ACT-UP. / skupino aktivistov, ki se bori za pravice ' okuženih in obolelih za aidsom.
Objmencjn obisku v Angliji jo je inter-^p^^fPPBIki lezbični/gay tednik Capital/iiry.0intervjuja povzemamo nekaj za n i miviir- odlomkov. Ta izjemna ustvarjalka ni originalna le kol glasbenica; enako izvirno. inteligentno, kritično in brezkompromisno je tudi njeno razmišljanje o aidsu, homoseksualnosti, dobrodelnih akcijah, glasbeni industriji...
vkVeČina mo jega občinstva .so ljudje, ki se. podobno kot jaz, ukvarjajo z aidsom T pravi Diamanda. "Plague Mass sem posvetila lju dem, ki živijo in se borijo z aidsom. To m masa za umrle niti za njihove bližnje, čepra\ sposrujem tisie. kt šb osmi i ob umirajočih ko so jih ti potrebovali. Plague Mass jt najprej in predvsem, masa za vse, ki jih prizadeva aids v vsakdanjem življenju. To m rek;0eni. Rekvijem je preveč pasiven in ri&Mtrezen način spominjanja. V tradiciji, iz katere izhajam, in ki je kombinacija blne.sa. gospe/a in grške tradicije, žalovanje pome m akcijo, l o je žalovanje v smislu prizivanju moči. poguma in boja."' Diamandino petje se navezuje na tradicionalne grške moirologc. zaklinjanja mrtvih, ki so jih pele ženske v maščevanje sovražnikom, ki so jim pobili svojce. Takšno aktivno obliko žalovanja za umrlimi za aidsom zagovarja Diamanda.
Galasova prav nič ne spoštuje glasbene industrije, ki predstavlja trpljenje na pomirljiv način, kakor da aids sam po sebi ni tako
Bbmmnimm m rmrnmsmmi.
tragičen pojav. Kritizira Madonno, ki propagira neuporabno in zguljeno potrošniško načelo, češ da si v težkem položaju najlaže opomore Š s plesom. "To je tako. kot bi nekdo rekel: 'Tukaj imate glasbo, ki vam bo pomagala pozabiti trpljenje. ' Jaz pa nisem prav nič zabavna, nikogat ne pomirjam .Ne spreh a j am se po svetu zgolj zato, da bi v prazno govorila o bolezni in zlu. Moja glasba odraža le to, kar vidim, čeprav svojega dela ne dojemam depresivno. Gre preprosto za to, da govorim resnico, takšno, kot jo vidim jaz."
In kaj meni Galasova o odzivu pop glasbenikov na problem aidsa? 0 projektu Red, Hot & Blue in wembleyskem koncertu v spomin Freddieja Mercury j a'7 V obeh primerih je bil
izkupiček od produjc namenjen ljudem z virusom HI V. Toda Gala sov a jim ne verjame: "Sovražim to sranje! To smrdi! Če Axl Rose (op. pevec Guns'Roses) želi pomagati ljudem z aidsom, potem naj na odru ne gobca o stvareh, o kale h ma pojma ampak naj objavi, da bo na svojem koncertu v Wembteyu eno uro lizal riti vsem mojim prijateljem -vi-1j učno z mano - iz New Yorka. Ljudje bi to z veseljem gledali in plačali, denar bi pa Axl lahko namenil za pomoč. Nočem pa slišali, kako odpira svoj p of ukan gobec in govori o aidsu, Gobec lahko odpre le, če triipoliže rit."
Axl Rose, k '!-;lnjc čase od dobrote kar poka po šivih, v eni izmed pesmi G uns'il'Roses takole izraža svojo naklonjenost do marginalnih eksistenc: 'Priseljenci¡o p c dr i so brez veze. Pridejo v našo deželo M mislijo, da lahko počnejo, kar jim pride na pamet. Najraje bi aslimovif nekakšen miru Iran ali jih okužil s kakšno prekleto boleznijo." Ko ga je novinar v aprilski štev ki glasbenega Časopisa Rolling Stone vprašal, če ga nič ne moti sloves rasista, sovražnika žensk in
homofoba, je Axl menil, da z njim le ni tako hudo. Prav nič nima proti črncem, razjezili so ga le neki črnci, ki so ga hoteli oropati. Tudi pedri ga ne motijo, čeprav je že imel opraviti z "agresivnimi elementi g aye v". Žensk sploh ne sovraži, če pa jim je naredil kaj slabega, temu botruje le neus izna vzgoja njegove mame in stare mame. ženske SO vendar tako lepe in Axl se nadvse čudi lezbičnim skupinam, ki so ga označile za odvratneža, ker je nekoč izjavil, da rad vidi dve ženski skupaj v postelji.
še kako prav ima Di am an da, ko pravi: "Koncert v Wembleyu me je res razjezil. Usmiljenje ima lahko zelo očiten, zelo prozoren videz, ponavadi zelen. VW, kaj hočem povedati? Človek, tega denarja vendar nihče noČc!
Če si marginalecnacesti.se moraš sani znajti, vendar si tudi sam svoj gospod Sedaj pa ima Axi Rose možnost, da se sprehodi po ulici in reče: 'Hej. ti peder, jaz sem plačal tvoje račune za zdravljenje!" Ko vidim tako gromozansko rock and roll zadevo, kot je bi! omenjeni koncert, podvomim v moč glasbenega sveta, ki bi naj odražal realno Situacijo. Lepo prosim. le kdo potrebuje njihovo homofobično, seksistično dobronamerni t in usmiljenje? Ob dejstvu, da straight skupnost kupuje to sranje, tni gre na bruhanje! Raje bi kradla denar, kot pa ga jemala od teh kretenov!"
Diamandin zadnji, nenavadno običajen album The Singer kaže na bolj 'premeten'' pristop. Najlaže bi ga opisali kot zbirko blues hiiiin, saj si elemente bluesa sposoja bolj očitno kol doslej Tuili ta album odlikuje moč spremenjenih pomenov besedil. Tako priredba pesmi Were You There When The\ Crucified My Lord? {Si bil tam, ko so križali mojega Gospoda?) postane obtožba pasivnosti v aids krizi. Se bolj kontroverzua pa jc fotografija
Galasove na naslovnici albuma na prstih roke ima v tetoviran napis "V.vi smo HIV +' (Vsi smo HIV pozitivni). Kontrovcrznost pa je le navidezna, saj Diamanda dobro ve, o čem govori.
"Sem del aids skupnosti, v nobenem smislu se ne ločujem od ljudi, ki so pozitivni. Prepričana sem, da so v današnjem času koncepti empatije in usmiljenja zlorabljeni, saj so konstruirani kot liberalni sentimenti. Compassion (usmiljenje) pomeni dobesedno 'with passion' {'s strastjo', torej 'strastno') Pomeni biti tukaj, biti prisoten. Za sabo imam obdobje narkomanije, že večkrat sem se testira la, saj bi tudi jaz, kot kdorkoli drug, lahko bila pozitivna. Glede na mojo preteklost ne gre zgolj za akademsko predpostavko.
Med radijskim talk showom, v katerem sem sodelovala me je nekdo poklical in mi pripovedoval o protifašističnih demonstracija kjer so si vsiproiesiniki nadeli židoi ,ke oznake, To je instinkt za pravo akcijo - če smo i st Židi, homoseksualci HIV pozitivni ¡rigmari zacije ne more hit' Ne mori več reči Ti i čist ali 'Ti si. nečist'. Ne morešstigmatizirati, saj ni Meč delitve na nas in druge. Preostane ti le spoznanje, da je potrebno ukrepati.,,"
O amanda za tre mite1: utihne, potem pa se, kot bi ustrelil, gromko zasmeji: "Mislim, da so tni všeč tudi teroristične implikacije mojih besed.'' T
Diskografija: Trilogija Maska rdeče smrti {The Divine Punishment, 1986, Saint Of The Pit, 1986, You Must Be Certain Of The Devil. 1983) The Litanies Of Satan, 1988 The Singer. 1991
pripravila S.T.
Grčije,.Romunije i: Li. .I.^i^javijc, Prisotni
■p-ic.a::;. c);i je naci|i> ]X)trvf.> ki NO>deprednei::¡v:-.;msprej' iimnostj¿:kjf zdravnike riyvezi ••Mciiio^i. Na sp Jo šno ■ -ípa- ■ je-i veliko U:£;rv. saj /;:rnvniki jh z a v lačajo ops-n 1 j ¿nje. pora eiiskat*i lo ie-te hodijo roje\ ) k:!;>:-.U'ir<>v.ü¡:dalvilii Mosk\ .te še /nosna. P^scIvn jprobk biki, ki :iifc.ako-t r.očejc .jpravjj, iti vn i m osehani. Zato pozitiv
jflčijo o svójeró \Un|t!,.saRti' .Ija.il). da zobozdravniki dczln
^čistili lakon ^ k pok,i, "tem p(| manjši! po z i ti vi tudi v d) kjer sel šil zobo:
iko tudi v i tolcrancc
Nemški AIDS-Hilfe in Evropska gospodarska skupnost sta letos od 18. do 22, junija organizirala evropsko konferenco pozitivnih. Stvar se jc odvijala v stari vili v Wal-dscnioššchenu. bi :u Gottingcna v Nemčiji. Zbralo se je petdeset predstavnikov različnih organizacij iz vseli evropskih držav, razen
zdravi pri zdravnikih Vidmarju in Toinažiču in. kot pravi, sta oba v redu. Vsak mesec in pol gre na kontrolo, jemlje zdravila in nima večjih težav.
Sašova zgodba je nekoliko drugačna. Test je delal anonimno, vendar so ga kasneje s policijo odkrili in ga hoteli spraviti na kliniko
¡a najlepši diil||^aD<3pHp>te t spoznala David. č|||p?i'> lusije. Vnela l||| ipSzcn r^HP pog I ed, k ot pr a v i S ašo. David je na k on fereii ci prvič srečal Ijndi z isto boleznijo, saj v Ljubljani vse do danes i imel tc priložnosti, čeprav bi pozitivni lahko izmenjali marsikare-10 inisel. Ko se je David zdravil na Golniku, so mu naredili test na virus HIV brez njegove vednosti, vendar so mu dejstvo, da je pozitiven, povedali na sprejemljiv način. Sedaj se
posegov pozitivnim na ji ečkrat ¿;w3čijo "slcrbn iTspremfj a j o, c i rajo instrumente.
Pomoč je v Rusiji organizirana v večjih mestih, kot sLa Moskva in St. Petersburg. V Moskvi deluje stranka seksualnih manjšin, ki organizira enkrat mesečno gay disco, demonstracije in festival gay filmov. KROKUS -\NTI AIDS je združenje, ki ga financira
msko-ameriŠka računalniška firma. V okviru združenja deluje SOS telefon ter psihološka psihoterapevtska, socialna in pravna pomoč. Obstaja še združen je MJ IN VI. ki se bori za pravice inticiranih, posreduje informacije in izdaja letake.
Sašo se zdravi z elektropunkturo in ho-
darujte mi."
Mimo prideta dva pozitivna iti se spogledala:
-	Kaj misliš, da ima tale aids že osem let?
-	Niti slučajno! Ne, ne, nič mu ne vržem v klobuk,
Š.M.
B.M.
PINK TABOR-GROŽNJAN1992
Partnerska delavnica
Sredi trudilo dremajočega dne jc v soiiic klavirjem sedelo šestnajst "tabornikov". I . Jje, ki se srečujejo z lepotami drugačnosti pa seveda tudi s tistimi narejenii- . problemi ki leLijo na njih predvsem s stran /ečinskr takoimenovane normalne družbe. To so predvsem problemi zaupanja vase, v druge, v s*« ki ne nudi dosti izbire. Zaupati drugim s' sveto skrivnost je izredno težko, staršem, pi ■ jateljem, starim staršem, predvsem pa seb<_ Kdo razume te tako različne pa hkrati tako podobne zgodbe? Pravijo, da najbo stan starši, ljudje, ki so že živeli in jih nič več ne preseneča. Oni že imajo vnuke. Starši ne. In to je dejstvo, ki ga v veČini ne znajo ali nočejo prenesti.
Ko se pojavi en problem, je tu še tisoče novih. Problemi službe, stanovanja.predvsem takoimenovani materialni problemi ki h vsak posameznik mora rešiti sam. Na tisoč načinov. Zanje je to še težje, ker je v njihovi nemimi naravi, da vedno iščejo. Kaj? Svoj prostor v vrtincu življenja. In primernega partnerja. Najti primernega partnerja jc stvar posameznika, je problem osebnih gledanj na druge, stvar tolerance, normativov notranje in zunanje lepote, privlačnosti, sprejemanja dn gačnosti drugega.
Dolžina zveze je odvisna od partnerjev, njunih pričakovanj, načina življenja, žal tudi materialnih dobrin. Želja - Čim daljša veza -od šest mesecev naprej. Problem - otrok. Nc kateri si ga želijo: vprašanje - oploditev. Vendar, saj živimo v porajajočem se 21. stoletju1
Največji problem. Ko si mlad, lahko izbiraš. ko si v letih ne. Živiš osamljen, v upanju, v neizpolnjenih željah, bolj kritičen .i izbirčen. Pa si vendarle želiš le ljubezni!
Rešitve seveda obstajajo, za skoraj vse probleme.
Sprejeti sebe; ugotovili, daje enako mislecih in živečih ljudi s podobnimi problemi na
Želim, da se vsi udobno namestite. Odprite oči. Zdaj vas vabim, da deset minut ostanete tiho. Razmišljajte, in sicer o tem. zakaj vas letos ni bilo na Pink taboru (26.-30,8.). Ugotovili boste, da vatn je lahko neskončno žal. In drugo leto boste seveda prišli?!
Da. Tabor je bil. V Grožnjanu, idilični vasici blizu Rui na Hrvaškem, Tam smo se gay i in lezbijke zbrali, da poklepetamo o različnih življenjsko pomembnih vprašanjih ter se seveda poveselimo ob prijetnem druženju.
Bilje večer, ko smo prišli. Eni tako, drugi drugače, vendar vsi polni pričakovanja in zag-n an osti. Pripeljali smo se iz vse Slovenije, pa tudi iz Madžarske in Hrvaške. Kažipot je jasno kazal, kam moramo zav' , če hočemo najti hišo, kjer bomo preživeli pel bajnih dni.
Obsežno, mrtvo poslopje, kakor zapuščena graščina, polna sob in usodnosti, "Druku-la". Ob starem pokopališču
Kljub škripajočim vhodnim vratom pa je
Med najboljšo zabavo, ki se kar ni mogla zaključiti, pa jc bila predstava zadnjega večera, katero sla vestno pripravljala dva naša neparčka - Romeo in Julija, kije uspela v vseh bleščečih 1 00%, še predvsem zato, ker jo jc skupaj z drugimi našimi izjavami snemala TV A-kanala.
Tako smo postali slavni, spoznali nove prijatelje, se družil [n zabavali, marsikdo izmed nas pa je morda celo pomislil, da le ni vse tako črno v našem načinu življenja in v te j naši deželi, kot sc zdi.
Ljubezniva vasica na hribu, polna strah zbujajočih glasov m polnočne tišine, ki te sili k razmišljanju o sebi in drugih, ki te prisili, da ustvarjaš. Ustvarj alisjno,razmišlj alismo.Pii-.šli smo veseli, odšli žalostni, vendar v upanju, da se naslednje leto spet srečamo. Popolnejši, Če ne v Grožnjanu, pa v drugi idili. ▼
Marjeta
notranjost razodevala prostore, ki b jih pravi ljudje lahko obudili k življenja. In tako sc jc tudi zgodilo.
Drakida" nas je sprejela, sprejela nas jt njena okolica in pa tudi ljudje, čeprav je župan vasice zaman poskušal prepričati eno naših lezbtjk, naj se poroči z njim.
Tako kot na lanskem taboru, sns v nas-lednjin dneh zvrstile raznorazne delavnice, med katerimi sta bili šeposehej zanimivi foto in pa seveda seksualna delavnica.
Da se naši vrli fantje in deklela ne bi dolgočasili. smo si seveda naši uc zabavo, in sicer v bližnjem obmorskem mestecu Novig-rad, kjer smo zaplesali v Ritmu de la Noche it; kar tekmovali med sabo, kdo bo spravil več "še kar" poccni piva v svoj bunker. Da slučajno ne bi izgubili težko pridobljene barve, k. smo jo prinesli s sabo, smo se v enem izmed petih dni odločili tudi za malo namakanja v bližnji Kanegri v še vedno slanem moiju. Samo namakanja? Ne vprašajte, drugič pc i-te zraven.
B.M.
1 %

tisoče - v vseh deželah in vseh čas..., odvreči občutek, da počneš nekaj slabega - včasih je bolje, da človeka vodi srce kot pa razum, ki je obremenjen z naučenim in videnim. In pa. zaupati sebi ter iska' Večno iska Kajti ''Kdor išče. ta najde in kdor trka, se mu bo vedno odprlo." T
Marjeta Novak
Seksualna delavnica
Kot na lanskem Pink taboru smo se tudi letos posvetili enodnevni seksualni delavnici, ki i t a drugi dan tabora. Zaradi premajhnega števila žensk, smo se dclavnice udeležili samo gayi.
Dclavnica ¡opotekala v obliki ankete, kije zajemala spolnost in odnos gayev do aidsa. Če bi prepustili pogovor na prostovoljni bazi, najbrž iz vsega skupaj ne bi dosti nastalo, ker težko govoriš pred desetimi ljudmi, sploh Če veš, da bos težko našel koga. ki bi povzel besedo naprej. Zato se je pogovor razvil po zaslugi zastavljenih vprašanj, ki jih je skupaj zbral in nekaj tudi dodal vodja delavnice. Za primerjavo hi hi!o potrebno povedati, da |c občinstvo sestavljalo približno enako število tistih, ki so trenutno imeli stalno zvezo, kot tistih, ki so bili "prosti", teren dolgoletui par. Ker so bila vprašanja takšne narave, da je vedel resnico samo vprašani, ne bi imelo smisla, če bi dajal nekdo neresnične odgovore, kajti šlo je predvsem za to, da si bil iskren do samega sebe.
V prv em de I u smo g i >v ori 1 i o tem, k daj s m o imeli prve spolne izkušnje in koliko nas je imelo tudi kakšno heteroseksualno zvezo: približno polovica je imela spolne sli ke i dekleti
Prvo spolno izkušn j i smo doživeli od petnajstega do najpozneje dvajsetega leta. Večina nas je v ; idnjem letu imela okoli pet partnerjev, pa tudi več. Kot žc povedano, jc del udeležencev imel trenutno stalno zvezo, skoraj vsi ostali pa smo imeli po nekaj zvez, ki so (rajale v povprečju nekaj mesecev. kar seveda ne gre posploševali - nekaten smo imeli tudi veze, ki so trajale celo po več let. kamor na vsak način lahko prištejemo žc prej omenjeni dolgoletni par.
Spolne tehnike, ki jih gayi prakticiramo, so zajemate naslednji del pogovora, dotaknili pa smo se predvsem dveh vrst: oral nega in analncga seksa, kar je veljalo tako za aktivno kol za pasivno vlogo. Oralni seks je splošno razširjena praksa, tako v eni kot v drugi vlogi, če pa navežemo lo na naslednji del ankete -odnos do aidsa - skoraj nihče pri tej tehniki ne uporablja kondoma (osebno sem tedaj prvič slišal o tej vrsti zaščite). Anali ' seks je poglavje zase: redkokdoigra samo pasivno vlogo, večina prakticira obe, skoraj vsi pa aktivno -pri tem sem se kar nekaj časa spraševal, daje težko ta način odnosa piakticiiati splošno in zakaj se nekateri lako izogibajo pasivni vlogi, ali jih ta nikakor ne mika: za večino gavev je ta odnos zelo boleč, kljub uporat maz in drugih pripomočkov. Tisti, ki pa nasprotno vedno igrajo pasivno vlogo, težko pripravijo sami sebe do tega, da bi poskusili drug način - eden od vzrokov je lahko tudi, daje glavica
penv a tudi med erekcijo pri nekaterih (večinoma neobrezanih) zelo občutljiva in odnos nova povzroči več bolečin kot užilKov, O teh vzrokih na delavnici nismo razpravljali, vendar me jc to vprašanje vedno vznen lo: pojasnilo smo dali samo tisti, ki smo odgovorili, da ta način odnosa ne prakticiramo ali pa samo včasih.
Kar se tiče kondoma pri analnem odnosu, je uporaba bolj razširjena. Večina nas je odgovorila, daje ta način seksa tvegan za okužbo in da ga zato ali sploh ne prakt i rajo ali se zaščitijo, V splošnem mislimo, da stntuj ?idsn dovolj poučeni, koliko pa naredimo za to. da bi preprečili širjenje, je druga plat. Del tistih ki so se testirali na virus HIV, je bil kaj majhen. Večina misli, d a bi lahko bil okužen samo partner, ne pa tudi sami Presenetilo meje, ker je večina že razmišljala o tem. kaj bi storil' r primeru, če bi bili pozitivni. Tu se mišljenja razhajajo; nekateri bi se zaprli vase. povedal bi le redkim, zbrali vse svoje prihranke in si živet v izolacijo. Drugi del bi nasprotno pokušal najti partnerja, ki bi bil ravno ta poz ven, ostali bi v krogu najbližjih n se odločili za hospitalizacijsko zdra 'ienj . Pr^ vilomaje Število tistih, ki bi poznali koga, 1 je pozitiven, majhno, oziroma jih i i. Vprašanje, kako Sklepam» (najbrž to ni pre\ eč ustrezen izraz), ali je partner negativen, jc po\ zro-čilo precej dvomov: večina se nas zanese na intuicijo, manjšina se jih raje zaščiti To dokazuje, da jc na tem področ ju šc veliko vprašanj, ki jih gayi sami šc niso absor jirali, il da je kljub pandemi ji aidsa, ki traja že desetletje, to vprašanje pri nekaterih p os Iranskega po m en a.
V splošnem menim, da je bila delavnica pomemben del tabora in daje pomembno, da se navadimo odkrito pogovarjati tudi o tem delu našega življenja v širšem krogu ljudi. Bilo bi lepo, če bi se na naslednjem taboru število udeležencev podvojilo in bi lahko primerjali med sabo še več odgovorov. Upajmo da bodo take dclavnice pripomogle k akti v-nosii večjega dela homoseksualcev, saj konec koncev pomagamo lahko samo sebi. SILEN CE = DEATH T
Jadrai. Aleksič foto: foto delavnica, Grožnjan '92

B.M.

^l/B, )Q9t. !4\ režiserka: Cheryl Ftftlmg Katft se preseli v now stanovanj. Sirrpr.tični sosedi 'Ezbijif jr> teka navdu&te, da ludi suma /.Vine ^ruenziync razmisijiiii liisaniarft n lezbitnifr odnosih.
od do
6. 13.
12 12
fm. tml, JM' režiser, Hans SterrM' Maitin topficns. vlost: ffiuj Adler <'/f;e!mci. Susi Woib
fifeffli CMS ÄitW W £W 'Lj'jhcucn kol Ysata nniga" ¡b citat K:susli Manm in naslov tilma v Meni WrtfuJ in well predstavljala Bleien, sknrajfla idea en 'zakciskl" pai. '^jja ga, ohniji poSrkaj pa In ga pczkb]'. je sarnr?
vifito'.'iiaric gesla nekega baUyt.....vinr;.^ geslrj
wriakm pa jfi:' Dnl ik prijaiterja öfspävedan", . Ce se stalnim c-rntinu-1'' (its&tojalaghl
fö W.mäserJatyHlzM, sndMife ÖaWtf i Hoilmvy, Pew Ssftlesitiger Cs/üs Säin, He Wfenntt to/s Cfarft
PortrBt a iglsiiny.i slikarja Davida i-'onkneya, k pß sredi "swinging1 Londona v filVlfitin so..i51Ysrjal pop-art P'lEa simn rixTzaiftj njegovih IjuDWCW. prijateljev, iodeiifttw I1. WWW, Hi Izslcpijc K njBjovm silk In ifiiw praa nami.
W, 1968,4tr rssstr: hmMien Alf Bfcwi" (Aie/), MaMHt/BHikioiBeautyl John Wilson (Stoff. AlfrnMogiHijanss)
r?öA 'b3&SS 85'. viiserfa: Mel Rsshm, vloge: Trg,- Mejiti, Warm Wfcnel! Jo* Mmttfr, Sparty Vastus
Llndefpiniinn neiistrka Juliet BashrUft Ju prrsraHa neke'ike r^isvaden Mini, qrareaprav nr.rtrs; ~;gr ir: MM, kl • iillflu Wl igrate Hi»i sete Slavni jurtwinji sta zvezdi ddf:b filmi», saliitSi sa ^ ra snemanju in pftEt na kfcjft na bl odkrilo !tirtij™ri.li c leztlštvu ncnicgrafec indastrij1 In I nar-icrnarilji.
Til, IHBS. 39. rtiissrki Cm SÖlife- S An» Weiss
t :|emnih jazz glasfeswc Ir^nHntarice Ti r Davi a in hntiiufua Ruby Lucas. že sliridusel let živita v Icabiff"" A'f:/ Dnkmentarec adl'ku.cj'i arhivski glasbeni acsnsski la ¿ataen ¡'"■tarvju z jniel 'if: arris
vzgojnoJhfgJmativni projekt
Škuc-Forum, Revolver, Urad za mladino pri Ministrstvu za šolstvo in šport, november 1992
Gotovo ni nič kaj prijetno ugotoviti, da ste drugačni od drugih. V zgodnjih letih, večinoma, ko opazujete življenje okoli sebe, kose srečujete z ljubeznijo na vsakem koraku, ko se namiguje na spolnost, ki je še nekaj neznanega,., - toda vselej gre za razmerja do nasprotnega spola. Svet je doma. v šoli, v cerkvi, v kulturi razdeljen na dva pola, na moški in ženski pol, ki sta si nasprotna in se med sabo privlačita, sta drug za drugega, v perspektivi sta namenjena drug drugemu, da se združita, v ljubezni, v spolnosti, v družini, v potomstvu. Vi pa kot da ste iz nekega drugega vica. Na nek nejasen način vas privlačijo osebe Istega spola. Ker tega okoli vas ni, če pa se že pojavi, je zaničevano, te občutke skrivate. Kako vendar živeti v svetu, ki od vas pričakuje nekaj drugega?
Najprej začnete skrivaj mrzlično iskati dokaz, da niste edini, da ima še kdo podobna čustva, morda znanec, prijatelj, oseba v filmu, v romanu, pop zvezda... Danes, ko nagnjenje do istega spola ni več popolni tabu, imate več možnosti, da se z njo srečate tudi v vsakdanjem življenju, morda že pri šolskem pouku o starih Grkih, na TV ali kje drugje. Toda eno so Grki, znani pisatelji pop zvezde, drugo pa ste vi, tu in zdaj. Gotovo, vse te stvari vam lahko pomagajo pri sprejemanju samega sebe,.tu so še psihološki kotički po revijah In ne nazadnje javno delovanje gibanja homoseksualcev. Morda se laže spopadete s svojo drugačnostjo tudi s kakim izletom v tujino kjer ste manj obremenjeni in laže spoznavate ta "svoj" svet. Svet, ki se ne razlikuje dosti od ostalega sveta, razen v tem morda, daje bolj skrit, ker je še vedno zaničevan, preziran, osovražen rzri-van iz svetovnega reda. Prav tako ima svoje lepe In grde trenutke, boljše In slabše Ijudl. Spoznate prve ljubezni, seksualna doživetja, prva razočaranja, prevare... In vse, kar bi prav tako spoznali tudi z nasprotnim spolom. Vendar je "homoseksualni" krog manjši, bolj skrit, zato tudi bolj intenziven, krhek, včasih neprijeten.. Laže vam bo, če si boste prišli na jasno, če boste sprejeli svoja nagnjenja in skušali živeti z njimi. To ne pomeni, da jih morate razglašati na ves glas, če tega ne želite. S sprejetjem lastne homoseksualnosti boste Imeli manj težav pri odnosih s podobnimi ljudmi, s partnerji, pa ne nazadnje tudi z ostalim svetom. In to je najvažnejše.
Nagnjenje do Istega spola se pojavlja v vsej človeški zgodovini {in znanstveniki odkrivajo, da tudi pri živalih), Ljudje so to "posebnost" različno poimenovali, naj je bita le občasna ali stalnejša - se pravi, naj so ljudje živeli predvsem heteroseksualno in imeli tudi homoseksualne odnose, ati pa naj
so imeli predvsem odnose z istim spolom. Grki, ki so še posebej cenili odnos moškega do dečka In mu pripisovali vzgojni moment, so ljubitelja dečkov imenovali paidon erastes. kar je dalo Izraz pederastija. Ta beseda se je kasneje razširila na vse homoseksualne odnose In zadoblla bolj žaljiv pomen v besedi peder. Svetopisemski primer Sodome in G o more je prav tako "zakrivil" napačno poimenovanje - namreč sodomija, ki danes praviloma označuje zgolj odnose z živalmi. Kasneje so homoseksualnosti, praviloma moški, saj se o ženski ni dosti govorilo, rekli, da prihaja 12 druge dežele npr. imenovali so jo nemški greh, francoska bolezen, vzhodna ljubezen itd. Predvsem v cerkvenih krogih je bila "mutastl greh". Ženska homoseksualnost pozna seveda manj Izrazov, zlasti sta to lezbijska ljubezen in saptizem - oba se nanašata na grško pesnico Sapfo z otoka Lesbos, Ko se je začela 2 nagnjenostjo do istega spola ukvarjati tudi znanost, točneje medicina, so uporabljali izraze ura-nizem, spolna inverzija ter homoseksualnost (izraz je prvi uporabil leta 1869 madžarski zdravnik Kari Maria Benkert). Znani seksolog Magnus Hirschfeld, ki seje tudi prvi začel borili' za pravice homoseksualcev, jih je imenoval tretji spol". Gibanje je v Ameriki po drug¡ vojni vse bolj odklanjalo razne "medicinske, verske, politične..." izraze in uveljavilo besedo gay (vesel), ki r širšem pomenu označuje moškega ali žensko, ima odnosez istim spolom, v ožjem pomenu
pa le moškega. Ta izraz se vse bolj uporablja tudi v drugih jezikih. - V polje homoseksualnosti navadno tlačijo še dva izraza: transve-stlt in transseksualec.Transvest it je navadno res moški homoseksualec, ki se rad oblači v žensko, se pa čuti moškega. Trans&e-ksualecpa se ima za pripadnika nasprotnega spola, navadno želi spremeniti spo n se seveda šteje k heteroseksualnemu svetu.
Obstajajo številne raziskave o tem. kako so različne družbe sprejemale nagnjenost do istega spola. Medtem ko so nekatera plemena povsem vključevala homoseksualnost, so jo druga preganjala in kaznovala. Poznali sojo v Babilonu, Egiptu, pa tudi Maji. Azteki, Inki, v2hodne civilizacije... Posebej naklonjeni so jI bili stari Grki, malo manj Rimljani. Indijska Kamasutra prinaša natan čne napotke, kako zadovoljiti osebo istega spola. Krščanstvo pa je bilo tisto, ki je ostro obsodilo odnose moškega z moškim. Katoliška cerkev je svoje stališče v srednjem veku še zaostrila Prav to nesprejemanje je najbolj obarvalo zahodno civilizacijo. Enostavno lahko rečemo, daje bila homoseksualnost eden najhujših grehov, proti Bogu in proti naravi. Posvetna oblastjo je s pojema-njem vpliva cerkve imela za zločin, včasih celo političen prestop. Represivno stališče je seveda prestopnike tudi kaznovalo - z grmado, vešall, smrtno kaznijo, zaporno kaznijo, izgonom, taboriščem {Hitler) itd. Konec prejšnjega stoletja so evropske države počasi ukinjale smrtno kazen za tovrstne 'presto pke", homoseksualnost je prihajala v domeno psihiatrije postalaje bolezen. Svetovna zdravstvena organÍ2acija jo je s seznama bolezni črtala šele leta 1991. Države, ki dan es odnos z istim spolom še uvrščajo med kazniva dejanja, se v naprednem svetu srna-trajo za nedemokratične. Slovenija je homoseksualnost črtala iz kazenskega zakonika leta 1974. To pa še ne pomeni, da jo je tudi sprejela...
Glavno nesprejemanje Izhaja predvsem iz podobe Moškega - ta je gospodar sveta, glava družine, vladar, upravlja z družbo pod sabo ima sužnje, služabnike, otroke, ženske . Nikoli ne sme biti v "podrejenem" položaju, kar pa je v spolnem odnosu z drugim moškim nemogoče. Tedaj se poniža v vlogo, ki ni moška itd itd. Lezbični odnosi pa moškemu ne služijo, ga celo izključujejo, niso pod njegovo oblastjo; obenem pa ne služijo "domovini", ker je ženskam predvsem "usojeno rojevanje otrok", torej služenje moškemu svetu. Prav osvobajanje moškege, prek feminizma, osvobajanja žensk in gay gibanja, dosti prispeva k podiranju podobe Moškega, ki naj bi ji moški svet sledil. Vse to pa
li
tako moškim kot ženskam omogoča bolj normalno, znosnejše življenje, večjo enakopravnost med spoloma ter seveda večjo toleranco do ljudi, ki ljubijo isti spol.
In homoseksualnost - kaj je to? To je samo ljubezen do istega spola, želja ljubiti se z istim spolom deliti svoja čustva in spolnost z nekom, ki je istega spola, kot vi, zabavati se z njim, živeti 2 njim,,. Samo to!II Vse ostalo, zavračanje, obsojanje, težave z okolico, z zakoni... pa je že del drugih vprašanj, recimo: demokratična družba - kaj je to? ali pa: heteroseksualnost - kaj je to?,.. Na laka vprašanja poznale odgovore, vsak dan jih občutimo na svoji koži - morala bi jih poznati tudi večina v družbi!
moseksualni čutijo prijetno seksualno privlačnost do drugega spola, čeprav imajo drugače močno seksualno nagnjenje do istega spola. Raziskovalci so ugotovili tesno prijateljsko zvezo med homoseksualnimi in njihovimi heteroseksualnimi prijatelji drugega spola, na primer prijateljstvo med homoseksualnim moškim in heteroseksualno žensko. Vzrok takega tesnega prijateljstva je verjetno v manjši seksualni privlačnosti med obema posameznikoma,
Vzrok homoseksualnosti pri ženskah je v njihovi poudarjeni moškosti in vzrok homoseksualnosti pri moških je v njihovi poudarjeni ženskosti. Ta mit je tesno povezan z razširjenim stereotipom o pomehku ženih gayih in možačastih lezbijkah. Tudi
ko ljudi ima homoseksualne ¡2kušnje v po sebnih okoliščinah, kot so na primer spolno segregirane šolske ustanove, nagnjenje do homoseksualnosti pa razvijejo samo tisti lju dje, ki imajo močne seksualne fantazije o pripadnikih istega spola. Nekateri raziskovalci celo trdijo da so seksualne fantazije in nagnjenje do istega spola bolj zanesljivi indikatorji spolne orientacije kot pa dejansko homoseksualno obnašanje.
Druga bistvena ugotovitev se navezuje na prvo: odrasli homoseksualci se spominjajo seksualnih fantazij, ki so jih imeii o pripadnikih istega spola v otroštvu in v zgodnji adolescenci. To nas navaja na misel, da je psihološki razvoj spolne orientacije bistveno izpolnjen že v puberteti. Med adolescenco se posameznik odloči, kako bo reagiral na svoje seksualne fantazije in občutke, ne glede na nagnjenje Vendar pa je pri večini ljudi relativno nagnjenje k homoseksualnost ali heteroseksualnosti verjetno zasnovano že v adolescenci,
Znanstveniki vedo veliko več o tem, kaj ne povzroča homoseksualnosti, kot pa o njenih vzrokih. V nasprotju s preteklimi teorijami in razširjenimi miti sedaj vemo, da vzroki homoseksualnosti niso v slabih odnosih s starši, v strahu, sovraštvu ali neujemanju s pripadniki drugega spola, v porušenem kemičnem ravnotežju hormonov ali v ženstve-nostipri moških oziroma v moškosti pri ženskah.
Nepoznavanje razvojahomoseksualnos-ti nas navaja na misel, da se spolna orientacija razvije kot osnovno psihoseksualno nagnjenje do istega spola, ki se pogosto izraža v seksualnih fantazijah posameznika. Seksualno nagnjenje se pri večini ljudi v največji meri razvije že v obdobju od zgodnje do srednje adolescence.
Nekaterr znanstveniki trdijo, da je vzrok nepoznavanja razvoja homoseksualnosti v nepoznavanju razvoja heteroseksualne orientacije. Z drugimi besedami: homoseksualnost in heteroseksualnost sta dve plati iste medalje - razvoja posameznikovega seksualnega obnašanja, nagnjenja in okusa. Potemtakem strokovnjaki ne bodo napredovali v razumevanju homoseksualnosti, vse dokler si ne bodo zastavili širšega vprašanja: kako oseba razvije seksualno nagnjenje do katerekoli osebe, ne glede na spol?
(Michael D.Storms; Razvoj spolne orientacije}.
DESETVPRAŠANJ0 LEZBIŠTVU
1.	Kaj je lezbištvo?
Lezbištvo pomeni veliko stvari, začne pa se s čustvi. Ženska ima lahko zelo rada drugo žensko in do nje čuti spolno privlačnost. Lahko se zaljublja v ženske in želi svoja čustva izraziti tudi na seksualen način. Ce goji ljubezenska čustva v g lavnem do žensk ali samodo žensk, se lahko imenuje lezbijka,
2.	Ali je lahko vsaka ženska lezbijka?
Ni vsaka ženska lezbijka, foda veliko jih
goji lezbična čustva. Večina žensk živi svoje ljubezensko življenje z moškimi in/ali so poročene. Nekatere med njimi so morda lezblj-ke. Če se ženska odloči da bo lezbijka. potem to je. Veliko žensk v svetu nima svobode Izbire svojega načina življenja in ljubezni. toda tudi te so lahko lezbijke. Vsaka
TEORIJA
Pred več kot tridesetimi leti, ko je tema homoseksualnosti veljala za tabu v javnih razpravah in znanstvenih raziskavah, je znani raziskovalec spolnosti Alfred Kinsey ugotovi!, daje v Združenih državah Amerike 50% vseh odraslih moških in 28% odraslih žensk občutilo privlačnost do istega spola. Ne samo to. Kinsey je ocenil, da ima pribli žno eden med tremi odraslimi moškimi in ena med osmimi odraslimi ženskami vsaj eno seksualno izkušnjo s pripadniki istega spola (A.C.Kinsey, W.B.Pomeroy, C.E.Martin. P.H.Gebbard: Sexual behavior in the human_ female; Phiiadelphia, Saunder, 1953). Čeprav je odnos ameriške družbe do homoseksualnosti zelo odklonilen, je vendarle homoseksualna praksa zelo pogosta. Ta paradoksna situacija je vzbudila veliko zanimanja za razvoj homoseksualnosti tako med znanstveniki kot med laiki.
Vendar je teoretiziranje prineslo le malo Konkretnih rezultatov. Kljub petdesetletnemu raziskovanju homoseksualnosti znanstveniki še zmeraj vedo zelo malo o privlačnosti do istega spola. Nobena teorija o vzrokih homoseksualnosti ni bila podprta s konkretno raziskavo. Izvori homoseksualnosti ostajajo skrivnost.
Čeprav v praksi ni bila potrjena nobena teorija, se o marsikateri verjame, da je točna, saj ustreza razširjenim stereotipom o homo seksualnosti.
Navajamo seznam razlag o vzrokih homoseksualnosti. Te razlage so v resnici samo miti.
Vzrok homoseksualnosti so težave, ki jih imajo otroci v odnosu s svojimi starši: dominantna mati ali hladen in odtujen oče. Nedavne študije o odnosu homoseksualnih oseb s starši niso našle niti enega starševskega faktorja, ki bi lahko pojasnil razvoj homoseksualnosti. Tako kot heteroseksual-nl imajo tudi homoseksualni dobre in siabe odnose s svojimi starši: nekateri imajo tople starše, drugi hladne in odtujene; nekateri se bolje razumejo z materjo, drugi z očetom. Ni bistvenega vzorca odnosov med otroci in starši, ki bi lahko napovedal kasnejšo spolno orientacijo otroka.
Vzrok homoseksualnosti je v strahu ali v sovraštvu do predstavnikov drugega spola. Ta močno razširjen mit pravi, da ljudje postanejo homoseksualni zato. ker se ne ujemajo s pripadniki drugega spola, Homoseksualni se bojijo pripadnikov drugega spola ali pa jih preprosto ne marajo. Tudi te teorije raziskava ni potrdila. Ravno nasprotno. Veliko lezbijk in gayev se odlično razume s prijatelji drugega spola. Nekateri ho-
tokrat je raziskava ovrgla teorijo in ravno tako ta stereotip. Stopnja moškosti ali žen-stvenosti variiratako med heteroseksualnimi kot med homoseksualnimi moškimi in ženskami. Homoseksualni moški nimajo bistveno manj moških lastnosti od hetero-seksualnih moških in homoseksualne ženske nimajo bistveno manjženstvenih lastnosti od heteroseksualnih žensk. Ker se močno razširjen stereotip o ženstvenih gayih in možačastih lezbijkah pogosto prikazuje v javnih medijih, večina ljudi verjame, da je to resnična podoba homoseksualnih ljudi, čeprav je raziskava potrdila nasprotno.
Vzrok homoseksualnosti je v porušenem kemičnem ravnotežju hormonov. Ta mit je biološka verzija zgoraj opisane teorije. Biološki faktorji povzročajo, da so gay i premalo moški ali preveč ženstvenl in da so lezbijke premalo ženstvena ali preveč moške Tudi to teorijo je raziskava ovrgla. Niso našli bistvenih bioloških ali kemičnih razlik med homoseksualci in heteroseksual-ci, ki bi lahko vplivale na razvoj spolne orientacije.
Večina raziskav s področja spolne orientacije je odkrila le tiste faktorje, ki niso vzrok homoseksualnosti. Ali so raziskovalci odkrili kakšne indikatorje, ki bi lahko pojasnili razvoj homoseksualnosti? Kot prvo so odkrifi, da imajo homoseksualci veliko več In močnejše seksualne fantazije o pripadnikih istega spola To morda zveni trivialno, vendar je to zelo subtilna in pomembna ugotovitev. Vali-
li
ženska, ki jo vidiš, bi lahko bila lezbijka, tvoja mati, tvoja soseda, tvoja zdravnica, sestra, učiteljica, hči...
3.	Koliko je Fezbijk?
Po raziskavi, ki sta jo naredila Kinsey in Hite v ZDA, je lezbijk 5 do 10% (ena ali dve od dvajsetih žensk). Raziskava je tudi pokazala, da je imela skoraj polovica anketiranih žensk lezbično izkušnjo ali pa so gojile ljubezenska čustva do drugih žensk.
Odkritih lezbijk bi bilo več, če bi ženske lahko svobodno odločale o svojem načinu življenja. Toda zaenkrat pojmujejo v vseh družbah heteroseksualnost kot "normalno" in homoseksualnost kot "nenormalno spolno usmerjenost.
4.	Kje v svetu se pojavlja lezblštvo?
Povsod, v vsaki deželi, kulturi in družbi!
V nekaterih družbah imajo ženske večjo svobodo izbire, ponekod pa nimajo nikakršne izbire. Morda se zdi, da je lezbijk več v zahodnih deželah, kjer je laže biti lezbijka. vendar to verjetno ni res. Lezbičnl občutki ne poznajo meja. Družba vpliva na odprtost in vidnost lezbijk ali pa jih zatira, ne more pa ubiti samih čustev .ezbična čustva posameznih žensk se lahko zatrejo.
5.	Kaj je vzrok lezbičnosti in ali jo je mogoče "ozdraviti"?
Vzrokov je lahko več, vendar jih je zaenkrat nemogoče najti. Verjetnoza lezbič-nost obstaja kompleks vzrokov, prav tako kot za heteroseksualnost. Toda zakaj bi se sploh trudili z iskanjem vzroka? Prav tako bi lahko vprašali, kaj je vzrok heteroseksual-nosti.
Homoseksualnost je dolgo veljala za greh in 2ločin ter kasneje za bolezen Kot takšna je bila uvrščena na seznam bolezni Svetovne zdravstvene organizacije, WHO, do leta 1992. S tega stališča je posebno medicinska znanost iskala vzroke te 'bolezni", da bi jo lahko "ozdravila". Homoseksualnost nikakor ni bolezen in zato zdravljenje ne more imeti drugega učinka, kot da je sredstvo za fizično In mentalno mučenje.
6.	Kako se lezbijke najdejo, srečajo?
Lezbijke verjetno srečuješ povsod, ne da
bi vedela. Lezbijke ne moreš prepoznati po njenem nosu. Da bi bile opazne, predvsem na zahodu nosijo priponke z rožnatim trikotnikom (znak, ki soga morali nositi homoseksualci v nemških koncentracijskih taboriščih v drugI svetovni vojni}. Po vojni je gibanje za osvoboditev homoseksualcev in lezbijk začelo uporabljati rožnati trikotnik kot znak ponosa In osvoboditve. Uporabljajo tudi dva ženska znaka (Venera) in lezbiške napise, □a je neka ženska lezbijka veš, če ti ona sama to pove ali pokeže. V nekaterih delih sveta (predvsem na zahodu) se lezbijke srečujejo v ženskih barih in organizacijah za lezbijke In gaye, na srečanjih alt zabavah. Nekatere lezbijke se srečujejo skrivoma v manjših prijateljskih klubih. Toda lahko jih srečaš kjerkoli - v mestu, na ulici, na delu, v šoli, v svoji hiši...
7.	Ali se lezbijke lahko poročijo in imajo otroke?
Kolikor vemo, je civilna poroka med dvema ženskama (ali dvema moškima) zaenkrat možna samo na Danskem in na Švedskem. Več držav pa že pripravlja tovrstno zakonodajo. Že dalj časa obstajajo cerkvene poroke in cerkve za gaye in lezbijke, kjer se takšni pari lahko poročijo. V mnogih državah se gay in lezbične organizacije borijo za legalnost porok homoseksualcev.
Prav tako kot druge ženske imajo tudi lezbijke lahko otroke. Nekatere jih Imajo Iz zakona z moškim. Lahko tudi poskušajo otroka posvojiti, čeprav je to zelo težko. Do otroka lahko pridejo tudi z umetno oploditvijo. Lezbijke lahko s partnerkami in/ali biološkimi očeti sklenejo privatne dogovore o lastnini, nasledstvu In otrocih.
8. Kako lezbijke živijo in se ljubijo?
Lezbično razmerje je takšno, kakršnega si narediš. Obstajajo samske lezbijke, lez-bični pari v monogamnem razmerju, lezbijke v odprtem razmerju, kjer imata obe partnerki tudi odnose z drugimi, lezbijke, ki Imajo razmerja tudi z moškimi. Pomembno je, da ima vsaka svobodo Izbire svojega načina življenja. Sama moraš ugotoviti, kaj ti je všeč In
razen tistih, na katere prlstaneš sama.
9.	Kakšne so posledice za ženske, ki se razkrijejo kot lezbijke?
Takšne ženske na splošno naletijo na negativne reakcije. Člani tvoje družine te lahko zavržejo, lahko te zapustijo prijatelji, lahko se srečaš s sovražnim odnosom v svojem družbenem okolju, lahko izgubiš službo.
V večini držav ni zakona, ki bi preganjal lezbijke, ker oblasti negirajo sam obstoj ženske seksualnosti in s tem ženskam odrekajo možnost, da bi se same odločile, kako hoče jo izraziti svoje seksualne občutke. V naprednih državah so zakoni, ki prepovedujejo diskriminacijo homoseksualnih ljudi, vendar se lahko lezbijke tudi tam srečujejo s sovražnostjo v raznoraznih oblikah. V veliko kulturah in družbah nimajo popolne svobode, da bi lahko t e odkrite lezbijke ■ posledice so po navadi zelo težke. Na srečo pa obstaja tud; pozitiven razvoj. Spremembe v družbi prinašajo bolj toteranten odnos do gayev in lezbijk. To vpliva na politiko, kar počasi prinaša dobre rezultate. Nedavna raziskava v zahodn; Evropi je pokazala, da 85% populacije tolerira ali sprejema homoseksualnost, v glavnem zaradi prizadevanj skupin za os-vobcdrtevgayevin 'ezbljkterposameznlkov.
10.Kaj	lahko lezbijke naredijo proti zatiranju?
Ne Zahodu, kjer že desetletja obstajajo ezb čne organizacije.se mnoge lezbijke pri-
družijo raznim skupinam, ki se borijo za pravice lezbijk, sodelujejo v kulturnih projektih in podobno. Tako se lezbijke Izognejo izolaciji. Seveda pa je situacija precej drugačna pri nas, kjer se je lezbično In gay gibanje šele začelo razvijati, zato lezbijke teže pridejo do Informacij o obstoju skupine.
KDO iN KAJ
Sprehodimo se skozi "seznam" ljudi, ki so tako ait drugače soustvarjali svet skozi zgodovino do danes, njihova "posebnost" pa naj bi bllasevedatudi vtem, da so bili homoseksualci in lezbijke. Naj vrstni red narekuje abeceda, izbor pa je seveda bolj alt manj oseben in tako samo eden Izmed možnih.
Abu Nuvas (760-810), arabski pesnik . Alkibiades (450-404 p.n.š.), atenski državnik in vojskovodja.. Aleksander VI. (14311503), rimski papež... Aleksander Veliki (356-323 p n.š.), makedonski kralj Horatio Alger Jr. (1332-1899), ameriški pisatelj... Amenofïs IV. (1364-1347 p.n.š.), egipčanski faraon... Anakreon (570-480 p.n.š. grški pesnik... Hans Christian Andersen (1805-1675), danski pravljičar,,, Aristotel (384-322 p.n.š.), veliki grški filozof.. Wystan Hugh Au den (1907-1Ô73), angle ški pesnik in dramatik... Francis Bacon (1561-1626), angleški politik in filozof. Francis Bacon (1909-1992), angleški slikar.. James Baldwin (1924-1987), ameriški pisatelj in dramatik. . Herman Bang (18571912), danski pripovednik... Natalie Clifford Barney (1876-1972), ameriška pisateljica in zaščitnica umetnosti... Richard Bar-nfield (1574-1627), angleški pesnik Roland Barthes (1915-1980), francoski pisatelj in filozof,,, Rosa Bonheur (1822-1899), francoska slikarka .. Sandro Botticelli (1444-1510), Italijanski slikar... Jane Bowles (1917-1973), ameriška pisateljice Benjamin Britten (1913-1976), angleški skladatelj... Romaine Brooks (1874-1970), ameriška slikarka... Lord Byron (17881824), angleški romantični pesnik... Truman Capote (1924-1984), ameriški pisatelj. . Caravaggio (1571-1610), italijanski slikar... Edward Carpenter (1844-1929), angleški pisatelj, mislec In utopični socialist. . Roger Casement (1864-1916), Irski pesnik in diplomat. Benvenuto Cellini (1500-1571), italijanski kipar in zlatar,,. Julij Cezar (100-44 pnš.), rimski vojskovodja, državnik in pisatelj... Luis Cerntida (19021963), španski pesnik... Jean Cocteau (1889-1963), francoski dramatik, pesnik, pisatelj, slikar in filmski režiser., Colette (1873-1954), francoska pisateljica... Noel Coward (1899-1973), angleški dramatik in pisatelj... Hart Crane (1399-1932), ameriški pesnik...Rene Crevel (1900-1Ô35), francoski pisatelj... Aleister Crowley (1875-1947^, angleški pisatelj In okultisi... Peter lijič Čajkovski (1840-1893), ruski skladatelj .. Charles Demuth (1683-1935), ameriški slikar... Emily Dickinson (1830-1886), ameriška pesnica... Sergej Djagilev (18721929), ruski baletni impresarij... Donatello (1386-1436), italijanski kipar. . Robert Edward Duncan (1919-1988), ameriški pesnik... Edward 11.(1284-1327), angleški kralj...GeorgesEekhoud (1854-1927), belgijski pesnik in romanopisec... Ralph Waldo Emerson (1803-1882), emeriški teolog, filozof in pesnik., princ EvgenSavojski (16631736), avstrijski feldmaršal in državnik...
III
Priloga
1889-1951). avstrijski filozof . Virginia Woolf (1882-1942: angleška psatelj- i Stefan Zweig (1881-1942), avstrijski pi&a telj...
Manuel de Falla ( 1876-1946), Spanski skladatelj , Hubert Fichte (1935-1986), nemški pisatelj E.M.Forster (1879-1970), angleški pisatelj Michel Foucault ( 1926-1984), francoski zgodovinar in filozof Friderik II. Veliki (1712-17861. pruski kralj. Federico Garcia Lorca 1898-1936). spansk pesnik... Jean Genet ¡191 CM 986), francoski pisatelj Stefan George (1868-1933) nemški lirični pesnik Andre Gide ; '8691951), francoski pisatelj... baron Wilhelm von Glocden (1856-IS31:. nemški umetniški fotograf... Paul Goodman (19111972). ameriški pisatelj... Duncan Grant {1885-1976), angleški slikar... Jacob Israel de Haan (1 SSM 924), nizozernskipesnik in pisatelj.. Hadrijan (76-138). rimski cesar Hafis (1320-1390). veliki perzijski pesnik... RadclytteHall (1880-1943) angleška pisateljica Marsden Hartley (1877-1943) ameriški slikar in pesnik. Hellogabalos ¡204-222), rimski cesar Henrik 111.(1551-1539), francoski kralj.,, Magnus Hirschfeld (1868-19351 nemški seksolog Alfred Edward Housman (1859-1936). angleški pesnik... Alexander von Humboldt (17691859), nemški znanstvenik in raziskovalec. Ibikos {6.stol. p.ri.j grški pesnik Christoper Isherwood ; 1904-1986), anglešK, pisatelj in dramatik.. Max Jacob (18761944) francoski pesnik. Hans Henny Jahnn (1094-1959), nemški pisatelj In dramatik. . Jakob J. (1566-'625). angleški kralj . Marcel Jouhandeau 11888-1979), francoski pisale ; Katul (37-54 p.n.š.i. rimski lirik... Konstantin Kavafi s (1863-1935). grški pesnik Jack Kerouac (1922-1969), ametiški pisatelj. Heinrich von Kleist (1777 1811 ). nemški dramatik Elisar von Kupfler (1872-1942), nemški slikar in pisatelj . Mihail Aleksejevič Kuzmln (1875 1936) ruski pesnik. Comte de Lautréamont (1846-1870). francoski pesnik.. Lawrence Arabski ¡1888-1935), angleški vojak in pisatelj... Leonardo da Vincl (14521519). italijanski slikar, kipar in arhitekt... Jose Lezama Lima ¡1910-1976), kubanski pesnik in oiSatelj. Amy Lawrence Lowél (1874-1925). ameriška pesnica... Ludvik XIII. {1601 1643), francoski kralj. Ludwig II. (1845 1886), bavarski kralj Jean Baptiste Lull y (1632-1687), Irancoski skladatelj. George Platt Lynes (1907-1955), ameriški umetniški lotograf... Klaus Mann (1906-1949), nemški pisatelj in dramatik.. Thomas Mann ( 1875-1955), nemški pisatelj... Katherine Mansfield (1888-1923), novozelandska pisateljica.. Robert Mapple-thorpe (1947-1989) ameriški lotograf. Christopher Marlowe (1564 1593). angleški dramatik in pesnik Leonide Massine (1896-1979), ameriški baletni plesalec , Somerset Maugham ( 1874-1965 angleški romanopisec. Carson McCullers (19171967). ameriška pisateljica Herman Melville (1819-1891), ameriški pisatelj... Michelangelo Buonarroti (1475-1564), italijanski kipar, slikar in pesnik Jukio Mišima (1925-1970), japonski pisatelj... Michel de Montaigne (1531 -1592). francoski filozol in pisatelj. Comte Robert de Montesquiou (1855-1921), francoski pesnik In estet... Henri de Montherlant (1895-1972), francoski pisatelj in dramatik.. Marc-Antolne Muret (1526-1585), Irancoski humanist... Harold Nicolson ( 1886-1968), angleški dip iomat in pisatelj Vaclav Nižinski H890-1950), ruski baletni plesalec Frank
O' Hara (1926-1966). ameriški pesnik... Joe Orton (1933-1967). angleški dramatik Wllfred Owen (1893-1918). angleški pesnik. . Pier Paolo Pasolini (1922-1975), italijanski pesnik, skladatelj, esejist in tilmski režiser Pavel VI. (1897-1978), rimski papež Sandro Penna 11906-1977), italijanski lirični pesnik Fernando Pessoa (1083-1935). portugalski pesnik.. August von Platen 1796 1835t. nemški pesnik. Platon iu?9 347 p n š ) grsk f ozof.. Francis Poulenc ii899-1963;, francoski pisa-tei; Marcel Proust (1871 1922), francoski pisatelj... Arthur Rimbaud (1354-1891), frarcosk, pesr ik Ernst Roehm 1887 1934) nemški nacistični politik, flumi (1207-1273). perzijski pesnik in mistik . Vita
Sackvllle-West (1892-1962). angleška pisateljica in pesnica... Sadi (1215-1292), perzijski pesnik ihera Salkaku ¡1642-1693) japonski pisaiel|. George Santayana (1863-1952). ameriški pesnik in filozof. Sapto (612-558 p né.). grška pesnica . Fran2 Schubert . 1797-1828j. avstrijski skladatelj... William Shakespeare (15641616) angleški oramatik in pesnik... Ted i!hawn (1891-19721, ameriški plesalec in koreograf Sokrat ¡469-399 p.nš.). grški filozof Solon (640-558p.n š ). atenski politik, zakonodaialec in pesnik Jack Spicer (1925-19651 ameriški pesnik. Gertrude Stein (1874-1946) ameriška pisateljica... Karol Szymanowski (1882-1937). poljski skladatelj Lord Alfred Tennyson (180918921. angleški pesnik.. Vergil (70-19 p.n.š ), rimskiposnik...PaulVer1aine(l844 1896; francoski pesnik . Theophile de Vlau (1590-1626). francoski pesnik... Renee Vivien (1877-1909). francoska pesnica in pisateljica. . Bruno Vogel (18951987), nemški pisatelj Andy Warhol (1930-1987). ameriški likovni in filmski umetnik. Walt Whitman (1819-1892), ameriški pesnik... Oscar Wilde (18561900), angleški dramatik, pesnik in pisatelj... Tennessee Williams (1911-1983), ameriški dramatik in filmski scenarist... Johann Joachim Winckelmann (1717-1768). nemški arheolog. Ludwig Wittgenstein
Kaj pa v filmu? Režiserji. Cukor, Fassbinder, Murnau, Schlesinger, Visconti, Zef-firellL,
In igralci, igralke Montgomery Clift, James Dean, Marlene Dietrich, Divine Errol Flynn, Clark Gable, Greta Garbo Cary Grant, Rock Hudson, Danny Kaye, Alia Nazimova, Laurence Olivier, Anthony Perkins, Tyrone Power, Kurt Raab, Randolf Scott. Rudolph Valentino... Pa tudi: Helmut Berger, Dirk Bogarde, Richard Chamberlain, Richard Gere, Jean Marais, John Travolta...
in v giasbr Bessie Smith. Josephine Baker, k d ¡ang, Maurice Chevalier, Johnnie Ray. Little Richard. Cliff Richard, Marc Bolan, Elton John. Oavid Bowi. Freddie Mercury, Johnny Rotten, Billy Idol, Village People, Divine, Sylvester Bronski Beat, Communards, Jimmy So-merville, Frankie Goes to Hollywood, Marc Almond, Boy George, Dead or Alive. Pet Shop Boys, Smiths, Morrissey, Erasure. Army of Lovers, Right Said Fred...
ZGODOVINA GIBANJA PRI NAS
1984
S4.-29. april Festival MAGNUS (evropski in ameriSf gay filmi, razstava svetovne gay publicistike predavanja o gay kulturi: F, Ama . A. Avanzc in G. Hockquenghem, diskusija o gay kulturi in organiziranosti, video Framed Youth s predstavitvijo avtorja iz Lonoona. družab nost) Cankarjev dom. GalenjaŠKUC, CIDM Fifozotska fakulteta. Dom mladih Šiškarjev-Vodnikova 24,apnI
VIKS Št.2. HOMOSEKSUALNOST IN KULTURA (lastna publikacija o kuHurni in socia ni problematiki homoseksualnosti)
junij 84 do maj 85 MAGNUS GAY CLUB vsako soboto zveče' v K4 (CIDM Ljubljana), Kersnikova 4 (IG.nov, jeans & ieather party in promocija Tom of Finland video 1
8. december Ustanovni sestanek sekcije MAGNUS pn ŠKUC-Farumu, Ljubljana;sekO;ajezdruže vala predvsem gaye, deloma pa lud, lezbij-ke; v tistem času je imela močno podporo alter scene
pomlad 85 do konca leta 85 DISKO AMERIKANEC (današnji Marco Polo) di5ko gayev. lezbijk in alter scene
1985
2. februar
AIDS (lastna informativna publikacija) Ljubljana
IV
20. februar
Srečanje s klubom 28. GIUGNO (Cassera) iz Bologne (delovni sestanek s sodelavci ter javna predstavitev kluba, ki deluje pod okriljem komunistične mestne uprave), CIDM, Kersnikova 30. marec
GAYZINE 1 (lastna publikacija: informacije, literarni prispevki), Ljubljana 13.-25. maj
MAGNUS19B5 (evropski, posebej klnotečni gay filmi, filmi novega ženskega vala predstavitev nekaterih avtorjev, razstava fotografij Pariz - Ljubljana predavanje H. Demi-rovlča, video program iz Zagreba, Ljubljane in Dunaja in pogovor z avtorji, srečanje z organizacijo Homosexuelle Initiative Wlen družabnost, večer Lilit) Cankarjev dom, Galerija ŠKUC, CIDM, Filozofska fakulteta
1986
1 1.januar
COPI: otvoritev razstave karikatur francoskega slikarja. Galerija ŠKUC 18.januar
GAI PIED: predstavitev pariške revije, Galerija ŠKUC 9.-14.junij
MAGNUS 86: filmi Dereka Jarrnana. razstava Kriste Beinstein performance DISTANZ. letak o aidsu, srečanje z organizacijo COC iz Amsterdai la, družabnost: Cankarjev dom. Galerija ŠKUC, CIDM avgust
Sekcija Magnus v MANIFESTU za festival novih družbenih gibanj v Novi Gorici zahteva:
•	da se členi, ki kaznujejo homoseksualne odnose v kazenskih zakonih republik Srbije (110/3), Bih (93/2), Makedonije (101/2) in pokrajine Kosovo (81/3). takoj odpravijo;
■ da se v slovenski ustavi prepovedi diskriminacije zaradi spola, vere In narodnosti doda prepoved diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti;
•	da se v šolske programe vključi pouk o homoseksualnosti, a ne kol o patološkem spolnem odnosu, marveč kot o življenjskem izboru, kije enakopraven hetero-seksualnemu, le različen od njega;
•	da vlada SFRJ protestira pri vladah držav, ki dlskrimlnlrajo homoseksualno manjšino tako da ljudi zaradi homoseksualnosti dlskreditirajo. zapirajo ali celo likvidirajo (Romunija, SZ, Kuba, iran). 15.-18december
AIDS, okrogla miza, filma Buddies In No Sad Song, gledališka predstava Tako kot je; Cankarjev dom
1987
IB.apri!
V marcu 1987 se proti sekciji sproži gonja 2aradi napovedi, da se bo festival Magnus B7 začel na 25. maj. Festival preimenujejo v "kongres"; svet za socialno in zdravstveno varstvo RK SZDL in ljubljanska inšpekcijska služba skleneta, "da bi bilo treba kongres prepovedati". Na pobudo sekcije se sestane IZREDNA SKUPŠČINA ŠKUC-Foruma in med drugim sprejme sklep, da predlaga ustavni komisiji uvrstitev "spolne usmerjenosti" med primere, za katere je po ustavi disKnm,-nacija izrecno prepovedana. Festival se ore-loži za nedoločen čas.,.
25. maj
DAN MOBILIZACIJE PROTI AIDSU: raz
stava materialov homoseksualnih organizacij proti aidsu. zastonj kondomi. Galerija ŠKUC
julij-avgust AIDS letak, s pomočjo RK ZSMS distri-bjirar po vsej Sloveniji. oktober
Priloga o lezbištvu "Ljubimo ženske", Mladina
Ustanovi se lezbična skupina LL pri sekciji Lilit (feministična sekcija Skuca) november
Ženski disko večer v Klubu mariborskih študentov
1988
januar
Skupina LL se osamosvoji v samostojno Lezbično sekcijo LL pri ŠKUC-Forumu 6. februar
DELO oojavi ODPRTO PISMO sekcij Magnus in LL Jožetu Smoletu (RKSZDL), Smole ne odgovori. marec
LL literarni večer slovenske lezbične poezije, Galerija ŠKUC Prvastevjlka publikacije LESBOZINE (informacije, prevodi, literarni prispevki) Predavanje Barbare Martin iz Berlina o švicarski lezbičm pisateljici Annemarie Schwarzenbach, Sociološki inštitut junij
Od pomladi 1986 potekajo nenehna prizadevanja da bi sekcija dobila stalen KLUBSKI PROSTOR; vsa se izjalovijo. V juniju sekciji organizirata klubska večera (prvi ženski, drugi mešan) v zasebnem lokalu Stara cerkev. Kljub temu, da sta v vseh pogledih zelo uspela, lastnik ne odobri nadaljnjih večerov.
10.-24.avgust Prvi mednarodni LEZBIČNI KAMP na Rabu z udeleženkami izZ Nemčije, Italije, Anglije, Irske. Portugalske, Avstrije, Nizozemske
22.oktober DELO objavi PROTEST sekcij proti interpretar i Jože*a Smoleta na novosadskem
mitingu (1. zaradi njenih fašistoidnih implikacij, 2. ker si je Smole očitno "ni zaslužil").
20.november GAYZINE 2: izid publikacije (teorija, literatura).
10.-18.december TEDEN LEZBIČNEGA FILMA (Deset Hearts, Olivia. Anne Trister, Lianna, Another Way), Galerija ŠKUC 18.-24.december TEDEN GAY FILMOV (Anger, Babenco, Genet, Kanievska, Molinaro, Morrisay idr.), Galerija ŠKUC
december Trije mešani klubski večeri Pri Žagarju
31 .december Silvestrovanje v Galeriji ŠKUC
1989
S.januar
Sekcija Magnus In lezbična sekcij; LL obnovita pobudo, naslovljeno na RK ZSMS:
(1)	da predstavniki RK ZSMS v st.vensk ustavni komisiji zastopajo pobud da se v člen o človekovih pravicah v slovenski ustav med primere, za katere je disktinninac1 a izrecno prepovedana, vstavi tudi 'spolno usmerjenost';
(2)	da predstavniki RK ZSMS zastopajo enako pobudo tudi ob spremembi jugoslovanske ustave;
(3)	da v zvezi s točko (2) RK ZSMS preko ZK ZSMJ sproži pobudo za odpravo tretjega odstavka 110.člena kazenskega zakonika republike Srbije, drugega odstavka 93.člena KZ republike Bosne in Hercegovine, drugega odstavka 101. člena KZ republike Makedonije in tretjega odstavka B1 .člena KZ avtonomne pokrajine Kosovo;
(4)	da se RK ZSMS preko ZK ZSMJ zavzame za enakopravno obravnavanje homoseksualnih in heteroseksualnih primerov v vseh zakonih, ki obravnavajo spolna in družinska razmerja.
februar
Druga številka publikacije Lesbozine
8. maj
Priloga Magnusa in LL v Tribuni 1.junij
Izide publikacija GAYZINE 3
1.-8.junij
DNEVI GAY FILMA, Cankarjev dom (Za vedno prijatelja, Wendel, Goljufija, Ranjeni moški, Zlata očala). 28. maj
Začetek diska v K4 - sprva je nedeljski disko razdeljen na LL in Magnus večere, avgusta pa sekciji združita večera v Diska lezbijk In gayev, ki se nato preimenuje v ROZA DISKO; začetni obisk okoli 100 gostov sčasoma naraste do 250 in občasno tudi do 350; pred ali v okviru diska je v K4 potekal raznovrsten program: tropska noč (13. 8.), transvestitski žur (20. 8.), projekcije filmov (Torch Song Trilogy, Mascara, Liquid Sky, The Last Of England, Brezglavo), pogovor o homofobiji - LL (3. 9.), predstavitev antologije homo erotične poezije Drobci stekla v ustih (24. 9.), literarni večer slovenskih avtorjev (22.10), pogovor o homoseksualnosti in politiki (29. 10), pogovor o aidsu (3.12.), transvestitski show (24.12.) f 6.-22,julij
Sodelovanje sekcij na svetovni konferenci ILGA na Dunaju
V
Pnloga
i-*
julij-avgust Javno pismo Čeliku zaradi nočnih napadov na homoseksualce, pogovor s Čelikom ter njegov javen odgovor avgust
Izid priponk Silence r Death, v boju proti aidsu in homofobiji
september Sodelovanje Magnusa in LL na prireditvi Europe Against The Curent v Amsterdamu
oktober
Sodelovanje sekcije LL na Lezbičnem tednu v Berlinu
3.-5.november Udeležba na 13. kongresu ZSMS v Portorožu; kongres sprejme sledeče pobude: Spolna usmerjenost naj se uvrsti med primere, za katere je izrecno prepovedana diskriminacija tako v Ustavi SRS kot tudi SFRJ. To pomeni izenačitev sporazumne starosti za homoseksualne odnose s sporazumno starostjo za heteroseksualne odnose; možnost zakonske zveze med partnerjema istega spola; odpravo zakonov, ki prepovedujejo homoseksualne odnose v ožji Srbiji, BiH, Makedoniji in na Kosovu.
1990
Roza disko: transvestitski show iz Beograda, pustovanje s sexy tombolo 25januar
Začetek Gay strani v Telexu (izide deset številk, do 29.3., ko je Telex ukinjen) 17. marec
Celodnevna oddaja o homoseksualnosti rta RGL
pomlad 90 Sodelovanje na volitvah v okviru neodvisne liste novih družbenih gibanj 23.junij
Člani(ce) Magnusa in LL ustanovijo ROZA KLUB - samostojno politično združenje za preprečevanje in odpravljanje diskriminacije zaradi spolne usmerjenosti ter za uveljavljanje načela enakopravnosti na vseh ravneh zasebnega in javnega življenja jesen 90
Sredstvom javnega obveščanja, kakor tudi drugim političnim. organizacijam in strankam, je bilo poslano SPOROČILO ZA JAVNOST - POBUDE PROTI DISKRIMINACIJI:
Homoseksualni ljudje so v republiki Sloveniji še vedno državljani in državljanke drugega razreda, kar se kaže zlasti v:
•	tem, da ne morejo oblikovati zakonitih partnerskih zvez z možnostjo dedovanja po partnerju in posvojitve otrok, tem, da so, naj to želijo ali ne, potisnjeni v "drugačen način življenja" in v zunanji ali notranji geto (ne da bi jim bilo omogočeno upravljati z enim samim lastnim prostorom!),
•	vzgojnih, kulturnih in drugih ideoloških obrazcih, kjer je homoseksualna usmerjenost obravnavana tako, da to otežuje njihovo čustveno in socialno dozorevanje ter spodbuja hipokrizijo,
popolni odvisnosti od tega, ali jih je njihovo neposredno okolje pripravljeno toleri-rati ali ne, tako da so marsikdaj žrtve različni oblik zatiranja, tudi fizičnih napadov, in je lahko izkazovanje njihove spolne usmerjenosti veliko tveganje za njihovo telesno, poklicno in socialno integriteto.
Ker je pravica vsakega državljana in državljanke, da država varuje njegove in njene pravice in temeljne svoboščine, in ker pravice in temeljne svoboščine ne morejo biti zagotovljene molče ali zgolj implicitno, še zlasti ne. če se navezujejo na nekaj, kar je kakor homoseksualnost podvrženo večsto-letnim predsodkom in večstoletnemu zatiranju, je Roza klub oblikoval naslednje pobude, ki povzemajo prejšnje pobude sekcije Magnus:
A) Da se v slovenski ustavi med primere, za katere je diskriminacija izrecno prepovedana, vstavi tudi "spolno usmerjenost", tako da se 13. člen Delovnega osnutka ustave Republike Slovenije v celoti glasi: "Vsi ljudje imajo enake pravice ne glede na narodnost, raso, spol, spolno usmerjenost, jezik, vero,
politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki."
B)	Da se Republika Slovenija ne vključi v nobeno tvorbo in ne pridruži nobeni skupnosti, ki preganja ljudi zaradi njihove spolne usmerjenosti.
C)	Da se, kjer zakon obravnava družinska in partnerska razmerja in razmerja, ki se navezujejo nanje, homoseksualni in heterosek-sualni primeri obravnavajo enakopravno.
D)	Da se v državnih (nacionalnih) informativnih, edukativnih, kulturnih in znanstvenih programih odmeri ustrezen prostor za obravnavanje homoseksualnosti in za problematiko, ki zadeva homoseksualne državljane in državljanke.
Za konkretizacijo teh in oblikovanje in realizacijo drugih pobud s ciljem normalnega sožitja ljudi, ne glede na njihovo spolno usmerjenost, Roza klub predlaga vladi RS ustanovitev centra ki se bo v skladu s tradicijo imenoval "Roza center", politične stranke pa Roza klub naproša, da podprejo te pobude v skupščini RS.
Bilten Roza kluba 4x (julij, september, oktober, november)
11.-i4.oktober
Sodelovanje na konferenci nevladnih aids .organizacij EUROCASO na Dunaju
8. november Začetek oddaje Roza vat, Val 202, Radio Slovenija (do junija 1991 ) Roza disko: (po avgustovskem premoru) koncert Anje Rupel, modne revije, moški striptiz, transvestitski show Založba ŠKUC - zbirka LAMBDA: Modra svetloba - homoerotična ljubezen v slovenski literaturi
3.-7.december
DNEVI GAY FILMA: retrospektiva Rosa von Praunheim (Rdeča ljubezen, Mesto izgubljenih duš, Anita: ples greha, Dva pogleda na aids, Virus ne pozna morale, Molk=smrt, Ni perverzen homoseksualec), plakat December
Revolver 1 (revija za kulturna in politična vprašanja) - revija s homoerotičnim nabojem, plakat
1991
Roza disko: Svetiana Makarovič, Ana Monro, Katja Levstik, Rimska cesta, Vita Mavric marec
Revolver 2, Deklaracija: Pravica do drugačnosti, ki jo podpišejo: Liberalno-demok-ratska stranka, Zeleni Slovenije Socialdemokratska stranka, Social-demokratska mladina, Stranka demokratične prenove, Socialistična stranka. Slovenska demokratična zveza, Ženske za politiko, Center za kulturo miru in nenasilja ter Roza kiub
19,-21. april Sodelovanje na konferenci gay in lezbrčnih organizacij vzhodne in jugovzhodne Evrope v Pragi maj - junij
Afera Revolver v ljubljanski mestni vladi, ki potihne z junijsko vojno v Sloveniji
4.	-S.september
Prvi Pink tabor v Ankaranu Revolver 3
1 .-22.december GO-GAY filmi (Dnevi gay in lezbičnega filma) v Cankarjevem domu in Roza disku (Mlada upornika soula. Vrt, Na straži, Želja, Novembermond, Er moretto, Nokturno, Zakon želje..)
Aids akcija - plakat Z mano je varneje, v sodelovanju s SOU
1992
Roza disko: Marquis de Sade teater, Jr. Gone Wild, Wild Boyz, transvestitski showi
januar Revolver 4
14.-28.januar Foto razstava POGLED MOŠKEGA, galerija ŠKUC, Alen Kos, Boštjan Lisec, Gorazd Majaron, Marko Radovan, Mio Vesovič
januar-marea Obratujeta privatna lokala, disko Joy club in restavracija Flamingo 22. maj
Tretja obletnica Roza diska + Rozavizija junij
Sodelovanje na srečanju "pozitivnih" skupin pri Goetingenu
julij
Sodelovanje sekcije LL na srečanju Lezbij-ke in Evropska skupnost, München Revolver 5
26,-30-avgust Drugi Pink tabor v Grožnjanu
VI
SMALLTOWN GAY
...Mother will never understand why you had to leave for the Love that you need will never be found at Home and the Answers you seek will never be found at Horns.
To so verzi iz pesmi Smalltown Boy, s katero se je Jimmy Somerville povzpel iz anonimnosti skupaj s spremljevalnimi Bro-nski Beat V videu, ki je bil narejen za to pesem, lahko popolnoma razberemo, da je vse dogajanje zrežirano po Jimmyjevih lastnih izkušnjah: fant, ki je že nekaj časa študent, obišče starše v svojem rodnem mestecu. Ob obisku na bazenu naleti na skupino homofobnih kolegov in ker na nekoga preveč meče oči, konča v slepi ulici z razbitim nosom. Domov ga privedejo miličniki, starši naredijo manjši cirkus in Jimmy odide nazaj v velemesto. Zgodba je skoncentrirano dogajanje njegovega otroštva: Jimmy je bii rojen leta 1961 v Glasgowu na Škotskem in je bil skupaj s svojo družino od majhnega deležen grobih razmer - oče je bil rudar, v šoli pa je bil Jimmy vedno grešni kozel, pri učiteljih zaradi svojih do ramen segajočih las, pri sošolcih pa zaradi svojega priznanja lastne drugačnosti ko je imel štirinajst let. Od takrat dalje so ga povsod označili za "prekletega pedra", zbijali šale na njegov račun, dokler ga niso čez dve leti izkijučili iz šole. Jimmy je bil tako prisiljen, da se je preživljal z različnimi posli, kot prodajalec časopisov, mlekar in delavec v tovarni barv, obenem pa se je tesno zaprl v družbo in gibanje homoseksualcev. TI so si brili glave do golega s čimer so protestirali proti netolerantni britanski družbi. Tajih ni razločevala od Naci-skinov in zato so bili Gay-skini deležni enake odklonilne reakcije. Leta 1979 ga je oče vrgei iz hiše in Jimmy se je izselil v London, kjer je delal kot prodajalec. Živel je z drugimi sostanovaici, ki so se ukvarjali z umetnostjo, vse od videa pa do baleta. Tu je odkril svoj cilj - oder. Pel je v več skupinah in igral v gledaliških igrah kasneje pa v nagrajenem video filmu ljubimca Connija Framed Youth pel pešam Screaming, ki je izšla v omejeni nakladi kot mala plošča, kasneje pa na albumu skupine Bronski Beat The Age of Consent. Danes je ta mala plošča rariteta in jo zbiralci cenijo na vrednost prek tisoč funtov. Besedilo pesmi je enostavno pripovedovanje o tem, na kar naleti vsak mlad gay, ki odrašča v netolerantnem okolju (. .my Man love, ma first Love. my Closet■ ness and Pain, my Father my Action-man, my hiding in the Crowd...). 1983 je Jimmy ustanovi! skupino Bronski Beat, s prav tako homoseksualnima Larryjem Steinbache-kom (sintesajzer) in Stevom "Bronski" Fo-restom (kitara).
V tistem času sem bil sam v osnovni šoli, ko sem odkril Bronski Beat in njihov prvi uspeh, pesem Smalltown Boy. Neznansko mi je bil všeč tako Jimmy kot njegov falset, in čeprav nisem razumel besedila, sem iz videa dovolj jasno povzel, za kaj gre, Časopisi sc se takrat na veliko razpisali o njem kot deklariranem homoseksualcu, sploh pa ob izidu albuma The Age of Consent Ze ovitek plošče je povsem nedvoumno nakazoval odkrito izkazovanje njihove usmerjenosti (rožnat trikotnik na črni podlagi). Pri mojih trinajstih mi je vse to delovalo kot
nekakšen zunanji znak lastne usmerjenosti, čeprav sem še vedno mislil, da nisem gay. Na tihem in pri sebi sem pa občudoval skupino z Jimmyjem in jih od takrat naprej spremljal skozi njihovo kariero. V tistem času sem imei prvi stik s prijateljem, v šoli pa so se me dekleta po navadi izogibala in se mi posmehovala ter me v glavnem sploh niso jemaia resno. Vseeno mi ni bilo, kaj dosti pa tudi nisem ukrenil, da bi bilo drugače, ker mi sploh ni bilo do tega. Počasi sem se zavedel, da se razlikujem od ostalih, in pričel živeti dvojno življenje: rad sem prebiral vse, kar je bilo povezano s homoseksualnostjo, naprej sem poslušal Bronski Beat In se poistovetil z Jimmyjem, čeprav sem načelno zavračal homoseksualce, vsaj pred drugimi.
Bronski Beat so na albumu The Age of Conser?/objavili tako pesem Smalltown Boy. kot še dva kasnejša uspeha, It ain't necessarily so, ki sta ga napisala George in Ira Gershwin, in Why?, ki odpira album. Ostale pesmi na plošči se ukvarjajo z osrednjo problematiko današnje družbe: s pohlepom po denarju z vojnami, s človeško pokvarjenostjo, čeprav je vodilna tema vsake pesmi homoseksualnost. Zadnja pesem je bila priredba pesmi / feel Love /Johnny remember me, ki jo je pozneje peí z Marc Almondom.
Skupina je z Jimmyjem obstajala dve leti, potem pa je on izstopil zaradi nenehnega trušča okoli skupine in ker sta ga Larry in Steve ovirala pri kreativnosti. Bronski Beat so kljub temu ostali in do danes nanizali kar veliko hitov npr. Hit that perfect Beat. S kolegom Iz Framed Youth obdobja, izuče-nim komponistom in klaviaturistom Richar-dom Colesom je pričel projekt Communards, čeprav sta se v začetku poimenovala Politic Body. Ime je bilo povzeto po pariški komuni iz 19.stoletja. poskusu upora proti socialnim razlikam in diskriminaciji. Obdobje Communardsov je prineslo opus najlepših pesmi, ki jih je Jimmy kdajkoli napisal. Z Richardom sta učinkovala kot par, poln nasprotij: Jimmy suhljat, nekaj več kot poldrugi meter visok "plešec", Richard visok, z očali, vedno v klasičnih oblačilih. Prva pesem ni dosegla bistvenega uspeha - to je bila You're my World, ki sta jo fanta pospremila z vi-deom, v katerem Richard igra za velikim
belim klavirjem, na katerem je vaza z rožnatimi vrtnicami, v ozadju pa igra ženska spremljevalna skupina, ki igra vse ostale instrumente, spremljevalni vokal pa je Sarah Jane Morris ("Z ženskami je lepo delati, nikakršnih problemov nimaš", je takrat dejal Jimmy). Debitantski album sta poimenovala preprosto Communards, ki je nosil rdečo zvezdo, z dvema moškima silhuetama na črni podlagi. Resnično zanimanje je sprožila uvodna pesem Don't ieave me this Way, ki sta jo posvetila britanskemu parlamentu. Samo vzdušje na albumu je precej drugačne vrste kot tisto na The Age of Consent: prevladujejo klasični instrumenti od klavirja do godal, ostal pa je rezek glas saksofona, v pesmi So cold the Night je čutiti orientalskost, ki je v splošnem prisotna tudi na videu. Besedila so bila izključno roza obarvana, o tem ni bilo nikakršnega dvoma že pri pa-em poslušanju. V tistem času smo pisali leto 1986 in bil sem v prvem letniku srednje šole, že delno prepričan v svoje nagnjenje, album pa sem uspel dobiti pred začetkom poletja. Pesmi sem vrtel do onemoglosti in ob pričet-ku drugega letnika sem znal na pamet že vsako noto: Communards so bili zame svet zase, ob vsaki pesmi sem si zamišljal posebno zgodbo in poln sem bil nekih neznanih občutkov Reprise (posvečen "železni lady" Thatcher) in Disenchanted, tolažba za tiste, ki se še iščejo (...Boy, what is wrong with you? No Future, no Hope, just broken Dreams, you spend your Days wondering why?...), sta bila preostala uspeha, čeprav ostanek ni nikoli prišel ven iz anonimnosti, kfjub temu pa so mi osebno veliko boij všeč Don 't slip away, tipična kabaretska popevka, ali pa Forbidden Lave, ki zapira ploščo: med skoraj pobesnelim zvokom saksofona in klavirja Jimmy poje o tistem, kar prej ali slej vsi gayi občutimo: Our Loves like forbidden Fruit, but we take each Bite with Pride, not with Shame.
Poleti 1987 sta se Communards pojavila v živo s pesmijo Tomorrow. Tega nastopa se še prav dobro spominjam: Jimmy je v beli srajci na odru poskakoval včisto izzivajočem ritmu in eden mojih domačih je komentiral: "Kakšen peder". Poslej so me takšne izjave kar malo žalile, čeprav se še nikomur niti sanjalo ni, kaj se z mano dogaja. Imel sem občutek nemoči in strahu pred prihodnostjo, saj mi je bilo vedno bolj jasno, da bom moral zaživeti kot gay in s tem neizbežno spremeniti način življenja. Vendar sem vedno našel kakšna opravičila in se skrival v množici še dobrih pet let, ko sem pravzaprav odkril samega sebe in ko sem postal ponosen na svojo usmerjenost Do takrat sem imel kar nekakšnostrahospoštovanje do tistih gayev, ki so se javno deklarirali in se izpostavili množici, obenem pa sanjaf, da bom lahko sam nekoč naredil čisto enako. Spraševal sem se, od kod Jimmyju in drugim iz show biznisa takšen pogum. Tisti čas sta fanta napovedala nov album in kar štel sem mesece, kdaj ga bom dobil. Ravno tako v začetku poletja sem držal v rokah črno uokvirjen bel kvadrat, na katerem je s stiliziranimi črkami pisalo Red Do danes je to zame razen še nekaterih albumov (Otfieldovih Tubular Bells, recimo), ena najboljših plošč in tistega časa se vedno spominjam z vese-Ijem. Album je bil posvečen Jimmyjevemu prijatelju Marku Ashtonu, ki je šestindva-jsetleten preminil zaradi aidsa, s posvetilom "It's better to die on your Feet than to live on
I
your Kneesodpira pa ga Tomorrow, ki se nadaljuje v inicialke T.M TL.T.B.M.G., kar stoji v pesmi kot sporočilo " There's more to Love than Boy meets Girf', s čimer skozi besedilo Jimmy pojasnjuje, kako ni nikakršne raz I ik e m ed ho moseksu a I n o i n ' no rm al -no" Sjubeznijo: / would like tO shou! it from the highest Mountain to tell the World / I'm in Love and what it means to me..., naslednja Matter of Opinion pa se ukvarja s smislom coming outa; I could try to explain but why should I waste my Time on you?/Understand - won t you try to understand my Point of View..., vse skozi lepo aranžirano instrumentalno spremljavo in ženskim zborom Pesem Victims govori o tovarniškem delavcu Billyju. ki zboli 2a aidsom, in kakšna je reakcija okolja, ko se mu razodene, zakaj ne moremo nikogar kriviti, saj so to le žrtve (priznati moram, da se s tem nisem strinjal in se še sedaj ne - zakaj bi nekateri MORALI trpeti?). Balada For a Friend j pa je posvečena Marku Ashtonu. Never can say Goodbye se sicer izjemoma ne ukvarja z rožnato tematiko, je pa vseeno dober disko komad.
Aprila 1988 sta se Richard in Jimmy raz$ja (sam ne vem, zakaj), Jimmy pa je nadaljeval solo kariero. Pridružil se je britanskemu gibanju proti aidsu Act up in na tem področju je nastala tudi pesem Read my Lips. naslovna za njegov album leta 19B9, Album me je kar razočaral - cel kup pesm toda atmosfera z Red se je najbrž izgub,la istočasno, ko je Communards postal preteklost. V Roza disku se občasno vrti You make me tee! (mightly real), ki sicer ni njegova pesem, prav tako kot francoska Comment te dire adieu. zame osebno najbolj brezvezna Jimmyjeva pesem, čeprav je naletela na kar ugoden odmev. Skratka, vtis albuma je medel, kar še dodatno potrdi remix na koncu plošče.
Sedaj, ko sern vse svoje načrte delno uresničil in imam Kornpilacijo The Singles Collection 1984 - 1990 kot povzetek neke kariere že nekaj časa spravljeno v svoji zbi rki plošč, se še vedno rad ozrem na osemdeseta in na Communards ter Bronski Beat ■ z njimi je odšel tudi del moje identifikacije in odkrivanja svoje prihodnosti. V K4 mi pač ostanejo Don't leave me this Way ter Comment te dire adieu, na kar iahko vsaj dobro zaplešemo, če drugo ne gre.
Olskografija: vsi albumi so bili izdani v licenci Jugoton (sedaj Croatia Records) I London Records:
1984: The Age of Consent
1986: Communards	K
1987: Red
1989: Read my Lips
1990: The Singles Collection 1984/90
Jadran Alekslč
t ▼ T
S pojmoma peder in lezbijka sem se prvič srečala nekje v nižjih razredih osnovne šole. Beseda peder je bila psovka, s katero smo se vsepovprek obkladali, kot npr. z raznimi kreteni in bosanci. O tem, kaj pomeni lezbijka. pa meje poučil sošolec, ko sva reševala križanka v Cicibanu, Rekel je, naj mu povem kakšno žival, ki se začne s črko L. Naštevala sem:
"Lev, lisica.
Prilogo
"... lezbijka!" me je zmagoslavno dopolnil Boštjan.
Takrat seveda še nisem vedela, da bo ta strašna žival na L kasneje precej pomembna zame V otroštvu nisem doživela nekih revolucionarnih dogodkov s tega področja, da bi lahko rekla: Na, zdaj sem pa TO in bi me zadela kap. Najprej se je pojavila slutnja neke simpatije, nato simpatija sama in nazadnje sem se zares zaljubila. Z raznorazni-mi strahovi in dvomi sem opravila bolj na hitro In površno, v prepričanju, da je za vse skupaj kriv kismet.
T T *
Prijatelji,
ljubim jesen, tažalostni letni čas je kakor ustvarjen za spomine. Kadar se drevje obleti, kadar nebo še v somraku ohrani rdečkasto barvo, ki ziati ovenelo travo, je sladko
opazovati ugašanje vsega, kar je še nedavno plapolalo v tebi.
Žalostna je ta letna doba ki jo zdaj preživljamo: rekli bi. da je življenje odšlo s soncem. srce In kožo nam spreletava drget, vsi šumi onemijo. obzorja poblede. vse bo zaspalo ali umrlo,
Kakor je počasi ugašal ta dan, sem počasi korakala mimo vseh stvari v svojem življenju, mimo Idej, strasti, dnevov razvne-manja. dnevov žalosti, mirno utripov upanja, mimo silnih tesnob včasih se mi zdi, da sem živela več stoletij In da vsebuje moj 'jaz" ostanke tisočerih minulih življenj Čemu? Ali sem ljubila? Sovražila? Ali sem kaj iskala?
Že v osnovni šoli sem bila žalostna, sama sebi dolgočasna, izgorevala sem v željah, čutila sem vroče težnje za nekakšnim norim in vznemirljivim življenjem, sanjala sem o strasteh, med njimi je bil ■ iik žene.
Po petnajstem letu je zame vse pomenite svet luči. svet vonjav: v daljavi se mi je prikazovalo življenje polno sijaja in radostnega hrupa: to so bile. kakor v pravljicah o vilah, galerije za galerijo in v njih so se pod ognjem zlatih lestencev vžigall diamanti, čarobna beseda je na stežaj odpirala začarana vrata, in bolj ko se bližaš, bolj se pogled potaplja v veličastnih perspektivah, katerih bleščanje izvablja smeh in zapira oči. Pred temi očmi pa je še vedno - lik žene.
Nejasno sem si želela nekaj, česar ne bi mogla jasno izreči niti z eno besedo niti v mislih opredeliti v kakršnokoli obliko, a za čemer sem vendar neprenehoma in vselej hrepenela.
Oh, kako sem oboževala plesalko na vrvi z njenimi dolgimi uhani, ki so seji vrteli okrog
prelepe glave, njeno debelo ogrlico s kamenčki. ki ji je udarjala po belih prsih. S kakšno nemirno pohlepnostjo sem jo opazovala, kadar se je dvigala v višino svetilk In kadar je njena z zlatimi venci obšlta obleka zvenčata pri odskokih in nemirno frfotala v zraku!
To je bil lik žene, ki je živel v meni -vabljiva, nerazumljiva skrivnost, ki je vznemirjala vse moje celice.
Izogibala sem se temu občutku, korakala sem naravnost vanj. Predala sem se mu šele pri davetnajstih letih.
Danes si želim, da bi se bila predala prej. vsa, ne samo v sladkih sanjah - liku žene, ampak v resničnosti ■ ženi.
Minila je osnovna šola, minila je sredrtja Šola. Iz sanj sem stopila na pot resničnosti In ni mi žal. Ampak, polagam vam roko na srce - ne upirajte se resničnosti, bodite to, kar ste; kajti, če pustite sanjam, da ostanejo sanje, potem ne boste nikoii Živeli, Bodite1
Vaša Marjeta
Torej se vidimo.
MC
revolver mov 92. risbe1 anorej brumen čop
▼ ¥ T
V mnogih časopisih In revijah sem zasledil kakšen članek na temo homoseksualnosti. o gayih, njihovem življenju, delu ali kaj podobnega. Večinoma takšne ljudi prikazujejo kot drugačne od ostalih. Ce izvzamemo privatno življenje, nvslim, da teh razlik ni. Sam sem sicer ob koncu osnovne šole pogledal kakšnega fantiča, vendar se mi še sanjato ni, da me bodo le-ti tudi zanimali. Nekako so me privlačile tudi ženske, tako da si sam nisem bil na jasnem o svoji identiteti. Prvi korak je bil prihod na sceno, spoznavanje in ogled vsega tega. Seveda je temu botrovala tudi neizmerna radovednost. Odločil sem se, da obiščem ljubljanski K4 In sicer v nedeljo. Strah pred znanci sem hitro prebrodil in ko sem se dokončno otresal vseh predsodkov, se mi je zdeto. da so nedeljski večeri v K4 resnični ž uri.
Ko sem čez Čas spoznal tudi nekaj gayev, sem ugotovil, da so bolj vredni zaupanja kot ostali. Ob prvem stiku z moškim pa sem imel občutek, da mi bo moje majhno srce vrglo iz telesa, kajti bitje je bilo neverjetno hitro. Nekako sem si želel spoznati moškega in se poljubiti z njim. ko pa se je to skoraj zgodilo, se mi je pripetilo tisto, kar sem že omeni! Dogodki so se odvijali naprej in danes, ko je od tega že dve teti se veselo in radostno spominjam dogodkov in pripetljajev, ki sem jih doživel. Moram reči. da so bili nadvse prijetni, Starši o meni ne vedo sicer ničesar, zato pa je tu Se moja sestra, ki me ima še raje, odkar sem ji povedal zase. Kaj pa družba? boste morda rekli Nekaj časa sem kolegom in kolegicam, ki so sicer vedeli, da hodim ob nedeljah v K4, pripovedoval, da so ob nedeljah žuri itd. Po kratkem prepričevanju so se omehčali in skupaj smo odkorakali v K4, Vas zanima rezultat? Od takrat so bili vedno prisotni In baje jim ni žal. Tudi vam ne bo. Zakaj bi se skrivali za šitrami najrazličnejših časopisov7 Sedaj kot pravijo, K4 odpira ventile in zakaj še vi ne bi odprli svojih zavornih In se nam pridružili7
Vili
>yL J*	/ V '"1 ^
L I I a i / i / Ls-*'* s*

~Y r ' y » » » * ' ♦ jy'f //
> > / ,V J	' - - v.
. a


Kmtmmmr:
Mjpšiljal de ■.ttisda živel denarja,
so jo leta, v litt robu WcM WillagÉ® iura duktmiitf dfi mature-z u* i m \ t-ljivii» /a J: upe fpiar se ttpnll, ¡9 torej, pa je vseeno ¿isl reku]] íjiimjañjv' n.; svetu */;:rj:i * méme - pen jiist in C st h e api^i e \ S an Fi mrit mmw politu ni na.
hntinu, ob ved New» na giwi
laaja pri irickaM. Lit en mi (
lena ti
iomosi
romoci.
Nekaj več kot dvajset štirinajst do enain-l:. ajsetleinikov na gimnazij i Harveva Milka
gov oče je. izvedel za gimnazijo Ilarveva Milka, ga posla! a in obljubil, da mu ho
Harvey
10 Vili
imeai ki ga Edini režiser Gl
pripravlja filiffiFprojckt, glavno vloao pa si a bojda že izbojeval Robin WU13ams)je greh, katerim morajo živeti tudi dijaki "njegove" sole - njihova spolna naravnan osi. Gimnazija Harveya Milka jc prva in edina Sola za homoseksualne dijake.
Manhattan se ob S an Hranciscn lahko pohvali / najštevilčnejšo in najbolj aktivno gay populacijo na svetu. Celo lokalni policisti so vselej prijazni, verjetno zato, ker je eden med njimi odkrito prizna), da je gay.
Vendar pa se je takoj po ustanovitvi sprožil val zgražanja fundamentally in razlv.-ih sfcupin za ohranjan je moralčifciM||pdnoni pomiril. Dijaki imajo na poti llllipe vedno težave z ljudmi, ki delajo v,.gj^litji, Grozeči telefonski klici in grozilnapisriia-^^yedno sestavni del dneva. In :.?. ■v.'pitje, da sola i^feod huja in priporoča .¡-csi'XiUrtlno't, || /c tudi vsi navadili.
Pa so na šoli vseeršpj hov o de! o uspešno. Llč si želi, da bi bil rudi sam 1 "Do enaindvajsetega leta niterff o homoseksualnosti. 71 Ko sem zvedel, da ol% lezbične dijakinje, sem nisem mislil, da se bo kaj v mojem življenju."'
Že sedemnajst let je Goldhaber znan kot gay in doslej ga v Brooklynu zaradi tega še nihče ni nadlegoval.
Za to pa imajo tovrstni) /kušenj več njegovi učenci na gimnaziji Harveya Milka. Skoraj vsi so bili na prejšnjih šolali deležni posmeha in žalitev - zato so ¡zastajali. Veliko dijakov je tudi doma čakalo nasilje, starši, ki se niso mogli sprijazniti njihovo homoseksualnostjo, so nekatere celo spolu zlorabljali.
Zaradi fizične in psihične vamos Šolska uprava pogovorov z dijaki sicer ne do v o Toda v šolskih arhivih je najti dovolj plasiične opise.
Eddie T., čigar slarii so o njegovi homoseksualnosti zvedeli "d učitelja, ki jim je prišepnil, da se njihov sin ''obnaša kot kakšen buzi", se je nenadoma znašel privezan na radiator, starša sta ga psihično i it spolno zlorablja] a, potem pa ga je oče prisilit, da se je na zloglasni 42. ulici prodajal moškim . To, da : njegov oče zdaj za zapahi, F.ddiejune pomaga veliko pri ponovnem vključevanju v družbo.
Mark je ohoževal svojo mater, pa ga je pretepla, ko jc slišala, da je gay. Zdaj hodi na predavanja na gimnaziji Harveya Milka in ustrahuje druge dijake, obenem pa hlepi za njihovim prijateljstvom,
Paul je obiskoval šolo v Co)um busu v zvezni državi Ohio, kjer so ga zaradi odkrite homoseksualnosti sošolci neprestano muči1 Staknil je resne poškodbe, ko se je nanj s kamionom spravila skuj" a lo, itnežev. Njc
se namreč leta • d;t se niti
>	l1 sj
čil v tradtdtmalrti ŠcAslci sistem, ^ slišal mestni odbor /a i/obraže\\anj'eTJe inštitutu ponudil financiranje osebja za posebno Šolo, ki:: ij m se pt ¡ 1 a / i L ísebiu • šolam za narkomane;mladolctne prestopnike in boleh-no mladinoflHHH
Seveda s&ira stri» u;-;Hvi>uk • žolč no napadli zaradi .ion i uči pri ustaníft itv i gay šole, a vseeno je bdó.r¡ixlilégariianjíol£a kot takrat, ko so delili -validóme pi>:giirriíazijah po vsem mestu Na po;;mgmt proti gimnaziji Harvey a M i Ikay? bil	vedno), da šola zagovarja segrejSHjJi tako kot Sola, ki sprejema dijake na p xll.igi ¡jjpíove rasne pripadnosti.
"Segregacija?F' .se sprašuje izvršna direktorica ii»ši:t.,!.i Francés Kunreutherjeva.
e.iitjemo živtjehjt', Če jim ne jim hhk m ostane P'UV nič .Vri."/? m*• tuibiraU dijakov po fv katere. nspešno vključili. Naš cilj • pritegiiemrMte d\;aL>. ki s;> pobegnili vnega	y
Gimnazijo Harveya Milka obiskujeta dve heteroseksualki. Monica Fishof. ki poučuje
in mama pligiozni
aletc)a Izrael islov.
sanje. New íjo. da reacc iia di jacio pisa-razpolo-
klub
vsi Mo.
ženje bolj spominja na nočni gimnazijo.
Toda šola Harveya Milka se ne pretvarja, daje normalna gimnazija. Čeprav se. tako kot po vseh gimnazijah, med dijaki porajajo ljubezni, močnejši ustrahujejo šibkejše, celo rasizem je del vsakdanjika (štirideset odstotkov dijakov je iz Južne Amerike, po trideset pa črncev in belcev, in prave ga razumev anjamed rasami, priznava Goldhaber, tudi pri njih nt t.
Izobraževalni program jc oblikovan iakf. da zadovoljuje standarde državne izpitne ko misije (Jc namesto telesne vzgoje imajo ure plesa); vendar pa je velik poudarek na htmio-seksyjdStSStejjiiiki. Na predavanjih govorijo o razpravljajo o bo-literaturi - knji-na primer obvezna po vendar je še po-gimnazijo Harveya
¡¡ovo spolno 'oprav
? i tost ..ji? ^ffiš: ^¡■.'>neai;i. Pra\
_Tpl.s tak. udrakkt V hi'terosfksualmhdnizincjfi, pa tati Se vedno niso heteroseksualci."
"Gay in h'z bič na mladina je dva- da trikrat bolj nagnjena k samomorom kot heterosek-malfia," pravi Kunreutherjeva. Trideset odstotkov mladih gayev priznava, da so težave že skušali reševati s samomorom. V New Yorku je rta cesti najmanj deset do dvajset tisoč otrok in polovica jih je homoseksualcev
-	nemilosti ceste pa so jih verjetno izročili starši, ki so jih zaradi njihove spolne usmerjenosti vrgli iz doma.
Manuel je za to najholj.ši primer o je materi pri dvanajstih priznal, daje gay, ga je ta spravila v prihiatrično bolnišnico in se mu odrekla. Po nekaj poskusih samomora je slišal za inštitut Hetricka Martina, ki s svojimi programi išče in svetuje prav taksnim primerom
-	in našli so mu nov dom. In odkar so ustanovili gimnazijo Harveya Milka, lahko takšnim omogočijo šolanje brez strahu pred zaničevanjem zaradi spolnega nagnjenja.
"Precej naših dijakov pravzaprav Še ne ve ¿'isto dobri), kaj so" pravi Fred Goldhaber in priznava, daje inalo mladih, ki so prepričani o svoji spolni identiteti. Največ težav imajo kajpak tisti pri dvanajstih letih (kar je spodnja meja za sprejem na gimnazijo). "Toda naša šola jim omag&č a, da dobijo splošno izobrazbo i» se obenem odločijo, kdo m kaj so. Ne ščuvamo proti drwgim; samo :a gay mladino skrbimo.
Vseeno pa je tu vsakdo dobrodošel. Toda pripravljeni morajo biti delati v okolju, ki se odkrito uicrarja i homoseksualnostjo."
vzgoje največ Predavatelj je to strasten predavatelj; /.vedel, da je sero-:>!'^»tivcti, Nje.Box ljubimec je leta 1990 umrl zaradi ainsa.
Uspeh na gimnaziji Harveya Milka se ne kaže samo v številu maturantov (pet dijakov jc maturiralo lani. letos šest), ampak tudi do tem, koliko samozavesti so pridobili zatiran in plahi, in kako so se bolj pogumni uspel vključiti v nadaljni študij. Včasih je uspeh že, če kakšen zelo težaven dijak pride dvakrat na teden v šolo...
Na gimnazij i si želijo predvsem več le/bič-nih dijakinj - poleg že dveh omenjenih hele-roseksualk so na šoli le tri lezbi jke - in več uspešnih transvestitov. "Veliko naših dijakov je " procesu spreminja/tja spola C imajo hormonske težave, kar je. zanje izredfio težko obdobjepravi Goldhaber. "Drugi morajo skrbeti za lastno preživetje, ker jih je družba izvrgla, zato šolanje zanje ni vedno na prvem mestu"
Kljub temu pa je precej dijakov, ki ne želijo zapustiti gimnazije in družinskega ozračja, k vlada v njej. Cel o dijak i, ki med letom obetajo, so na zaključnih izpitih slabi ali pa začno proti koncu šolskega leta "zaostajati", da bi lahko ostali v šoli, ki jim ponuja.svoje vrstno zavetje.
"Našo gay in lezbično mladino je treba poučevati i1 varnem okolju." pravi Goldhaber "Vsako mesto v državi potrebuje takšno gimnazijo."
Ampak za zdaj ostaja gimnazija Harveya Milka edinstven eksperiment v vzgojnem procesu.
27
"Moški izmenjujejo seksualne fantazij e ob pijači, rec e se jim umazane šale; nakl iA~ii moški, ki se mu ne zdijo smešne, velja za čudaka. Pornografski ßlmi zabavajo fantovščine in trgovske konference. Kadar spravijo svoje fantazije na papir Henry M ier, D.H. Lawrence n Norman Mailer - da Cene ta sploh ne omenim - veljajo za tisto, kar morebiti so: umetnost Seks ualne fan tazije moških se imenujejo romani. Zakaj se torej seksualne fantazije žensk ne morejo imenovati enako?"
Nancy Fridav: MOJ SKRIVNI \RFI-ČKK: ŽENSKESEKSÜALNK KAVI \/I-JE. Založba KRT, 1992.
Slovenci in Slovenke smo nedavno tesa doživeli takorekoč premiera vpogleda 'v "u mračni predmet poželenja" 7. izidom kT avtorice Nancy Friday o ženskih sekij t j fantazijah, ki je izšla pri založbi Krt, z torej, ki se je že v preteklosti lotevala lz\ Irin zanimivih leni. tokrat pa je s "proM k« < no" vsebino dregnila naravnost v tabuj--jetno z namenom, da bi vzburila domai nost, V kakšni meri jim je to uspelo, nc.wcre mene je recimo to delo, milo rečeno, net ujezilo, ujezilo predvsem zaradi pogia a 1 obravnava lezbične seksualne fantazi ic i ^ se na tem mestu ne nameravam uk\arjai. i {»cenoin analizo tega zbornika, to sta Že vturfe Mojc a Dobn i k ar v ekskluzivnem intervju u za Revolver in Brane Mozetič s svojo recenz" Sama sem se odločila drugače - v udgui lt -a omenjeno izdajo vračam žogo z doma ztrur^ mi. avtentičnimi lezbičnimi fantazi ja m it katere pa za spremembo od zgoraj omenteMC knjige, k jer je avtorica v veliki meri zbirata
28
BRJGiTTE MARIA MAVER

fantazije preko anonimni]) pisem (kar ;<iri od petih lezbičnih pričevanj so pisma), ni nobe «ega dvoma, da so jih izrekle ali Zapisale lezbijke same. Seveda Fndaveva 111 nikakršen Krištof Kolumb da bis svojim delom odkrila Ameriko - je pa res, da se jc lotila zanimive teme. V lam stoletju je bilo kar nekaj žensk, I so prav tako uspešno kot njihovi tnošk kolegi izpovedovale svoje seksualne fantazije, jih h besed de v romane, prenesle na filmski Irak in s tem eelo zaslovele - spomnimo se satno znamenite F.rioe Jong, ki se boji leteti in na najrazličnejše načine rešuje svoje življenje - pri tem se ne ustraši niti steklenice dragega šampanjca Don Perignon, ki ga vešče porine v ljubimk ino vagino, pa razvpite Anais Nin. mojstrice erotičnega pi sanja (v L ju bljani smo videli film, posnet po njeni avtobiografski pripovedi. Henry in Jure). Omenimo Se Lilianu Cavani, cenjeno in nadvse uspešno italijansko režiserko filmov kot so Nočni por-tir, Koza in lezbičnu začinjena Berlinska afera, če o razvpiti, polteni in ponoreli sex pop ikoni Madonni sploh ne govorimo. Kaj imajo te ženske skupnega ? Predvsem uspeh in seveda "največji kompliment", ki ga lahko doživi neka ženska - pohvalo s strani moških kolegov. ki jim izrekajo priznanje, Češ da pišejo pravo moško literaturo oziroma delajo prave moške filme. Čudovito, kajne? Seveda to niso ne moške knjige, ne moški filmi, saj so jih navsezadnje pisale in delale ženske s svojo imaginacijo in s svojimi predstavami.
No. ko smo Že pri lastnih predstavah - sle seže morebiti kdaj tudi same zalotile, kako ste si v glavi zrežirale svoj film. kjer ste si kot glavne protagonistke privoščile domala vse, kjer ste bile v zasebnosti lastne imaginaetje zapeljevane, surove ali posiljene, nežne, nenasitne, morebiti celo dominantne podrejene? Ste že kdaj določno, zavestno razmišljale o svoji seksualnosti, o svojih še tako skrivnih željah, hrepenenjih, fantazijah? Dobro bi bilo,
-......... .-: ■:■ . ..:,,.,.
■ : Nimam v celoti izdelanih fantazij niti zgodb. V spomin si lahko prikličem le od-lomke. V mojih seksualnih fantazijah igram različne vloge - aktivne in pasivne.
T T ▼
Nisem nc tm kako vržena na neki, zato nikoli ne janiazirctm o tem. Preprosto ne
razmišljam o tem, če tega ne počnem,
T — —
▼ T
Nič posebnega - raje vidim, da se stvari zgodijo v resnici.
▼	T T
Moja edina fantazija je ta, da se ljubi v) .v prejšnjo paitneiko. V fantaziji sva nežni in čutni in venomer ponavljava najini imen Zelo me vzburjüjb tudi glaso vi pri seksu lor
so vzdihi, kriki...
▼	* *
Opazujem dve ženski, ki se ljubita. To me močno vzburja.
▼ ▼ ▼
■
Da me ena ženska ljubi od zadai, druga pa od spredaj istočasno.
▼ T T
Da me vre' ier/sk gleda, ko m prihaja
V T
Do me prijateljica Rieda, ko se sarnoza-'ovoljujem
ko bi si znale brez odvečnih občutkov sramu priznati tudi spolnost, ki jo živimo v glavi, in jo razumeli, sprejeti, saj v veliki meri določa nase spolne izkušnje, ki torej niso samo plod naključij, kol vse prerade mislimo in verjamemo. Prav erotične fantazije določa jo na katero žensko se bomo odzvale, določajo našo sen-zualnost, naše želje.,. Fantazij seveda ni moč enosiavno definirati, še manj jih lahko strpamo v neko uniformno ccloio - čeprav bi jih lahko v grobem razvrstili v dve osnovni skupini: na kompleksnejše, ki so povezane s celo vrsto namišljenih situacij, in one, ki so enostavnejše, opne na bolj realne, bolj konkretne življenjske osebe in okoliščine. Fantazije so del najglobje '..tirne in kot take često polje neizrekljivega. Ko fantaziramo, imamo občutek, pravzaprav vemo, da popolnoma obvladujemo neko situacijo. Fantazije nam omogo-
Sem služabnica oblastne, bogate lednj-kc, kt si jo pogosto zamišljam v Uniformi kot vojaktnjo ali policistko Nimava nekega osebnega t ¡dnosa, mdt najina spolrM't je odtujeno, skorajda brez telesnih stikov. Saj-večkrat itd mene zahteva, da ji pokažem intimne dele telesa prsi ali spolovilo. Kadar pripravlja lahave in povabi prijateljice, jim strežem hrano m pijačo. Gostje se ves čas muzajo, me požirajo z očmi ali pob glasno komentirajo moje teh. Včasih mi katera "skrivoma seže pt >d krilo, jaz pa .fr smeje izmikam. Eni izmed njih sem še posebej všeč (moji gospodarici zavida) • v dekoi-te m .ečkrat zatakne denar. Ob posebnih priložnostih moy gospodarica najame še dve dekleti. Me tri prirejamo erotične predstave za gostje. Po striptizu se ljubimo i troje.
čaj o užitek ob predstavah o sebi in drugih, o tem, kako počenjamo stvari, ki bi nas v realni situaciji lahko zmedle, odbile ali zgrozile. Recimo fantazije o posilstvu - zanimivo je, da prevladuje prepričanje ( stçrçotip?), da so fantazije o posilstvu dokaj pogoste, čeprav se zdijo ženskam, ki jili imajo, odvratne in grozljive. Če to res drži. je sevtdaireba vedeti, da je simbolični pometi posilstva v kontekstu seksualne fantazije nekaj popolnoma in povsem drugega kot fizično dejstvo, da se je posilstvo dejansko zgodilo. Bili izven ko nt rt v le ali biti posedovana so stanja zavesti, ki jih izmenično udejanjamo skozi seks. Biti npr, zvezana, prisiljena k občevanju, bili drogira-na, hipnotizirana... vse to so zgolj metafore za pripravo nas samih do spolnega užitka.
Mnogo je sel sualnih tem. k nas navdajajo z močnimi občutki krivde, sramu in zaskrbljenosti. Kako lahko kot lezbijke pomislimo na seks L moškim, kako nas lahko vzburja mise! na skupinski *eks, sadomazohi stične igre..,? Tega si vEarih preprosto ne znamo razložiti. V odgovor samo to fantazij ni mogoče deliti na bolj in manj dopustne ali eelo nedopustne. Fantazije so take. kot so. so v naših glavah in ne morejo bi . škodljive. Celo ženske, ki sicer nimajo občutkov tnvde zaradi seksualnih fantazij med samozadovoljevanjem ali v ne-seksualnih s tuaeijah (pri delu, na avtobusu, v trgovini), lahko zaskrbijo fantazije, ki se jim
Kot najstnica sem intenzivno razmišljala o lezbičnih odnosih V neki knjigi sem prebrala, da so spolni odnosi med ženskami običajni v internatih in študentskih domovih. Potem sent večkrat sanjarila, da sem se preselila v večje mesto, kjer stanujem v štu dentskem domu. Spoznala sem dekle z daljnimi svetlimi lasmi in v ieonsu. Ona jr bilo ze izkušena lezbijka, čeprav jaz trga tušem »rdela. Predlagala je, da se preselim t' njeno sobo. Že prvo noč sva se ljubih. Ona se je slekla do pasu in ostala v oprijetih kavboj kah. Objemala me je, jaz pa sem p poljubljala in zakopal i glavo med njene ogromne prsi.
morda porajajo med se k som , partnerko Ali ni to prvo znamenje, da svoje partnerke ne ljubijo več? Seveda pa ravno laki dvomi po\ -zročajo napetosti in nesoglj->u v odnosu.zalo ni odveč vedeli, da takšne fantazije nujno še ne pomenijo, da je z odnosom kaj narobe Uporaba fantazije pomeni mnogokrat le eno izmed poti do užitka.
Za nekatere so fantazije integralni de! np hovih spolnih izkušenj, drage trdijo, da nikoli ne fantazirajo o spolnosti in - ■ prasujejo. I j je narobe z njimi. Prav nič ni narobe. Tul j pravil ni-
Najbolj razburljive fantazije pa niso zme raj lahkotne. Ce je tudi partnerka podvržena imaginaciji in sugestiji, zakaj ne bi skupaj služili v haremu, bili učiteljica in učenka, prostilillka in klienlka, gospodarica m sužnja? Zelo pomembno je, da si pustimo prostor za drugačno izražanje - to lahko samo popestri odnos in pomaga razbijati morebitno monoto-nijo.
V družbi vlada miselnost, kt izhaja iz moške dominantne kulture, da je ženskam prioriteta zveza z nekom, ne pa tudi seks Po tej logiki se Ženske ne odzivamo mi eksplicitne vizuelne predstavitve spolnih «k ti v nosi i oziroma na pornografski material. Tudi lo je seveda steieotip, saj si moški kot nekaj pc sem samoumevnega prisvajajo tudi (ali pa predvsem) polje spolnosti kot izključno svojo domeno. Kolikokrat npr. slišimo prav iz. moških ust strokovne ugotovitve, da je kakšna ženska frigidna in da bo taka tudi ostala, če je Oni dodobra ne vzamejo v roke. Na žalost tudi mnogo žensk verjame, da imaeksplicitnaero-tika majhen, če ne eelo nikakršen pomen za ženske - preprosto zaio, ker smo pač ženske. Res je, tla določenih žensk ne vzburja in ne zanima gledanje erotičnih fotografij, filmov ali tovrstna literatura. Moj namen seveda ni, da bi poskušala izničiti njihove izkušnje. Je pa prav tako res, da m nogo ž,cnsk v erotiki uživa. Ni naključje, da obstaja na Zahodu že kar nekaj specializiranih revij, knjig in celo por-ničev za ženske oziroma prav za lezbijke. N amenoma uporabljam izraz erolika. ne zato, ker bi rac izraz pornografija molil, pač pa zalo, ker verjamem, da je v besedi erotika zajela široka paleta spolnosti in senzualnosti, izraz pornografija pa nekako zožuje to polje zgolj na spolni akt. Med ženskami so se o razliki med erotiko in pornografijo vnele ostre polemike - mnogo žensk namreč verjame, da beseda erotika izraža določene estetske vrednote. ki so jih kreirale ženske, medtem ko je
29
Wmrntwm
íijjtúj'ir/j;!
AV spomnim Áf* ,'t
du sem ¿ÏÉ»: te ' jo zagledam, se vzbü?
•uíek st nate> mpnjuie „
■n rue ves rus spi-nu mayadi se to zgodi v }ni v očida (Litno vzpo-tu d i suma n eil mer rio
skoraj : : neznosne, •uia kar unu.pird z Zä to, da naj za nestrpnost, da oj. da se ta never
mi 'z roko se. je pod premočeno majico in
se končno ne dotakne mojih prsi. Nato me počasi odpelje i1 temen kot, kjer se stoje Ijubivd 'oko da hlač sploh m slečem, ampai si le odprem zadrgi
beseda pornografi ja posledica moškega pogleda in reflektira seksistične predstave o sek-îalnosti.
Te definicije so seveda povsem subjektivne in so zato tudi precej različne. Pr tiati treba, da bi na primer slikarstvo Toulouse Lautreca težko označili za pornografija čeprav vsebuje seksualne konola je.
Erolika (s pornografijo ali brez) nenazadnje predstavlja tudi izziv naši kullu . 1 je močno prežeta s puritanstvom in katoliško miselnostjo. Erotika ogroža tako institucije kot tudi posameznike, ki hočejo, da je spolnost zgolj i i luž bi države. Značilno je, da vsaka skupina, institucija, ki želi izvajati tuši ično kontrolo nad. človeškii življenji, skuša seveda karseda na zirati Človekovo
5 p ol 11 o s t ( 1 ep pri mer j e Hrvaška, k jer vi adaj o -ča HDZ nc razmišlja le o prepovedi abortusu, ampak celo o prepovedi kontracepcije). Bistvo take kontrole jc zatiranje eksplicitnih podob seksualnosti, ki promovirajo užitek nad konformizmom ali spodbujajo različnost _ individualnost. Skratka, bolj ko sc pornografija prilagaja liniji sprejemljivega spolnega obnašanja, holj je Lolerirana. V raznih doma čih pornografskih revijah lahko vidimotiever-jetno dosti "lezbičnih" prizorov, ki z lezbič-nostjo samo seveda nimajo nič opraviti, saj so namenjeni heteroseksualnim moškim fantazijam, so le v vlogi poltenega seksualnega oh jekta moške želje. D ve h moških vse k sli al nem aktu tako ni moč videti, saj so moški, kt odstopajo od splošno veljavnih pravil družbe, prenevarni, da bi se jih prikazovalo na tak način, medtem ko je vloga ženske v družbi očitno predvsem ta, da služi in ugaja - moškim, seveda. Subvcrzivne erotike na prostem trgu skorajda ni (če izvzamemo Revolver, pa še legi sta hotela Vidmar in Strgar ter njuna bratovščina v mestnem parlamentu elegantno ukiniti z odvzemom že dodeljenih subvencij!). Subvcrzivna erotika ima namreč še
30
drugo funkcijo - pripadnike spolnih manjšin mobilizira v subkullure,kjer se lahko spoznavajo in medsebojno podpirajo. V primeru "cenzure" gay časopisa je jasno, daje sklicevanje na boj proti pornografiji zgolj paravan za homoiobijo, ki prežema družbene strukture, Konservativne politične grupacije Of oni-rajo vsakršnemu prik azovanju človekove seksualnosti, še posebej tiste, ki ogroža veljavni sistem vrednot in potencialno povzroča socialne spremembe. Spomnimo se zdaj že zgodovinske ljubezni An^elct Žirovnik do kipov in neverjetne, siluo poglobljene anali ?e Žensk in žensk Ervina Schwartzbartla v slovenskem parlamentu. Nasploh lahko ugotovimo, da je desnica po relativno dobrem začetnem uspehu na pr ■ >h večparlamcntamih
volitv ah krepko povzdignila svoj glas morale. Upajmo le, da bodo. na teh skorajšnjih volitvah potegnili krajšo, saj pred dvema letoma še niti ni bilo povsem jasno, kdo jc kdo v slovenski politiki. Desne stranke so seveda pobotnice pro-life kampanje, torej privržene klasični družini kot osnovni celici nacionalne ga ponosa, prepovedi abortusa, prav tako si prizadevajo povečati svoj vpliv pri vzgoji in izobraževanju,,. Seveda ob takih desničarskih, na trenutke ž_e fašističnih tonih, je položaj homoseksualne manjšine pri nas vse prej kot rožnat. Kaj nam torej sploh ostauc poleg našega malega geta, ki smo si ga ustvarili v zadnjih osmih letih? Morda seksualne fantazije, saj nam v glave menda nihče ne v; i.
Nataša S. Vegan
Nancy Friday: Moj skrivni vrtiček, ženske seksualne fantazije, Krt 1992, Ljubljana.
Ko sem z zanimanjem prebiral knjigo, se mije najprej zastavljalo vprašanje, koliko so te fantazije res tipične, ali nc gre morda bolj za izjemo ali pa celo za nekakšne moške ženske fantazije, izmišljene, z inoško roko napisane. Potem sem se sprijaznil, da o tem ne morem soditi in da me knjiga lahko zanima z nekega drugega vidika. Presenetila me je izjemna obsedenost od velikega, debelega k urca, obsedenost odpenctrac-ije (celo v lezbičnih primerih} in praktična odsotnost moških homoseksualnih odnosov, ki bi vznemirjali žensko. Vse bolj so se m te fantazije zdele podobne delu fantazij moških homoseksualcev. Če predpostavim, da gay združuje moške in ženske prvine, bi veljalo, da tudi seks dojema moško in žensko, hkrati ali zdaj tako zdaj tako. Torej so tudi njegove fantazije lahko enkrat take in drugič drugačne. Gay bralec se v omenjenih ženskih fantazijah zlalika identificira z osebo, ki fantazira, prav tako pa se bo morda lahko identificiral tudi v moških fantazijah, ki jih založba Kit že napoveduje.
Drug vidik pa seje nakazal ob izjavi M.Dobnikar. da si ga moški ob branju te knjige vnelo drkajo. Razumel bi, tla si ga lahko drkajo gay i, kaj ob fantazijah fantazirajo osiali moški pa mi ni najbol j jasno. Ali se res prelevijo v objekt fantazij ali pa se morda skri votna identificirajo s subjektom, to se pravi z žensko, v katero se žariva ogromen ud? In kaj je pravzaprav z moškim naslajanjem ob lezbičnih porno pr zorih? Gaye rajcajo prizori, v katerih nastopajo samo moški ali tudi moški, ženske menda prizori, v katerih nastopajo moški in ženske, ali pa tudi samo ženske, medtem ko moške rajcajo hetero prizori in pa prizori, v katerih nastopajo samo ženske. Ali morda to pomeni, da so jim lezbični prizori nadomestek za "prepovedane" moške homoseksualne odnose' Ali pase le v teh prizorih lahko identificirajo z žensko, seveda tisto aktivno, ki prodira v drugo kot je nav ada v lezbičnih prizorih za moške? Kakšna je pravzaprav razlika med moško in žensko spolnostjo, seksualnimi fantazi jami? Ali gre v bistvu za podobne stvari, ki jih je več sto letna tradicija razmejila in spravila na dva bregova?
Knjiga N,Frida> pred1 ?em odpira veliko vprašanj, odgovorov morda niti nc išče. gotovo pa rajea moške in e. morda pa tudi ženske. Vse pa na nek način malce osvobaja, kar pa je tudi najvažnejše.
B.M.
Brofije
Ženski}, vel jè varljiv, kerje to skrivni* vel Družbena ločitev skupine moških od skupine že ti s k, nj un različen ^latin-i vije aje, ¡jkrb iw|
traja vse življenje: starost. bolezen. smrt, celo grob, vse je lahko skupno; '"prah kosti bi ne gbil l.vutt".THiBi( • .aei^iev. kt
biada, naj se jim približajo z vzdržnostjo (sop-hronns), naj ne zapravijo dolgotrajne ljubezni
razdelilev nj ženske tUttOške k iivftoSli, \ se ir .:i,!iísai2l UuÍkzij in tó /. o-l^t: tni'jSto iju~ to je v /i 1íjen ju i	vojno . be.' lijo nudijo Bfxm . fcvljcn¡.: vse do smftí,
m rtrpnme UViltMi/ ironiCrto sv
í va leu: tal iu&Mfn
užitek. In prav ta poduk bo po končani debati, ko bo na ačin podelil nagrado z.mago-ud I a nagovoru, ki jc opeval ov, zato, ker 10 prakticirajo e ta ljubezen obvezuje, da bo
močno vpliv¡ili.i na iKnidarjur¡e strahu p:ed j«- : iLj..mn.Ta odlomek iz l'se-
iensko (toi skrivnost^^^l^^fe^rnv/^Vilu^làïjaiia s» edi tik variacija tiHpno ort ___
Mo/ua prevara na .eîesu, ti g.t akriva bsp, leni,ki:jih jeKsenofont navit vsvojiCrJ.^'; **fùwDi"i"iiilEi-
moškega Jniiko ruzoi«, ko jo odkrije: h,no prejatae ideje v po doben mmemicdt.^ .	^ jak. in brezmadežne" prija-
z;kih s..mi: ,<:.i --piv4ni)tna,Nktri:nepo : a- u-ifxfie - podo&miw »esertamv /adovo.js.vp	r
njkljivosti; Ntrab sjajt -.„ima kako odbijajočo ¿jledi it Jttie dru^esii pnttrttii	sag-
napako: skrivnost in ros'itnosli Ïénakcgà up inaiustva v uspe.hti aH', v iteuspeho, skrbmi lesa imajo dvoumno moe. Alîî Iki&tp ttšiti drugèga, ko ta zboli: iMuhko viada;riakii|	" 1
kake strasti, je rekel ' Jvitl ' Poglejte bolj c^^jcnreff med pmi neljcnja-vse do \ianjsti. l'sc- wvko^ m
leljske ve/1.
gfjfl aeil.JUiiiiJÜcsom in Kalikraiida-zmago" ljubezni do cladu s tradicionalno
blizu telo svoje ljubice (Ovni. Zdravila za ljubezen, v 345-348. ali Jjakli: "Svetujem ti. da JaR odpreti vsa •ki:.! in da pri dnevni jvetlobi vse nepopolnosti njenih cil nk " l'o lju bi /iti "«i moraš \t^r.\i v spomin \ sako napa kO jlfincga tele.s^in pagledl ir Stlie fpumiti / i»i- jjOvih ::ep polno-• v,'ffi|||! Var.it \ (Mtprižrtukjn obstaja tudi na po;l:oiju mo-1 alnosti, v te;! njihov eni skritem življenju. ki ^-zapira v V7ii,-mir!|i. skrivnosti. V argti-uitjit.icjji, ki jo Psc\tlo-i ukijjii daje Kalibry-ti(Ja$u na usi;j, muyo te teme točno določen pomen: omogočajr%iti dii p stn\ 1 po3 vprašaj načelu vzajemno» užiik" v odnoštj 1 /etipkami. Kako bi lahko v tem odnosu obšla-ala takšDa,v7iitifn^>^,;česo venske \ ariji ve.
vdo i.tikijaiiov tekst zlasti poudarja neko po
iiiciiibno tttČl^^V rej ljubezni, ki se ohrani	_
tudi p" m lados t k se oNikujc ve/, v Uteu -e toda Oil8VS«jn nç$9tno puši aíW*ÍCO^píSpKk
šnenio, po katen se saino filozofom dopušča pederasíija, v kateri sc obide telesn užitek:
11e dr. v«p Jota1 : "loge l jubečega e!£I \ logi 1j 11 btjenegi te stb po e ni e na k tin pt- po lno ma p:enosijh Tako. pi.iv 1 Kaiikrat.idas. 11a b' ihIo pn ifrestu m Pilniln, pi 1 (uucrih se jel lottudi pri Ahilu 111 :'.i:i c|u.oi':čujiHi postavljalo vpras.iiiiL-, kJu ic "il ljul>!ii«-x in kdc ijubČLA. Pilail i uij bi bil Ijubček: ::Mk ko sc prr:.i;1 iiiia 1/iij'"ti časprciïktfinje unute 1.
m'»raln odločiti, kÉ?odittiiju i 1 ">iiprv,ta-vil sum - se ;. Ij »î jeriec obniisai; kerf oa bi bi' Ijubtmëfe"1 eni je treba videt» model. Tako, pravi Kalikratidas, sc mora preobliko-
vati goreča m resna luilv/vti. ki j i čamn« . do
ee imajo same svoj u/.itek. če ^ predajajo dečka tznumetiita .«ft-ttJaU* ivo\¡; Jobil-i
____________ICi -Il (I
-k:h nerr,- rarvn,-1 ifé	vttleîi ži-
to? Kako bi lahko obstajala prava i/menjava. Ce so užitki, ki si jih lahko zamišljamo na osnovi njihov i/gleda, zgolj lažne obljube? Tako. da se lahko očitek, ki se navadno nanaša na odnos / dečki - da ta ni v skladu t naravo - prav laku uporabi rudi za odnos : ženskami: in to še resneje, ker, ko hočejo zamaskirati to, kar so v resnici, hoie rade volje uporabijo laž. Lahko sc nam zdi Ju ima argument v zvez.i s šminkanjem kaj maj)lilo težo V tej debati o dveh ljubeznih: vendar za antične avtorje temelji na dveh resnih elementih: na bojazni, ki izvira iz ženskega telesa, in na filozofskem ter moralnem načelu, daje nek užitek legitimen samo tedaj, ko je objekt, ki ga povzroča, resničen. V argumentaciji pede-rastov užilek l žensko ne more biti vzajemen, ker ga spremlja preveč lažnih stvari.
Nasprotno pa je užrek / dečki v ¿luimenju resničnosti (Pscvdo-I.ukijan. Ljubezen. 4445). Lepota mladeniča je resnična, ker je naravna. Kot pravi nek junak iz Ahila Tati-ja:"Lepota dečkov ni prežela z diiavami mirt: niti ? varljivimi in nepravimi vonji: in deški znoj iepše diši kol vsa škatla mazil kake ženske", (Ahit Tatius, Len kipa in Kiejtofont, II. ■7 ). Varljivim čarom ženskega lišpa Kalikra-itdas postavi nasproti podobo dečka, ki ne skrbi /.a nobeno lepšanje: zgodaj zjutraj skoči iz postel je in e umije s čislo vodo: ne rabi ogledala, prav (akti ne glavnika: vrže nase lilamido in pohiti v šolo: na lelovadisču vadi na vso moč, se ctznoji in se hitro okopa: in kt sliši modre poduke, l mu jih dajo učitelji, hitro zaspi pod vplivom zdravih naporov preko dne.
Kako ne bi želeli deliti y sega svojega življenja s tem dečkom, ki nc uporablja prevar ( Psfvdo-Lukijan, Ljubezni, 46 i?Radi bi "preživeli čas sede nasproti temu prijatelju'', užili čar njegovega govorjenja in "delili z njim vse njegove aktivnosti'', l'a moder užitek bi nc trajal samo bežen čas mladosti; takoj ko njegov objekt ni telesna mičnost. ki mine. lahko
' ••••.>".■. ;:■(./t:e obliko <rr dr^,:rh:rl ko pruk-čas mladosti, ki končno začne premišljevati.
V	tej moški 1 juhe/ni lisli. ki je bil ljubljen, "vrača ljubezen", m to tako zelo, da /daj težko ugoto v imo "kdo od obeh je 1ju bi mec11 ljubijo-tii vrača ljubezen tistemu, ki ljubi, prav tako kill ogledalo odseva podobo pred iabd,
Vselej je bila del pcderastičneeiike obveza i j u b Ije neg a. d a pov rn e 1 j u he z.e ri. k i jo j e preje I. bodisi \ obliki pomoči v nesrcei, negov anja v tarosti, lovariSevanja tekom življenja, ali v obliki nepredvidenega žrtvovanja. Toda zdi se, da Psevdo-Lukijanovo vztrajno poudarja njeenakosii med ljubimcema in 10, da uporablja besede, ki označujejo zakonsko vzajemnost, kaže na njegovo težnjo, da bi moško ljubezen prilagodil modelu življenja v dvoje, kakršno jc bilo opisano in predpisano s poroko. Potem ko je natanko opisal vso enostavnost in naravnost mladeničevega telesa, brez česarkoli umetnega, in potem ko je torej "na resničnosti" utemeljil uiiiek. ki ga to telo nudi, avtor teksta [rdi. da celotna duhovna vez počiva, ne na pedagoškem delu. niti nc na učinku, ki ima le navezanost na oblikovanje osebnosti. temveč na natančni vzajemnosti neke enakovredne izmenjave, V tem Knlik-ralidasovem dtskur^u se zdi. da koli kor je opis moškega in žci kega telesa poln nasprotij, prav toliko etika življenja v dvoje približa moško ljubezen zakonski zvezi.
Toda vendar obstaja neka bistvena razlika,
V	tem, da če je ljubezen do dečku v definirana kot edina, v kateri se lahko združila čednost m užilek. pniem ta ni nikoli označen kot seksualni užilek. Car teea mladostnega telesa, brez kr :m in prevar, tega pravilnega in modrega ž \ Ijcnja prijateljskih pogovorov in vratarje ljubezni: o tem je res govora. Toda leksi povsem jasno pravi: na svojem težišču je deček "brez. tov arišu"; nikogar ne gleda, ko je na poti v šolo; zvečer ulrujen od dela takoj zaspi. LjubiniLem takih dečkov da Kalikratidas nedvomen nasvi . naj ostanejo tako spodobni kot tokrat, ko je počival poleg Alki-
■ d. y fX«T$%Š (pc
ji, i. i smo jo sreijii gnaiaaatjjpfla-(p7fhiy<vii{),to ¡e, v resnici. ,l i1 -.'Ličen Eikliuock, ki nI splošno pravico do fckonj pisiavlja posehitopmv icodo IjutJ aUnki!
ki-jejjianaj samo 1 sum	er so
Ho7ol>.zmn7ni "popolne čedne isti*" ;-'i : sme pozabit ij da je u UsUi:.; kAM
t bjnsitti in cturičn značaj je |Mfel že v ■ituiicfti teJtsrj. >'plcuna v pfi ,:h d , v dtd;>r'! .k;i>>"vt1 e', k.ilereg. ei k v as; ta.-.c et.i kot druea ljube ¿ei. m jpi . ■ , i jf;iP|i>sa,UilL!iiwiioriizbrati. Toicj Likinos | Kinj leonu.eitr izrekel'V? .oiibo1. ki jn pe dal Hariklesu in Kalikralida.su. Toda Teoni iit- se lakoj začne posmehovati tistemu, kar je lo glavna točka debate, in pogoju, k je omogočil zmago pederastične ljubezni: ta jc zmagala, ker je povezana m filozofijo, s čud no.stjoin lorej tudi z izločitvijo telesnega užitka. Ali je treba verjeti, da moški resnično ljubijo dečke na ta način? Teomnest se nc jez' kot se je Hariklos. na licemerje takega govora, Tam kjer zagovorniki ljubezni do dečkov, da bi povezali užitek in čednost, uveljav o odsotnost vsakršnega seksualnega dejanja, on kol pravi smisel obstoja te ljubezni zopet prinese na dan telesne dotike, poljube, nežnosti i» čutno uživanje, Vseeno nas ne morejo prepričati. pravi 011, daje ves užilek tega odnosa v Lem. da si gledata v oči in da se veselita skupnih pogovorov. Pogled je zares prijeten, ampak predstavlja le začetek. Potem pn^e dolikaiije. ki spelje sc telo v uživanje. Nato poljub, sprva sramežljiv, postane hitro usire-ŽljiV. Roka ta čas ne ostane brez dela; plane pod obleko, rahlo pritiska prsi, se spusli prel Čvrstega trebuha, dospe do "cveta spolne zrelosti" in končno doseže cilj. Ta opis za Tcom-nesla, in prav gotovo luth za aviorja, Pscvdo-Lukijana. ne pomeni zavračanje neke nedopustne prakse; opominja, da jc nemogoče aphrodisia, naslado, izključiti - razen v nevzdržni teoretski zvijači - , področja ljubezni in njenih zagovorov, Psevdo-Lukijanova iro nija ne predstavlja način obsojanja lega ožit ka, ki sc ga lahko doživi z dečki in ki ga z nasmehom omenja: ai nak gre za bistven očitek zelo staremu sklopu argumentov v pnj grški pederastiji - da bi tO ljubezen lahko analizirali, formulirali, razpravljali o njej in jo pojasnili, so se izognili očitni prisotnosti telesnega užitka. Pisec ne pravi, daje ljubezen do žensk boljša; toda pokaže na glavno slabo«t razprave o ljubezni, ki ne bi vključevala aphrodisia in razmerja, ki se spletajo v njih.
31




• MBKi1 !	m | -^¡i	I
1	t o j	p
Ameriška folograilnja Dclla (¿race. ki trenutno živi v Londonu, dela pa v Veliki Britaniji in ZDA, je razvila širok portfolio portretov lezbijk. ki odseva različne subkulture in stile - od punka, usnja, S/M erotike do utripa lezbičnih barov. V-kulturi, ki se odvrača od del Roberta Mapplcthorpa in kjer se mora vsaka deprivilegirana skupina ljudi borili /a pravico do golega obstoja, je povsem naravno, da vsaka taka ogrožena skupina postavlja lastne kriterije, ki določajo funkcionalnost umetnosti v kontekstu vizije svobode. Della Graee s svojim delom prav gotovo razgalja in neprizanesljivo opozarja na mnoga zapletena vprašanja, ki sc jim nikakor ni moč izognili ob predstavitvah lezbičnih stilov. To je avtorica urbanih velemestnih sredin - modeli, ki jih upodablja, vsebina in tematski sklopi sodijo lahko le v 1 .ondon in San Francisco. ki ju je tudi izbrala za svo j ambienl. Je ostra in neposredna, na trenutke dokumentarna (fotografije i/ znanih klubov: Uranu k v San Franciscu, Venus Risi ng, Zombies in Pussies
Fotografije na margini lezbične skupnosti
Ca/orf v Londonu ter posnetki z le/.bičnih in gay demonstracij), provokativna, mestoma ironična (The Ceremony, 1988)in ickolikanj umetelna (Cold-Store Romance. 1988). Ruši labuje tako v širšem družbenem kontekstu kot tudi v sami lezbični skupnosti, saj neprizanesljivo razgal ja določene realnosti in seksualne prakse (RuffSex, 1988 in Permission To Play, 1989), ki mnogc Iczbijke navdajajo z odporom in nclagodjem. To je ena plat. Po drugi strani pa v sklopu f otografij Posers kaže senzibilnost (Ruth ¡.II, 1990), duhovitost (Soho Sister, 1989) in prcfinjenost (Jess. 1989). Ko pregledamo knjigo n jenih fotografij s povsem ustreznim naslovom LOVE BITES (Ljubezen grize), ostanemo osupli, presenečeni in - zmedeni. Mnoge fotografije so nesporno dobre, skoraj gotovo pa bomo težko našli kakšno, ki bi nam bila zares všeč. Nehote ostane občutek, da Delia Grace ponekod pokaže "vse", a vendarle ostaja nedorečena, pusta in ponekod zgolj pozerska. Človek bi se vprašal, ali tako uspešno zapisuje ekscese s svojo kamero ali pa jih le tako dobro postavlja. T
N.S.V., S.T.
MARTIRIJ SVETEGA SEBASTIJANA

Wmmm


P rese 1 i mo se stoletj a n aza j, k o je ri m skcinu imperiju vladal eesar DIOKLECIJAN (243 -316 n.š.), Bil je I o čas preganjanja kristjanov in le-ta ga je v času svoje neomejene oblasti (284-305) le še pospe til in raz planite!, PosLal je bog na zemlji in "luč Sveta'", zgodovina Cerkve pa ve povedati, da je z izdajo štirih odlokov mahoma iztrebil skoraj vse. ki se niso boleli podredili < vitv .tare rimske vernosti.
\1 ed Diok I cc i j an o v i n i pre ganj an j e i n daruje svoje življenje tudi SEBASTT-,JAN. Vojak po telesu, v duši kristjan, Svoje dolžnosti je vedno natanko izpolnjeval, zaradi tega.pa si k. kmalu pij slu/ , udi poveljniško mesto. Ko leta 300 prično kristjane preganjati, vojsko brez premisleka zapusti. Sebas ¡anu, rojenem ti v Galiji in vzgojenem v Milanu, ob tem ni bilo lahko, a kristjane je moral opogumljati pred nevarnostmi, zato seje preselil v Rim.
Ko je preganjanje postajalo vse bolj nasilno in ko kmalu pobijejo vse njegove prijatelje. končno zgrabijo tudi njega, ga pri ve-iejok stebru, njegovo telo pa pre-bodejo z neštetimi puščicami. Mislec, da jc umrl. ga vojaki za-usnjo, vendar ga Irena, mat ene ¿a njegovih prijateljev, težko ranjenega odnese domov i ozdra\ i. Ko nekoč kasneje sreča cesarja, mu očita vse k :"icc, ki j i h d e 1 a k ri s ij anom. VI adar spričo tega pobesni in ukaže biričem, naj ¡.a / bičanjem pokončajo. Iz zaničevanja ukaže mrtvega v reci v greznico, tu pa truplo najde neka pobožna ženska, ga spoštljivo očisti in pokoplje v katakombah, da b i v si kri s tj ani, k i v i di j o n p ego v grob, ravnali po njegovem zgle-u.
Tako o njem krščanska ha-giografija, če pa se sprehodimo si >zi umetnost renesanse, brez težav naletimo na nešteto upodo-hitev njegovega trpljenja: ANTONIO POL i All'OLO (1432 98) je MartirijsvetegO)Sei/ü,\i ¡juna istavil kot anatomski učbenik in pri tem še najbol j natanko izrisal morilske kretnje njegovih mučileljev, po nostalgienem zgledu na preteklost pa sta ga ob antični steber postavila AN-DJÍEA MANTEGNA (1431 I S06) in V1NCF.XZ0 FOPPA (1428-1515).
Italijanski slikar iz 'renz, mojster zgodnje renesanse, SAN-Dí ) BÓTTIGKI I ! (1444
1510) je svojega Scbastijana upodobil leta M74. Njegova umel-n os t j e / or ela v k ul t Limen irazeve-
tu. ki gaje obilno pospeševala družina MEDICI. Izpričana je izjemna lepota umetnikovega stila, dela zaznamujejo umetniški vrh dobe i čeprav je veČina njegovih Šc oh ran jeni h pod ob religiozne laja
narave, os
i-
ven rudi po mitoloških alegorijah kot sla Pomlad in Rojstvo Venere, ustvarjeni v aimo; r. filozofije sinkretizma, oplojenega s ponovno oi i v I j en im neopl aton i zm om.
Ključna figura tega trenda je bil prav gotovo MarsilioFidno (1433-1499), filozof. humanist in poosebljena "amor socrat us". Slovi predvsem po prevodih Platona, po lastnem delu Theologia piatonica (I4S2J, pa tudi po iut.mskih pismih svojemu ljubljenemu mladeniču Giovanniju Caval-cantiju. ki so bila kol EptSfulae natisnjena leta 1492. Drugi humanist, ki gggi je prav tako vplival na Botticellijevo delo. pa je hil pesnik in filolog Angelo Poli/iano (1454-94). znan predvsem po prevodu Uiade v latinščino ter po iasltii drami Ua Parolo di Orfeo. Umrl je menda neke noči, v trenutku, 1 je na lutnjo igral podokmeo grškemu dečku po imenu Arijo.
O Botticellijevi "seksualni orientaciji'" obstajajo nekatči. povsem konkretni dokazi. Ob 1 oncu 15. stoletja so namreč imeli v Hreneah neke v o, le "nravstveno policijo" (Uffhiali d i No ne), nje člani so se imenovali "nočni ti samostanski nadzorniki", in če jc verjeli poročilom, so mt i polne roke dela, da m vzdrževali vsaj videz moralnosti v mestu, ki sla ga v vseh njegovih plasteh okužila pohota in "neizrekljivi greh", fti-javc za takšne in podobne prekrške so se zbirale v "tambui ju", nekakšnemu bobnu v obliki prisekanega valja, nameščenem v ulici Vacchereecia, nekaj korakov od trga Signoria. Botlicelli ni bil nikoli poročen, pa tudi razmeri1 A učenci so bila nekaj povsem običajnega, saj so bili . a "sod o t: ; . -ranje'" ined drugimi obtoženi tu ii LEONARDO da VINO (14321519 h DONAlELLO (13861466), kar dvakrat pa je bil obsojen BENVENUTO CEILIM | (1500-157 i. Torej tudi anonimna, prijava, ki se je v "nabiralniku" znašla 16. novembra 1502 in : BotticclKjaobdolževala sodom ' z enim njegovih mladih asistentov. ne more biti pretirano presenetljiva. Zaradi slikarje viti častitljivih let ali pa zaradi visoko profesionalnega ugleda, pa akcija kazenskega pregona sploh ni bila izvedena.
V zadn ji dekadi svojega živ Ije ■ nja Botticclli z umetnostjo ni nel prevelike sreče. Očitali so mu sia-romodnost, slikal jc vst nanj. Triumfalne vrnitve je bil deležen šele v 19. stoletju, ko sta njegovo delo zasluženo ovekovečlla dva ugledna analeska homoseksualna m. -
34
35
leca: WALÍKH PATER
njW-94), pisatelj. 1 liti k in ;sret. pa je predstavil v eseju s1 joga popularnega dela
1 te Renaissance" (1868), medlem ko je humanist HERBE RT H( RNE leta 1908 o njem izdal veliko in pomembno monografijo.
Nekoč davno, res ne vem več kj<, sem prebral, da je sveti Sebastijan kot etnik zavetnik homoseksualcev. Kakorkoli ie, res je, da ni nobenih trdnih dokazov, da bi on sam zares to tudi bil, kakor je tudi res da njegova podoba šc dandanašnji velja za kultn homoseksualni objekt, največkrat navdihnjen in povezan s sadomazohistično sen-z.ibilnostjo.
Kot takšnega ga je upodobi! tudi' zloglasni" italijanski slikar (.JO V AN NJ ANIONI« BAZZI (1477-1549), sicer mnogo bolj sloveč in poznan po svojem nadimku ■ 'L SODOMA". Bil je vodilni umetnik svoie dobe v Steni, slikal pa je tako v Vatikanu ko' v Rimu. Kot človek pa je bil popoln eksccntdk in je ljubil predvsem "nenravstvene" za bav e i n v e sel j ač enj a. pri I -terih jc bil obdan s Stevi "ini dečki in golobradimi mladeniči, ki jih je, kol pravi slikar in pisee številnih biografij. «JOK« K» VASARI Vi 5,1174), "ljubil bolj ker bi ro bito primerno". Bil jc tudi Velik ljubitelj živali in njegova hiša je menda spominjala na 'Noctovo barko", Njegov konj te nekoč zmagal v Firencah in ko so ga po končani leknii vprašali, koga naj razglasijo za zmagovalca, jc vztrajal; "Sodoma, Sodunhi!" Zaprepadc-tiost je bila velikanska, slikar pa se pričujočega vzdevka ni nikoli več znebil. Leta 153 1 je v davčni napovedi zapisal, da mora vzdrževan tri ljubice in trideset odraščajočih otrok. Res pa je, daje bil enkrat v mladosti celo poročen, a ga je žena. s katero je imel tudi hčerko, že prej kot v enem letu zapustila. Da ne bi pov ■ sem ašel v pozabo, ki mu je pretila, je leta 1908 nemški homoseksulni slikar, sec i* m lee ELISAR von KUPFFER i 18721942) o njem napisal pomembno in obširno monografijo,
S a do m U7 oh i stična fantazija pa morda najbolj zaživi v podobi Sebastijana. ki o je naslikal italijanski slikar filíIDO RFNI í 15751642). Z :no "kruto" lepoto je inspiriran tudi roman izpoved neke niai!c (j imen hc kokuhaku), ki ga jc japonski homoseksualni pisatelj JUKIOMIŠIMA (1925-1970: samomor s hurakirijem) izdal leta 19-19.
Pesnik in pisatelj GABR1ELLE D' NLNZIO U863-193K), vodilni predstavnik dt adence in simbolizma v italijansJ književnosti, je napisal "oratorij" kot zmes ljubezni, brutalnosti in spolne sle. ki je bil pod
naslovom Le martyre de Saint-Sebastian prvič predstavljen leta 1911 v Parizu To delo si jc kol podlago za scenarij svojega filmaOjs Martv.rivm de.s Ml. Sebastian (ZRN/Francija, 1985) izbral rezi ser PETER WEIGL. Rimski iokostrclcc Sebastijan. lep kot Adonis. je bil spoštovan in ljubljen tako od cesarja kot tudi od vseh njegovih številnih vej-^kov. Pr ~ra-vljeni so ga bili povzdigniti med bogove, k njemu moliti in ga častiti. Njegovo brezmadežno telo jih jc spravljalo ob pamet, kot voyeurji so mu sledili, si ga poskušali pridobiti /ase, vendar se jc Schaslijan upiral vsem vabam. Lpiral seje tudi ccsarju, pa čeprav mu je ta ponujal vse zaklade- da bi le smel biti njegov prijatelj. A Dioklecijan se je moral zadovoljiti le . svojimi dvorjani, medtem ko ie Sebastijan vse glasneje oznanjal slavo no-veg,' ht»gjt. Jezus Kristus imenovanega. Zaradi neizpolnjenega hrepenenja kot tudi : Čistega diat* 'ličnega maščevanja jc dal cesar Se-bas ijana privezati na drevo in njegovo lepo teto preluknji s puščicami svojih soldatov, V pijanem hlepen ju po smni jitn je končno ponu d d" ; \ oje te 1 o i n d u šo ter v m azoh i sli č n ek.tazi s smrtio kot orgazem končal sv t/je žtvlre e F" na pri nas žal še nismo vide l. \ el tc>rej tolika iikreaejše povabilo k og-■j i se vam bo le kjerkoli ponudil. Kot Sebastijan jc a gral Michael Hiehn (pred
kratkim smo ga videli v glavni vlog filma "K2"), cesarje bil Nicholas Cia.v, v eni pomembnih vlog pa jc nastopil tudi nekdanji Pa so linije v igralec in prijatelj Pranco Citti.
Film S c bu s litine (VB, 1976), ki gaje posnel scenarist in režiser DEREK JARMAN, pa smo imeli že kar nekajkrat srečo videti tudi pri nas. Jarman bolj kol vse ljubi zgori o vin sk "štof", zatorej ni čudno, daje Rim v 3.stoletju pod njegovo režijsko palico zaživel tako impresivno, da se njegov cctovečemi prvenec brez vseh zadržkov uvršča na sam vrh lestvice najboljših gav filmov. V samosvoji erotični interpretaciji nas v ti Ji od razuzdanih I" :iklc-cijanovih orgij, preko zabav soldatov, ki so bili vsi po vrsti pedri, do diskretnega zasledovanja in na koncu že povsem nasilnega osvajanja. In šc enkrat m zadnjič: Dioklecijan jc v svoji ljubezenski gorečnosti poražen, prelepi mladi Sebastijan pa nag na kolu. prehoden s pu ščicami.
Se opravičujem ob koncu, čc ste dobil občutek, da ste nekatere stvari prebrali (pre)večkrat. Tema je zakoličena, različn pogledi nanjo so pač samo nianse. mene pa še vedno najbolj zanima, kako je "sveti1 Sebastijan zares živel. In Šc bol j. kako je v resnici umrl.
Gusti Leben
irisloni) ) je ŠLrbtj
i popačil.i |rd v N.itî
ill je
il Mikcj| JnO." Hl ïidek. Ko i ifal < (IMP


»Ii Wl
a wiiioi
iar naprej iolž reke ^ko dekli
7e Keith;
hodni)
DENNIS COOPER
Ko jc Mike zagledal lep obra *. ga je z veseljem umazal ali mu dajal drogo tako
Sral mu je v Lista. Položil bič na njegovo rit. Mikeu seje zdelo, da vidi travnato krilo, ko je odvrgel svoj pas. Brcnil jc v Kcithovo lobanjo, preden se jc ta osvestil. Možgani ali karkoli že so izieteli. "To je to."
Joseje bil Keilhov prijatelj. Ker Keitha ni bilo več blizu, seje vselil. Mike se je strinjal, če pristane na fuk s pestjo. Josejeva zahteva je bila droga: spid. kokain, marihuana, običajnih sest zavojčkov. "Oh, in spoštovanje, seveda." "Dobra rob a, " je Š epe tal Jo se. Mike je sk o 111 i g -nil. "Preveč feminiziran," je pomislil, ko je prislonil vžigalico k njegovi pipi. Jose je stopal iz Dallasa. Imel je piskajoč glas in nosi) je 7lat križ na verižici. "Tipično mehiško sra-nje."
Jose je smuknil v obleko. Rožnat saten do gležnjev. modro prepasan Našminkal seje.
Mamai iia!" Mike "jo" je na okenski polici pofukal s pestjo "Ona" je frfotala nad polico. Potem se "je" je otrcscl s svojega zapestja. "Padla" je z višine štirih nadstropij in si "zlomila" vrat.
T
Steve je imel svetle lase, otožne oči in razpokane ustnice. "Moral t * iti mrlev," je pomislil Mike. Rad je imel dečkovo kožo, Se posebej na njegovi riti. Bolestno bele ban e in križem kražem prepedeno z raztegnjenimi sivimi znamenji Mikeu je ugajalo, kako se ^ Sleveova rit izgubila v hlačah, kakor kosti na obrazu stare gospe.
Mike je Ste veu iz bil nekaj zob, Steve pa ga je ozmerjal z "neumnim fukačem". 1 sto noč je Mike brcnil v Steveova rebra in ga zvezal preko noči. Zaspala sta okoli štirih. Do jutra je bil Steve že mrzel, odprtih oči, pomodrelega obr, a. Mike se je oblekel in odšel.
Do duma je pešačil. Razmišljal je, da bi se spravil s sveta. "Kaj še sploh ostane po smrti?" jc mrmral, "Za počet," je mislil. Ko enkrat nekoga ubiješ, je življenje sranje. Obstaja le nekaj pravil in že si prekršil najboljše. Pri Ninth Cire le u jc popri pivo.
Wilia je pobral na cesti. "Posnifaj to." Mike je strgal Willove spodnjice in ga udaril po riti, "Poscrji sc mi v usta," maje rekel. în Will je storil tako. To je spremenilo Mikeovo mišljenje o Willu. Will je bil resnična oseba, ne le fuk več. Pustil mu je živeti,
Willovo telo je bilo v središču pozornosti. Ni bilo slabo: pre s uho in modrih oči kakor senca ob petih. Lepota ni imela nič opraviti pri tem. Mike je lahko razumel, kaj si je ogledoval. Vendar seje navadil na ta prizor. Neke noči jc zadavil Willa, da bi se počutil varneje.
Bila je neprijazna noč: veter, dež, hlad. Mike je odšel iz Wiliovega stanovanja preko West Tentha do Battery Parka in verige so
mec ni mogel doumeti tega. 7.a njih je t 1 objem integralno dejanje. Georgc jc bil v ob jemu nekako pod pritiskom, preveč vklenjen, da bi lahko vrnil stisk. "Ne." Dan je vzdihnil
v k :m kora
pko H t
mrtvo telo. Poslikal je še zadnji potem pomešal med ostale turiste, Vodiči so jih popeljali nazaj k avtobusom. Misel na smrt je bila razburljiva, v mračnih ali zabavmi odtenkih. George je prisluhnil -njegovi občutki glede smrli so bili nekje na sredini.
World Trade Center ni bil tak, kot si ga je predstavljal. Ni bilo videti, da bi lahko padel z njega. Od smrti so ga ločevale velike steklene površine. Kamorkoli se je obrnil, so bile njegove misli razstavljene. Mesto se mu je zdelo kakor igrača, prostoren star gozd, kakor srebmkast pladenj poln krast. Pravzaprav si jc želel osvežilen pogled, toda...
Wall Street je bil nabasan s sivimi poslovnimi oblekami. Ko je zagledal trgovsko nadstropje, je najprej pomislil na panj in potem na srčne napade, ki čakajo te fante. Kot da bi gledal film o nekem drugem času in drugem prostoru, kot daljna preteklost, pregnana i" knjig.
George sc jcslekelin legelnaposleljo."Od kod ti ?" Bil je sostanovalec, južnjak, kot je sklepal po naglasu. "Z Zahoda." "Od kod?"je vprašal moški. "Od tu," in George mu je obrnil hrbet, Teksačan je zmajal z glavo. "Ne splača se," je pomislil.
Tisto noč je George hodil po West Villager "Utrujen sem od spanja s rem,'' se je porogal moški, ko so sc jima prekrižale poti, Tip sc je pogovarjal s prijateljem, vendar je opazoval Georgeovo rit Ko ga je slišal, je George otrpnil kot kip, ki se ga je prejšnjo noč dotaknil pri Metu. Fant je igral flavto, ko ga je umetnost zamrznila do trdega.
T
Ninth Circleje bil poln. Prostituti v modrih jeans brezrokavnikih in poslovneži v povsem običajnih oblekah, George se je naslonil na sank in si prižgal cigareto. "Kaj bo, kolega?" Bil je glas njegovega sostanovalca. "Ne veliko," jc pomislil George, vendar sta se pogovarjala.
Luči ugašene. Dano v kurac je bil 1 naj hen, zato je George privolil, da gapofuka. Dan mu je razširil ritnici in povohal. George se je kar se da sprostil. Mislil jc na pečice, v katerih se cvrejo pečenke. Vedel je, da njegova rit diši bolj žarko od pečenk, toda tnorda pa jc smisel prav v tem.
George je mislil na dom, na belo štukaturo s celo zgodbo. Njegova soba je bila opaž an a shrastovino. Nikoli je ni prezračil. Smrdela jc po dimu in umazanih rjuhah. Vonj je bil v kliničnem smislu slab, vendar gaje zabavala misel, daje imel tak vpliv na nekaj izven sebe.
George ni maral biti objet med spanjem. Tako se nikoli ni dovolj spoeil. Noben ljubi-
ibezé Ska ; oda, j item srolÜ
zaigrati. Položil jc lice na Georgeovo rit in na videz spat. Ni vedel, če je spal ali ne. Potem je zaspal.
T
George je sedel na klopi v parku j hran- i pticc z ostanki sendviča. Ez žepa jakne je potegnil šop razglednic. Na vseh so bile fotografije mesta, kakršne so prijatelji 1 sorodniki tudi pričakovali. Klateži, uveli od prosjačenja za drobiž. Obleka jim je propadala. George je obrnil dlani navzgor, "Umri," je izdahr.il.
"Draga Philippe, New York ima smisel. Povsem pasem v njega. Sedim pod drevesi. Drevesa bi bita krasna, če ne bi povsod okoli umirali klateži. Vse. kar si rekla, j c bilo prav. Zdaj se vračam v hotel, da zadremam. Kakorkoli, George."
"Dragi očka, potovanje jc krasno. Preko vikenda smo v New Yorku, potem najprej v Boston in nato sc peljemo nazaj v L. A. Moški, s katerim delitn sobo, me sporn ija nate. Je prijazen, prihaja z Juga. Ne dotikaj se ničesar v moji sobi. Doma bom čez dva tedna. Z ljubeznijo, George."
"Draga Sally, danes, ko sem pešačil Štirideset blokov dolgo pot do lepega parka, sem mislil nate. Mojc noge so vajene pešačenja. V tukajšnjih trgovinah prodajajo inarihuano, Kupil sem zavitek za deset dolarjev. Medtem ko to pišem, kadim. Na prosLem. Kmalu te bom videl. Z ljubeznijo, Georgc."
"Dragi Božiček, za Božič si želim mansar-do v New Yorku, eno v L.A. in eno nekje v Evropi. Bil sem priden fant plus...' George je raztrgal razglednico na pol. "Bah," je rekel, smeje se sam sebi.
"Dragi Dennis, mislim, da tned vsetni najbolj pogrešam tebe. Tistakako-ji-je-že-ime je rekla 'to Rayu Bolgerju, kajne? Včeraj sem bil na vrhu tega, kar je na tej kartici. Danes mesto ogledujem sam. Zvečer se bom odpravil po barih. Upam, da si dobro. Se vidiva, George."
▼
George se je namenil v hotel. Bolela so ga meča, Times Square je b , grozljiv; preveč fiksarjev z zadetimi očmi, nekje globoko v glavah.Holelskadv orana j e delovala domače. Dan je bil zunaj. George je zbrcal Čevlje znog in malce zadremal.
Ninth Circle je bil poln. Georgc je spil tri pire, kot bi mignil. Nek moški je bil lep, vendar je njegova frizura preveč spominjala na lasni vložek. Drugi je stal pod lučjo, preveč samozavesten. Njegov izraz je govoril "pu-polno" Ce se nc bi prikazal nihče drug. bi se George odločil za drugega.
36
irmmjm
Frcdovo podstrešno stanovanje je bilo prostorno, malo opremljeno. Trak svetlobe je pobi ";l njegove slabše strani. George je zadel v polno. 'To je postelja, seveda. To je Liehte-nsteinova slika. Zabavno, ne ? In to so mučilne naprave, ki sem jih omenjal." George je zagledal dolgo mizo z vrsto umetnih penisov, biče vseh dolžin, tri "š e" za vžiganje znamenj -vsakovrstno sranje.
Vse skupaj gaje spominjalo na igro. Sploh ni bilo pomembno, če jc bilo grozljivo ali ne. Lisice so škrtnile za njegoi n hrbtom v v ini pasu. Električni (rak mu jc zamašil usta. V kratkih hlačah iz, črnega usnja se 'i počutil nekako živalsko.
T
George jc fantaziral, da ga objema oče. Ni vedel, zakaj Bilo je povcz.ano z neko gesto, kretnjo, kije nimogcl omalovaževati niti si jo razlagati kot napol neumno šalo. Začelo se je s tepežem. Zaušnice, nad katerimi George ni bil posebej navdušen. Njegova ritna luknja je čisto dovolj požrla nekaj ogromnega. Še več zaušnic, predovo težko dihanje seje spremenilo v nekakšen vihar, ki ruši pred sabo vsako civilizirano besedo.
George jih je dobil po glavi. "Sran■'■;!" Spet. Tokrat jc začutil, da mu je nos spolzcl na eno stran obraza. Celo se je vdalo. Oko pomodrelo. Zobje so se mu vsipali iz ust in deževali po prsih. Nekje v tem trenutku je umrl.
T
Georgeje lebdel nad podstrešnim stanovanjem in se gledal, kako brca. Pogled je bil rahlo zabrisan kakor podrobnosti v sanjskem prizoru. Videl jc palico, ki je udrihala po njegovem obrazu do nerazpoznavnega. Njegove roke in noge so mrtve padle na mizo kol velikanska nerodna kladiva.
Začutil je kepo v grlu. Čudil se je, če je še sploh živ, zakaj se mora še kar napre j počutiti usrano zaradi nadute vreče, kije bila njegovo telo. 'Toda v tem je vsa lepota mrl h dečkov," je razmišljal. "Vse, kar so kdajkoli naredili, se zdi v retrospektivi neverjetno gani vo."
Opazoval je prizor, dokler ni njegovo telo postalo takazguba, da ga ne bi mogla prizadeti nobena žalitev več. Zato se jc posvetil svoji novi obliki. Bil je bolj ali manj podoben hologramu, "Res preveč!" je pomislil. Poskušal je hodili. Hoja je bila podobna hlastanju, nerodnemu skakanju čez mesec.
To je bila torej smrt. "He, ni tako slabo," je pomislil. Počasi je vdihnil in brez težav zdrsnil skozi jeklena vrata. Spuščanje po stopnicah je bilo prav kot da bi padal po niih, prost, kol v pri vidih od droge brez šklepetanja zob.
Hodil je proti zahodu, včasih prav po sredini ulic; avtomobili so orali skozenj. Pohajkoval je skozi kupce in se zabaval ob misli, da jc za njih le del zraka, v najboljšem primeru sapica, ki sojo pripisati naravnim zemeljskim silam.
Ko je zagledal moža in ženo, moškega, ki bi se mu za časa življenja zdel kar privlačen, jima jc sledil po trhlem stopnišču do vhodnih vrat Jeff, kot ga je poklicala žena, je planil v sekret. George je opazoval, kako serje - všeč mu jc bil neumen pogled na njegovem obrazu, vendar seje zaradi smradu v m na ulico.
In kaj zdaj? Brez naglice se je po Christopher Streelu odpravil do reke. Stebri so b i dotrajani, cn je bil povsem obglavljen. Nekaj umazanih pilotov je Štrlelo izvode. Georgeje čutil nenavadno čustveno povezanost z njimi.
Sedel je na klop. Soncc je bilo čudovito. Ogrel se je neznatno, kakor megla preden izpuhti. Razmišljal je o filmih, ki jih je imel rad in V katerih se pojavljajo duhovi mrtvih -sami smešni preobrati, podobni sunkom v temi.
Le kdo bi verjel, da je vse to res? Vse tiste stare dame iz graščin v Novi Angliji so bile zdaleč razumnejše od njihovih srepih pogledov, Razumnejše, kot bi si nekdo mislil. "Nekdo,"' je mrmral. Vedno ga je motilo, če so ljudje med pogovorom uporabljali besedo '•nekdo". Toda zanj je bil sedaj to ustrezen opis.
Gledal je v rjavkasto reko. Prvič seje zgodilo, da je razmišljal o gostoti vode. Če bi se moral pognati vanjo, ali bi trčil v milijone molekul? Ali pa bi kot lezus Kri stu.s pristal na nogah. "Zanimiva predstava," je pomislil, vendar ni hotel t ve g" i.
Počasi je hodil po West Streetu mimo mnogih barov usnjašev, v katere bi prav rad pokukal, vendar jc bil preutrujen. Seveda bi se taliko prebil, kamor bi hotel, videl katerokoli rock zvezdo golo. poletel v London zastonj. Toda šc preden bi se zavedel, bi bil že naveličan op rez an ja za drugimi. In kaj potem'.'
Premišljeval je o stvareh, ki so ga v življenju preganjale: stopnišče, ki jc za vogalom končalo pri opečnatem zidu. Crno-bele fotografije visokih zgradb, določenih, da postanejo kup prahu. Človeški obraz, ki seje spremenil v le še en plaz blata z neba.
V daljavi seje pojavil hotel. Neonski napis je utripal "Vacancy" (Počitek). "Primemo mesto zame ali za to, kar je ostalo od mene." jc pomislil George. Namenil se jc k tej roko-kojski stavbi in na obrazih nesrečnih pešcev iskal svoj odsev Vendar so strmeli naravnost
predse, ne da bi kar ko" opazili.
▼
Georgeje stopil skozi vrata sobe 531. Dan je ležal na enojni postelji pri oknu in pisal razglednico, verjetno ženi, čez katero se je pritoževal prejšnjo noč. Njegovobrazje izgledal mimo, morda le zaradi zastrLe sivkaste svetlobe.
George je imel rad Dana, čeprav je "imel rad" preveč jasna oznaka. "Nekaj" na njem je Georgea privlačilo. Nekaj, kar je bilo povezano z Danovimi očetovskimi lastnostmi. To ga je vzburjalo veliko bolj kot tesne kavbojke na porjavelih.prelreniranih tipih. Njegov idealen moški jc imel nekoliko zabuhle, utrujene oči.
George ni spregovoril ves dan. V grlu je čutil napetost. "Dan?" je zakrakal. "Vem, da me ne slišiš. Če pa mc lahko kakorkoli zaznaš, trzni ; evim ušesom." George jc čakal. Dan je še naprej škicbljal nekaj, kar je bilo za Georgea brez dvoma nesmisel.
"No, prav, počutim se skoraj kot nekdo, ki nekemu fantu v komi govori, da ga ima še vedno rad. Tako pač je. Ne poznam te zares, vendar čutim, da si mi blizu, čeprav nisi ravno kak i ndi vidu alee. Bolj si podoben določenemu tipu ljudi in zato se r zdi, da sen jaz. nekakšen estet. ti pa pravo umetniško delo, kar pa Še ne pomeni, da verjamem vsemu tvojemu dreku.
Seksala sva. Dovolil sem, da sitne pofukal. To je bila razburljiva plat, toda, čeprav je težko priznati, m. je bilo šele tisto objemanje in podobno sranje zares všeč. Da ine tesno objema nekdo, ki mc je imel... Ena stvar je rokovanje in mučno blebetanje o umetnos i. vse kaj drugega pa je biti pofukan in potem spoštovan.
Vedno sem mislil, če bi prdel pred svo mi ljubimci, bi bil po njihovih besedah 'preveč realističen'. Zato sem se vedno obračal na hrbet in stiskal rime mišice, da se smrad ne bi razširil. O bsed a 1 a m e j e č u dna misel, da j c p od mojo zunanjostjo nekaj narobe, pa ni šlo le za krvave notranje organe.
Potem mi je nek tip polival nt i predlagal naslednji zmenek. Od tiste noči naprej sem skušal zanemariti vse strahove. Zdaj sem mrrev. Ne morem se spomn nikogar, ki bi spoštoval ali zbijal neokusne šale na račun m oje "preminit lostTka kor bi ti v erj etno rekel temu.
Želel sem ljubezen. Seveda so me privlačevali spolni obsedenci, ki so imeli obraze tako zaslepljene s potrebo po meni, kot da hi bili njihovi namigi vsajeni prav v lobanje in njihova koža samo vržena čez komi kot kos obleke. Toda bil sem neumen kreten.
Naslednje besede so namenjene uše im mojega očeta. Čutil sem več, kot s mislil ali kot sem sposoben izpljuniti. Moja razpoloženja so bila res čudaška, celo zame, zato n.so vredna tvojega časa, ne glede na to. koliko časa si prejšnjo noč strmel v moje "čude ¡U. oči'."
▼
George se je počutil slabotnega, nekoliko ga je zanašalo. Zaželel si je banano, nekaj sladkega, kar bi mu povrnilo moči, vendar se mu je zdelo, da bi mu hrana obležala v želodcu kakor ujel kanarček ali da bi bruhnil na preprogo.
Dan je popisal razglednico in legel. Geor-geu jo jc uspelo prebrati. "Draga Fran," se je začelo. Med čečkami ni opazit svojega imena. Bila je preprosta zgodba: Empire State Bu din g, dober razgled, večerja iri Luchowu. . ljubeznijo. Dan. (P.5.) Želim (nejasno) večer.
Je George začel izginjati? Ni bil prepričan. Toliko stvari je bilo odvisnih od pravega zornega kota. "Mmmra, to je morda tisto," jc momljal. Nehote mu jc glas pojemal. "Sranje," in začel se je tresti. "Rad te imam. Kaj naj rečem? Morda ne tebe, toda si edino, kar imam.
Vse sem zajebal." George se jc zlil s popoldne v om Zunaj pod oknom je zahupal avto. V sobi je tiktakala inoška ura. Dan je vstal in se praskal po riti. Razglednico je potisnil v žep na srajci. V očeh je imel odmaknjen pogled, ko sije prižgal cigareto.
Opazen ameriški pisec novejše generacije Dennis Coopcr (1953) je doslej izdal več pesniških zbirk, tri romane: Frisk, Closcr in Saie, ter kratke zgodbe
}J
Komaj dobro sem se znašel na smetišču tvojega balasta in nisem se še znašel. Se spomniš, že zdavnaj je bilo napisano poslednje p no. Torej to ni pismo, am
njujoči smeh, ko si s skodelico kave vstopil v sobo. Zatajil si me in odleglo ti je.
Naslednji dan sem bil že navsezgodaj pri teh L; Potrebno c biio ie ;vs;m?tti, a: sem knitibi in nato svi-se -elila. Ni. ti bilo fank». ko sv i / ipuSi-tlu	ifi se na-
merna v. najino :,ajemitiSko sobico, ki najina nikdar ne bo. Ko sva praznila iurtone i:, polnila armur.su le spet izdali /i\ ,i. Pusiivr. /d:;j. grtviijlaUiHnk. LiliujehilS^ a, sem fi rekel, bova Jw .'.epot vri. Hotel »i, da Ookončavri. vedel si, da eliiiti r^iiHrtv tu» to\a. Ko sva bila končno'zunaj.
.'(in 111 te, občutim, primem in jj teca mi ne more nihče vzeti, v
NI LUŽA MORJE JE...
Sva pa imela srečo prejšnjtpjfi poldne, našla sva sobico. Na Leara sva tako lahko uživala n In potem sva šla, zelo običajne Predstava je bila dolga, suha u|jp|iipj spet sva spila preveč piva. Potf™^ va neumnosti
«lo: ftešefrtOvoirledíi-: "-------■ A. . ."'.fji" /iL , . V*	hk,: leca. Nefeic si
več zdržal, prebudil sem se. In polem sem se začel igrati sam s seboj. Sem se že hal, a hvala bogu, še se mi. dvigne. Pred mano si spet ti.
,e kar naprej. Božam tvojo, tam , tam spet povsem gladko, za-
ves ir
male
metn'
držim;
sanja
h te imam še vedno lahko. Ni velikimH zadovoljen. Kot nisi bil zado-«ir*iwimi®, mano spal zares. Pogovarjala ItiE nisem ukrenil. Saj bi vendar
. preveč piva. Potem Vedno <Wa - nisemvečzdrzal.Kajmuje pa Mk> včeraj, sem vecIelU-M,., ti sckspoinem. Vsaj vča-i, tudi tokrat sva jifeKosem Vnrasv,r Mai ,a „te):.! :«.Itr. malce ure- ^	____________ , . ... •. , ,_ ,
listek, na katerem je pisalo: PnMfflfflra gleSP® lišče Kranj: Ray Cooney: Zbeži od žene: v komediji nastopa tudi liomo^ksu^cc..,] I o tel si ga videti, nisem ti ga pokazal Žit spfemem-bo sem hotel tudi tebe :: :i: e d i ti- v *a | ina ičlc c • 10
Zakaj riii nisi povedal, da prihaja k tebi. sem sili! naprej. In potem srmlpovedal, kar sem že.vedel,-S-prošnjo v glasu seni.eavpil: lažes!. ker »eni se bal t\ ojega ¡potrdila. Želel sem si. iLi hi lo.kc!. tla ]e vse skupaj le Ša1a,etlen tvojih
ljubosumnega. V ažaljeiiostr rasi več hOLel iteviInih gtos;civ; Nič :h1 ni bito, te gola govoriti z menoj. In potem jazmsem ve chote 1 resnira io kapo (J,., :^tcn ,¡ /V,V,S. /aKdj govoriti s teboj. Predaleč setrtšel, áti síSeldo llsii irtn(Jltk ni,j	. Zakaj si
sonca. Že lam si me izzival da nc bom prenesel, In nis&cft i: stvari, ti povedal, da tc bom č tvojega Moka, saj sem torbdi Ccz slabo uro si prišel za inci prišel sem! Nisi ;i mislil, dt Verjel si. da sem samo jezd bom spokal stvari in sel. Nisi le nili preveč
-:me I mi
si mi rekel, da ti kar naprej stoji, z mano pa nič ni. Ko sva se spoznala, nisem usoju:! zJepa. saj ves kakšne probleme sem	ki naj bi me pomir-
jala. S ' ■•ojcujfffiiočjo, hvala, sem se je rešil.
In ;).'i'ii| mi hi!o kLtL Zmeraj mi je prvemu
prišlo, lastni
nakopal to težko "morsko" bolezen, ki me jc pt -lila "naplavljencga na plitvini"? Torej se , S-íí*1-: ie ¿veza, ki se je napovedala že na taboru v
t razi varar. . on zaSf0nj ■ .! tarča moleta Ijubo-ami.. ' t\ ^ I :i- : Pa saj hočem dokazali simio, da smo guyi med p
1 potem, ves sehičen, prepustil ■Mti. lastni domišljiji. Vedel bi g|b bo šlo več naprej. In ni. ufiHi^ll znebiti, ne gre. Včeraj sem najljubše opravilo}, danes svojo sobo vsaj za silo v Negre-i.in ne gre. Ko odprem L i v i je tvoja trn ekranu, v časopisu je tvoja fotogra-
fija. skozi radijski zvočnik prihaja tvoj glas. v
seboj lahko tudi samo prijatelji, si me miril nudil, dobro poznaš vznike mc^ih številnih {iikiaLln Uj ^m. dok^Utaj?\Y Sp«W MM opisa® ^ ti soda Kot senca hodiš odnajLtnj. A tokrat se mijti slo Kot podg^a : se u.c. sHc vk, t!. nc spomnini se več, ^ '	J
jaz. Obrnil sen. se.jlVi
sem čutit, da sc ne bo najbolje, da /da<te gre£, Izrekel si natanko |ii;i> e l«"M me jeii sobe. Kose1 si že odpira! o-;no. Nisi >:.eiJat elcdal si kako »rliujao, . 1 preplavilo'"mJ^JL
Ob odhod obljubil z.a v mogel požr povedat, d
|. Zale in ¿ končno t Ü kar od'
'" in slep za vse seru odltajal pO poli, sem z ljubeznijo v srcu in p olju bom na
Jfffifjfcrnje
zefroi
rejeno. In i
"Katri'' na kosilo. Pripovedoval sem ti o zadnjih filmih z videa. Jaz sem pil dvojno kavo, ti radensko in blazno si se tresel. Kot nekoč, ko si bil poln pravih, predvsem zdravstvenih problemov in nekih, predvsem umišljenih travm. A zdaj si že dolgo povsem spremen jen, drugačen: nič več se ti ni treba kulirati, lažji si (čeprav si se malceporedil) in svobodnejši. Je kriva bolezen, menda niso živci, sem tc spraševal. Spotoma domov sva se ustavila v trgovini. Povprašala sva po kartonih, treba se je bilo pakirati. V "Študentu" si mi potem dajal fotografijo iz albuma in spet si se grozno tresel, Šel si kuhat kavo. Medtem jc potrkalo Vstopil je on. Ko me je zagledal, gaje odneslo na hodnik. Povabil sem ga noter, sedel je. Ta posteljafecimrova, sem gaopozori'. Ja, vem, je komaj izdavil. Ve, torej prihaja sem, mi je prestrelilo možgane. Ohranil sem mirno kri. končno je on tvoj dober prijatelj in moj dober znanec. Istočasno sva ga spozna( va)la. Zdaj pa sedi tukaj, nevihta besni v njem in ves grd je v "valove11. Ko si prišel s kavo, smo molčali vsi trije. Kaj ne greš v K4, kaj nisi zmen jen z Branetom, si končno dejal, čeprav si dobro vedel, da nisem. Potem si Šel kuhat kavo še njemu. Tudi tokrat sem hotel še ostati, a občutek nezaželjenosti je bil premočan. Nena. adnje on ni prišel le na uro molčanja. Odhajajoč sein sredi stopnic išal tvoj razbreme-
n;: -:o|i:icah. : csh prihajal k tebi. Kopa sem/.:,j odhajal, jc obredna pitja ka? :
akf 0;:ll;¡¡:lX. U\\,A	■ t-.,r	.-umln ml ípk»	vs.-. «n	■ •
ijtlin. bila žalost vse. kar lilije Še ostalo od V *	Ko s\ a tisti (\. vi. |>o|:rei /H!\ O. ;iK1
je koneertirala Borshesiit in naiu je lis scir. t; jo	K tako:zmedeno odkritosrčno sva_
:, Nisem ■ potemnaulk-i preizkitsfMv'ro
; sem ti	1T: . | .jeluv.k,. --a«-irwtal;r;.pl- ........
h-«!-;«:-^.	pritijeh ti a
bližnjem zidu. Odšel si, jaz pa sem kar sedel. In si sc vrnil. Vedel si, da me nočeš, in vedel si, da me moraš odpeljati s seboj. Nisi mogel verjeti, da sem ti prevzel primat v trmi, nisi mi hote! dali lubčka. Ko sem se stisnil k lebi, si ostal ves tog, čutil scin tvoj odpor, gnev in silno željo po drugem in drugačnem. Ko sva kasneje Še poslednjič skupaj spala in nisva bila več drug pri drugem, si se mc verjetno samo še usmilil. Je bilo takrat dopolnjeno ?
l,:ves*-:ncsTccen. če ne opreme gorja
N! MORJE LUŽA JE...
Prekleta noč, kako z.opmo dolga 7 more s biti. Buljim v strop in kad i, Potem pokleknem na posteljo in vpijem: mili moj Ariel! Mama nc ve, da kričim samo tvoje ime, kliče bližnje na pomoč, Ljudje božji, saj se mi je samo zmešalo, ne delajte si skrbi, jih mirim. Zjutraj mi glava omahne na mokro bi a: io. Sanjam. Takole jc bilo: Vojaške vaje, na njih tudi li in on. Na srečo je on spal v drugi sobi, sicer pa nismo govorili. Prišli smo z dolgega marša, kjer smo do kolen gazili sneg. V sobi sein te z.ajjlcdal šele, ko si se popolnoma nag v sedel na posteljo. S pomenljivim nasmeškom, tako tvojim, si me vabil k sebi. O. timoj večni otrok, sem vzkliknil in. vsemu navkljub, skočil nate. Obema je prišlo naenkrat, kot takrat, prvič in zadnjič, pri meni doma. Nisem
liaja.ni skozi vse najine e in molčanja, sprehode in žure, skgiaivMskupna kosila, drinke in ozi ves kino in teater in ; vsei-ka r sva v" tcatcr:rs pre m e m 1 ti sama sko i j! Andrejo, F.vo. Katrain prijatelje, skozi najino morje in tvoj^iiforje". Skozi vse najino rožI nato. življenje, ki mem ia»u nUoli več ne bo
. • ' ri ■ ■ v ' '■ j'	• .	. i - n
L Sem te tragik, flcial- ves nevn-, • tipim. Si mi
na rame? In nič sc nisi vprašal, bom zmogel, ga bom sploh lahko kdaj odložil. Prepustil si me usodi, a usoda jc kurba in čeprav mi lisi usojen, si kurba tudi ti. Jaz pa nebogl jen loser, ki sc le še sam sebi smili. "Rad sem tc imel -rad tc imam - rad tc bom imel", si mi zatrdil v svojem edinem pismu. Biloje to v ča_suna_ ;ne prve resne krize. Verjel sem ti in vse sc jc zgladilo. Se čudno in smešno sliši, če rečem zdaj,da li ne verjamem več? Meni ljubezni ne bo več potrebno dokazovati, a sivela bo naprej. Čeprav ta trenutek še ne vem, moje stare besede, ali bom še kdaj mogel, ali bom Še kdaj hotel govoriti s teboj. In t bi mimo ¿rl v oči?
Naj živi tvoj z "morjem"' obdani zmeštrani in skuštram svel. In stori vse, če Že ni prepozno, da ne bi prišel v njegov ''ladijski dnevnik", čeprav semkot "'afektiraiii ostareli peder" ram že zapisan. Bodi dober kot sicer si, ohrani mi vsaj malček dostojanstva in se me ne spominjaj. Naj tvoja barka mirno plove, želim t le od strasti razburkano "morje",
Gusti Leben, v Srednji vasi, 11. oktobra 1992
40
ROBERT M1ZER
1922-1992
Stopil sem na pošto, da kupim znamke. Kot vedno je bila tudi tokrat velika gneča.
paje stal pred menoj ves spremenjen zavesten. Ril je srednje visok, vitek, vendar s Širokimi rameni in močnimi rokami. Nosil e kratko frizuro, očala in nasploh dajal videz urejenega m inteligentnega človeka. Čeprav si v šoli nisva bila kdo ve kako blizu, sem se ga sedaj iskreno razveselil.
Ko sem se končno dokopal do tistih znamk, sva odšla v staro Ljubljano in si v enem tamkajšnjih lokalov naročilapivo. P ■ povedovala sva si, ka j sva počela teh sedem let, kar se nisva videla, in se spominjala osnovnošolskih dni. KadaT seje zasmejal, je na široko razkazoval svoje lepe, sicer nekoliko "nametane" bele zobe. Kasneje sein mu povedal. da me ta njegov način smejanja spominja na Toma Cruisa, kar je sprejel kot kompli ment o je govoril, me je gledal naravnost v oči, kar me vedno gane. saj je to znak iskrenosti.
Ko sva premlela že vso "zgodovino" in sem ga vprašal, kam se hodi zabavat, mi j kratko odgovoril: "V K4 "
"In kateri dnevi se ti zdijo najboljši'.'" "Srede in nedelje. In ti?" Namenoma sem preslišal njegovo vprašanje. "Ampak v nedeljo je ..." "ia, pa kaj potem?" meje prekinil. Za hip sem se zmedel, nato pa sem sc zlagal: "Tudi jaz grem včasih v K4 ob nedeljah." Vidno si je oddahnil:
Brm: e
"Torej si tudi ti..,?"
Nekaj časa sva še sedela v lokalu in se povabil k šMSi na
V
njem njegovih jajc sem mu pripravil tak užitek, daje njegovo telo kar trzalo. Nato je.slekel še t«K»«fcne in iaz ii k uHfecl na hrbet
V sJí pHftbi sem náM ■ ij$a co nama postregel. Vino je bilo odlično je prijetno mamilo. Nato sem sc mu in se šel stuširat Ko sem se vrnil, me je prosil, če sc gre lahko oprhal še or. Sedel sem na kavču, srkal vino in ga čakal.
Iz kopalnice je prišel samo v kavbojkah. Usedel se mi je v naročje, tako da sva bila obrnjena drug proti drugemu. Najine ustnice so se spojile. Počasi svajih razmaknila, da sta se dotaknila in prepletla šc najina jezika. 7. rokama sem ga božal po hrbtu. Prijel me je okrog pasu, nato pa drsel z dlanmi ob telesu navzgor, tako. da mi jc slckel majico. Njegov vroč in mehak jezik sem čutil enkral na vratu, drugič na uhlju... Prijel sem ga za ramena in ga položil na kavč, sam pa pokleknil poleg kavča, 5 konico jezika sem drsel po žili. .i je prepredala njegov širok vrat. S prsti sem sc igral 7. otočkom dlak, ki gaje imel sredi prsi. Prsne bradavice so ¡ mu napele, ko sem jih pokril z nežnim i polj ubi. Božal meje po laseh in vratu,j azpasemrnu od pel hlače,Prijel sem ga za penis, še vedno skrit v spodnjicah. Obhajal ine je nepopisen občutek, ko sem pod dlanjo čutil Irdega tiča, ki je silil na dan. Nato sem mu slekel hlače s spodnjicami vred. Imel je čudovite, poraščene noge. Z roko sem potegnil po Boštjan o vi nogi od gležnja do notranje strani stegna, nato pa ga z nestrpno kretnjo prijel za penis. Povlekel sem mu kožico, da sc je pokazal rožnati glavič, in ga poljubil, 7, rahlimi ugrizi in poljubi po steblu penisa sem nadaljeval vse do korena. S se dja-
in ga lizal
kot bombon. Potem je začel Boštjan migati z riijo in njegov tič je vstopal v moja usta vedno hitreje, dokler mu ni spricml. S spermo meje poškropil po prsih in trebuhu. S prstom sem obrisal kapljico in jo polizal. Ko je videl, da mi ugaja, je začel sam z jezikom pot :a'i spermo na mojem telesu in mijoob francoskih poljubil predajal na moj jezik. Tič mi je šc vedno stal, zato sem stekel v kopalnico in si ga namazal s kremo. Boštjan seje dal na vse štiri, jaz pa sem inu prislonil glavič na anus in počasi porinil. Boštjan je zajavkal in stisnil zobe. (Kasneje sva ugotovila, da sva oba to počela prvič.) Porinil sem mu ga do konca, da sem začutil njegove ritnice na svojih stegnili. Medtem se mu je tič zopet postavil pokom , tako sem mu segel pod. trebuh in mu ga začel drkali. Vendar pa ni dolgo trajalo. Zgolj nekaj krat sem m u g a porinil v rit. že se m'T strel i 1, takoj zatem paje prišlo še njemu, že drugič. Ko sva se umila in nekaj malega pojedla, sva odšla v mojo .sobo in se ulegla v posleljo. Prijel sem ga za roko in si zaželel, da bi lahko večno ležala drug ob drugem in se držala za roki. Zdelo se mi je, da sem sc zaljubil...
...in sva tudi sc zaljubila, 7. Boštjanom sva zdaj skupaj že skoraj dve leti, odnosi med nama pa so še /.neraj pristni in iskreni, kot na začetku najine zveze.
41
' frrtjft
ump •	povseniit^jrgega :
se ji je jri)i:i pd ih- \ija in h .1 > irkov.kisortuvdi nt/grel!iiuslix' je čutila Aiiiiicjin ht..; avi jeziK. I skoraj JK/nosi- . širil M- jo v vrti ljenifc koncentričnih krogov, doki vitci^ttlpunjc ^fcqiJiKlinilb'yTV-i-oej nje.^Ajtdre.jinjt^ik je pmdir.: gji bife: «a pr?.h k ni.;'.. riimi/n-.'
i luninih ii;i iMiKvmfii. .oje Vo v*e, vsaj vi.lr ! ¡e b;l(> •frdrieiju ■ tai.Ti.lco m. zapuščali ieiiine kletne prosfoit in 1 ckjcbil odšli \ %aka v svoje smer	!
i sunke- Lena si jc prizadevala pozabiti. Nedelja v !.vak'v;i-;.. ■ .K4. nezna/ika. ki je ni videla še nikoli poprej. <•. iii! !• - neizmeren užitek... Prvič sc ji je Zgodilokaj ? njenih; takega/Skrivnost in temno hrepenenje sta j« [iodro in popoln.vv.a onromihi,T! :. /avir, ir.i. /in«:-.
dena. prestr.i v/na... Spominjala m; je sleherne ' podrobnosti njune "prepovedane igre."
kim dnem bolj in boljpoor
fsmM fesKiii» - ''
se p tem I Tam ni

Lena jekriknila. Rdeče oranžen blisk je za trenutek razsvetlil gosti mrak pod mrzlični, stoletnimi oboki vlažne, zatohle kleti. N jen glas sc je votlo odbil od grobih opečnatih sten.
razdr; ena. Poiskala je Andrejino roko in jo močno pritisnila na svoje mednožje. Vendar se tokrat nista ljubili. Car in napetost med njima sla pričela polagoma izginja (i Vse bolj
vendar nepopisno lep. Prejetje bilo skrivaš-tva, preveč strahov, Aleksandra se jc pričela odmika ti. seje izogibali, dokler se nista lepega dne v bolečini in solzah izgubili ¡11 izdali vse.
Zunai je-^.uovembcr.-.Zwrjai je bila noč in... sta postajali t», kar sli v ranic i liti - tujki, ki-.: . ^ sra sj h¡t¡ v ^¡jggdveh lctih--jlp<btnli. Bil nrdrugčga sveta: K v.i ju jc v nenadnem, iwfem irvmilku naplavilo :. ¡e u} Lllna. in-ni ' " 1.....'
' je'to kunec, krut.;iti-preidicen:korist.iti Lena ■■'a mislila,■.■dS nc bo n.tkoli prsbv.e.j je boleloKŽjeiisk je je bito st^ah, bala -e nega hrepe||fea:v temi somtitnilrnoci. p.i : mračnih, ne^luteftiliglobin, kamorseije ¿\
Tiho sta sedeli na starem zaboju ki sta ga našli pod kamnitimi stopnicami, ki 50 vodne v klet, in kadili. V zastrti, medli svetlobi, kije prodirala skozi malo, umazano in zamreženo okno, jc videla Andrejina drobna, nežna ramena. Mršila je njene mokre lase in ji z 1 la. ni-cami prsiov lahno gladila vrat. Sklonila se jc k njenim prsim, se jih dotaknila s konico v lažnega jezika, z zobmi je rahlo stisnila bradavico na njeni dojki, ki je otrdela od nestrpnosti in nepoteŠene sle. Nato sta se strastno, skoraj divje poljub . Lena je čutila mehko slabost v kolenih, trebuh ji jc žarel v na novo prebujeni želji. Bila je omotična i t
Andreje že nekaj tednov ni bilo v disko. Je bila razočarana, prizadeta? Lena tega ni vedela natančno, ni hotela vedeli, le to, daje hrepenenje z. vsakim dnem postajalo bolj in bolj neznosno. Bila jc že skoraj leto dni sama, odkar se jc v mili eni, skora sovražnem vzduSju razšla z Aleksandro - prvo žensko v svojem življenju. Spoznali sta se na fakulteti in dogodki so si sledili z neverjetno naglico. Bila je ljubezen na prvi pogled, vendar se ni obnesla. Obe sla prvič v življenju prt upi I i rulv' on prepovedanega in pričeli odkrivati povsem nov, drugačen svet, mračen, polten in
1a"v'lak pvaženfet in prikrito opazovalaTio-gajanjc okoli sebe. Vsi so bili videti tako sproščeni in radostni. Opazovala je ženske, kako plešejo, kako se smejijo, eelo objemale in poljubljale so se nekatere. Zavidala jim je in si obenem želela, da bi sc jih lahko vsaj dotaknila. Včasih se ji je kak Sna hotela približati, vendar jc bila Lena preveč prestrašena, vse preveč zaprta, da bi se odzvala. Tedaj je prišla Andreja - tudi ona sama. Večkrat sta se srečali z. očmi. Leni seje zdelo, da sc jt lekaj v njej zdramilo. Samozavestna vitka, kratki, svetli lasje, strgane kavboj .e, usnjena jakna, droben, inteligenten, lep obraz. Ne več kot trideset. Ta ženska ji je 1 la resnično všeč. Nenadoma je neznanka vstala in prišla k njej,
"Greva?" je vprašala z zamolklim, nekoliko hripavim glasom. Pri tem se je sklonila k njenemu ušesu, kajti glasba je lila preveč bučna, da bi se bilo moč pog o v ar j a t i na razdalj o. Len a je n a vratu z a č u I i I a nj eno vro č o sapo, Bila je osupla nad enostavnostjo in neposred nostjo tega vprašanja. t> i tilo Časa za razmišljanje. Živčno je prikimala, s težavo pogoltnila cmok. ki se ji je naredil v grlu. vzela jakno in se tik za Andrejinimi petajni napol 1 k izhodu. Dim, glasba in smeh, nato dvoje 10-pnic do avle, pa še ene navzdol in hladen veter... Lena je kakor v transi ledi la neznanki skozi Ljubljano. Komajda sta izmenjali kak-ino misel, kak kratek, nepovezan stavek. Semaforji po cestah so oranžno utripali, tu in tam je mimo pripeljal taksi, pri Nebotičniku je klaleški pes stekel čez esto... Zavili sra proti Tromostovju, nato pa .skozi stari dei mesta, mimo Galerije Škue proti nekdanjemu Anie-rikancLL. Andreja se je končno ustavila, odprla težka lesena dvokrilna vrata in se počasi po kamnitih stopnicah spustila v klet...
Preden sta se poslovili, je Lena zbrala pogum, se zazrla v Andrej ..e svetle oči. - so spominjale na mladi kostanj - želela jo je šc kdaj srečati, se pogovarjati v. ju, jo spoznat „ se je znova ¡11 znova dotikali... Ze jr odprla usta, ko jo je Andreja, kakor da bi prebrala njene misli, prehitela.
"Mogoče,*' je rekla hitro. -
"Vselej so poti," je Se nekoliko dvoumno dodala, rahlo stisnila Lenino roko, sc sklonil a, jo nežno poljubila na usla, se nato obrnila 1 izginila v noči.
Lena
foto: Jasna Ktančišar
42
D
Foto in tekst AQUARIUS
• • • ■
prikazuje bolj moško usmerjen stil oblačenja, s kravato kot nepogrešljivi? koraku s trendi, lahko uporabite domišljijo in si pričarate enkratno oblačilo ter jesen-zimo je prišel v ospredje moški stil oblačenja, seveda za ženske, kot r moška obleka in kot dodatek sprehajalna palica, vse seveda v črni barvi. V
43
GAY STOP
Mnogi mislijo, da je stopanje nevarno za ženske. Lahko bi bilo tudi za moške, vendar nt; v primeru, če si gay. Pri stopanju zna priti do mnogih prijetnih ali neprijetnih seksualnih doživetij, ki so bolj ah manj prostovoljne narave V moji dolgoletni Stoparski karieri seje to pogosto dogajalo tudi meni.
Prvič se mi je tO zgodilo na poti Nizozemske. Proti večeru mi je ustavil moški srednjih let, ne da bi ga sploh stopal. Malo sumljivo, ampak ne preveč. Bolj sumljivo je postalo, ko je začel govoriti o mojih lepih plavili očeh in ko se je njegova roka prvič previdno znašla na mojem kolenu. Že drugič, tretjič pa je že pridrsela tlo mo je zadrge in jo odprl a. Pri tem SC nisem niti najmanj upiral. Povabilo na prenočitev v hotelu sem z veseljem sprejel. Vedel sem, da me čaka spolni Odnos z voznikom pa Se počitek po naporni pott. To seje po tušu tudi zgodilo, le da nisem privolil v anatni odnos. Zjutraj sva poz aj trkov a la in scodpelja-la naprej proti Miinchenu. Na poti sva si ga Se enkrat vrgla na roko. potem pa mc jc povabil k sebi na dom, kar sem zavrnil. Poslovil sem se, ne da bi mu pustil naslov, za katerega me jc prosil, češ da bi se še kdaj videla.
Dragic sem bil spet na poti po Nemčiji. Zaustavilo se mi je pri Numbergu, L,er je pričelo deževati. Ustavil mi jc starček s psom. ki me je povabil k sebi domov na večerjo in prenočitev, kar jc bilo ravno tisto, kar sem si v tistem trenutku najbolj želel. Pa Ittdi Če je peder. Medtem ko jc pripravljal večerjo, sem lahko na p lain ti spremljal navadne porničS, kuž. pa me je mimo čuval. Kmalu po večerji sva se odpravila v spalnico z zakonsko posteljo. Ugasnil je luč in rekel, kako lep je Sascha Hehn (ki je igral v teh pomirili), ženske pa so povsem nezanimive. Šele v tistem trenutku se mi je posvetilo, kako naiven sem bil. Stari se mi je gabil, vendar nisem imel več kaj izbirati, via srečo mu je prišlo zelo hitro, še preden bi lahko prišlo do česa seksu podobnega. Zjutraj se mu je zelo mudilo, zdaj sem mu bil povsem odveč. Odložil me je na istem mestu, kot me je pobral, v še večjem nalivu in še bolj lačnega. Pozneje sem izvedel, daje lak rtačin iskanja in pobiranja "lepih dečkov" ob avtocesti v bližini večjih mest redna in preizkušena praksa in da še zdaleč nisem edini, ki sem padel na to finto.
Rekel sem si, nikoli več, dovolj je bilo naivnosti. Vendarle se je zgodilo še enkrat, prav tako v dežju in v Nemčiji. Strice k je uporabil zelo zanimivo Ln previdno tehniko peeanja. Najprej je govoril o prostituciji, potem mi je ponudil na ogled kup pornografskega šunda, ki se kat ni zmanjšal in ki je bil vse bolj gay. Ker sem očitno pokazal določeno inero zanimanja, mi je začel govoriti Se o svojih i/kušnjah z dečki terme nazadnje povabil v ozadje svojega kom bij a. Rečeno, storjeno - zadaj sva hitro opravila in se odpeljala naprej v noč.
Da sc kaj takega ne dogaja le na nemških cestah, ampak tudi pri nas, mi je postalo jasno že nekoliko prej. Na poti proti Ljubljani mi je ustavil mlad Italijan, ki mc jc žc takoj na začetku začel spraševati o gay sceni v Ljubljani . Pogovor je stekel, kiju b tem u, da takrat sccnc še nisem prav dobro poznal. Potem je
rekel: "You know I'm gay,'1 me i pa pač ni preostalo drugega, kot da sem mu odvrnil: "You know I'm gay, loo." Sledilo je presenečenje z njegove strani, čeS kako mu Še nikoli ni uspelo pobrati štoparja, ki bi bil gay, in pogovor o tem, kitko lahko sije najti partnerja v Milanu. Vprašal ine je, če sem za stvar, in ob mojem prikimavaliju je že zapeljal s ceste in parkiral v najbližjem grmovju, kjer sva spustila sedeže in uživala. Zalem sva se brez besed zapeljala naprej proti Ljubljani - in se nikoli več videla.
Tolikokrat sem sodeloval. Trikrat pa se je zgodilo, da sem "ponudbo" zavrnil. Le enkrat se jc to zgodilo pri nas, ko me je bosanski voznik kamiona potem, ko sva že prispela v Ljubljano, prijel za bedra in inc prepričeval, naj grem l njim naprej proti Kranju. Zahteval sem, da ustavi, kar je tudi takoj storil. Se dvakrat je prišlo do takih šlatanj po Nemčiji. Lepo sem jim razložil, da nisem za stvar. Pri tem me je eden od njih takoj vrgel ven. na povsem nemogočem meslu za Stopanje, medtem ko me je drugi pri jazno, brez vztrajanja pri svojem, peljal do obl j ubij enega mesta.
Brez posilstev ali česa podobnega torej. Nihče od naštetih treh ni vztrajal na svojem ali težil naprej. O podobnih doživetjih in pripetljajih sta mi govorila tudi dva prijatelja, od katerih eden ni gay. Seveda se je tudi njima to dogajalo v Nemčiji. Nikoli v desetih letih Stopanja po Sloveniji pa se ini ni zgodilo, da bi mi zatežil slovenski gay. Prav žalostno, Cc si torej želile takih dogodivščin, morate iti malo Severncje.
Ariel
v ▼ ▼
RIO DE JANEIRO
Tudi tokrat sem se razveselil povabila, ki jc prišlo iz Južne Amerike - Brazilije, da obiščemo gay organizacijo A t ob a v Riu de Janeiru in se seznanimo z njihovo kulturo in načinom življenja. Povabilo sem sprejel kol velik izziv in se podal na pot
Čeprav je bilo potovanje dolgo in naporno, me je pogled na mesto zelo navdušil - ko smo pristajali in sem pozabil na vse tegobe dolgega leta,
Rio de.laneiro je eno izmed znanih kozma-politskih mest, s sedemnajst milijonsko populacijo. na eni strani se kopiči vsa lepota in bogastvo, čudovite poslovne stavbe, razkošne vile, na drugi strani pa beda in zelo siromašne četrti, skratka mesto polno nasproti'
Na letališču so me pričakali predstavniki gay organizacije in mi zaželeli prisrčno dobrodošlico, Odpeljali sino se v njihovo predstavništvo, kije 40 kilometrov iz samega ccntra mesla, v naselju Magalhaes Dastos. Organizacija Atobajcbila ustanovljena pred osmimi leti in se zavzema za pravice gayev in lezbijk v Braziliji Čeprav ima skoraj vsako večje mesto svojo gay organizacijo, so pomembnejša Rio, Sao Raul o, Belo Horizonte in Recife. Vse organizacije med seboj lesno sodelujejo, nekaj denarja, raznih revij in kondomov pa dobivajo iz Amerike, Te no sodelujejo tudi z zdravstvenimi u «novami a pomoč ljudem obolelim za aid som. Homoseksualnost je v
tem predelu sveta legalna in gayi tudi tu živijo kar prcccj odprto in svobodno življenje.
Svoje predstavništvo imajo odprto za vse in to skoraj 24 ur na dan. Sami izdajajo nckai revij in razne prospekte za boj proti aiidsu. Najbolj znan gay časopis je SparlachS, ki ga izdajajo v Sao Paulu, Skupaj smo obiskali nekaj nočnih barov, naj omenim samo Bohemia, kije znan po zelo dobrih showih in je tudi najbolje obiskan. Od diskotek je najbolj razvpita Incpntros; v večini je lo tranvestitska diskoteka, obišče pa jo tudi zelo veliko Američanov, Od plaž jc znana Copacahana - 110. tudi tu imajo gayi svoj prostor, čeprav najraje zahajajo na gay plažo z imenom Ipanema. Na tej plaži najdete fante z vseh koncev sveta, sc sproščeno pogovarjate in sklepate nova po 7 nanstva, ali pa si najamete fanta za eno noč, kar tukaj sploh ni problem. Premorejo tudi nekaj gay galerij, kol 10 Alaska ter Te turo Ti g resa, kjer razstavljajo gav umetniki svoja dela in fotografije. Na žalost pa sc tudi tu odvija prostitucija iti galerije malo služi jo svojim pravim namenom. Nočno življenje je precej nevarno, saj je mesto znano po močnem obsegu kriminala, umorov in droge, 7 to nikar ne hodite sami naokoli. Na srečo nisem občutil nobenih večjih problemov, ker so me povsod spremljali prijatelji i Alobe. Skupaj smo obiskali nekaj gay resLavraeij, kot sta Tamino in Top Top. Priporočam vam tudi obisk teatra Scala. ki jc znan po dot h sho-wih. Posebej velja še ume li iname karneval, ki je vsako leto konec januarju v Riu in se konča s tragično bilanco mrtvih. (Skupaj smo še obiskali koncert na stadionu M aracana Rock in Rio z nastopajočimi, kot so George Michacl, Lisa Stansficld. Inex, New Kids on the Block, Joe Cocker ter ostali.)
Če se dotaknem še kruzinga, je najbolj pestro na plaži Ipanema 1 v galeriji Alaska, fanta pa si lahko najamete že od 20 dolarjev (ameriških) naprej za eno noč oziroma po dogovoru.
Čc sc povrnem na organizacijo A t oba Ves čas mojega bivanja sem stanoval pri njih. V hiši je stanovalo še pet gayev in dve lezbijki -to so bili aktivisti, ki so delali za organizacijo. Zelo dobro so mc sprejeli in veliko sinodisku-tirali o načinu gay življenja v Ev rop n Sloveniji, saj imajo zelo malo kontaktov z evropskimi gay organizacijami. Vsak teden ima jo delovne sesLanke in video večere, ki jih obišče zelo veliko gayev in Iczhijk. Skupaj smo praznovali tudi božič in novo leto, čeprav sem sam to težko dojemal ker so bile temperature preko 40 stopinj - takrat je pri njih poletje. Zabave in razni rojstni dnevi so najbol je obiskani in zabavni. Sami prirejajo programe in plese. Vse skupaj pa je k minilo prehitro 1 prišel jc čas z a po v rat ek (lomov. Kot vsako slovo, jc bilo tudi to težko.
Ko srno poleteli z letališča, je letalo obkrožilo mesto in imel sem še enkraten pogled na Rio de Janeiro. Ostala sta mi kup spominov in avantura, ki jc nc bom pozabil. Rad bi jo ponovil in še enkrat doživel. Upam. da se t i bo želja polnila,
vaš "Rupel"
44
STOCKHOLM - LJUBLJANA:
dva pogleda na Gay Pride Week 1992
Prvič
Po 36 urah vožnje 7 vi Likom končno pri speva na cilj. Švedska - dežela svobode, tukaj sva! Na železniški postaji naju že čakajo novinarji enega največjih švedskih časopisov in z velikim veseljem jim odgovoriva na vsa zastavljena vprašanja. Malo kasneje naju pobere najin gostitelj in vsi skupaj se odpeljemo na Sveavagen 57. kjer s.e nahaja sedež RFSt.
Hiša, kot enostavno pravijo sedežu, je zares impresivna. V dveh nadstropjih se nahajajo knjigarna, klubski prostor, pisarne, prostori radia, disko, dva bara in back room. V knjigami lahko najdete vso razpoložljivo gay literaturo, ki je deloma prevedena, deloma pa T kakšueni drugem jeziku. V arhivu, ki ga ima RFSL, /hirajo vse gay publikacije. Tu ne manjkajo niti naši Gay zine, Le s boži tie m Revolver V pogovoru z novinarjem, ki ureja ta arhiv, zveva, da je Revolver oblikovno zelo kvalitetna revija. Moti pa ga, da v njem ni priloženih povzetkov člankov v kakšnem tujem jeziku, na primer v angleščini. Po njegovem mnenju, bi taki povzetki zelo povečali zanimanje za revijo. Revolver pa bi povečal število svojih bralcev.
Delovni naslov srečanja je bil Homoseksualci in rtjiho vi otroci. Preko debat, diskusij in dogodkov smo se osredotočili na dejstva, ki so povezana z lezbijkami, gayi in otroki
Diskriminacija lezbijk in gaycv ni samo nesprejemljiva, ampak je celo nemogoča, ko se na javnih debatah sproži vprašat.otrok. Prav zato so vsa vprašan ja homoseksualnosti, povezana z otroki, pomembna za vse lezbijke in gaye in imajo politični predznak. Stališče federacije RFSL je, da je čas, da se upremo in odzovemo na družbeno aroganco ' i podobo, ki jo imajo o nas, češ da smo slabi ljudje, ki so nesposobni in neprimerni za vzgajanje otrok.
Vsak posameznik ima potenciale, da postane močan in velik. Kot gayi in lezbijke imamo vsi potencial, da spremenimo svet, v katerem živimo. Prav takšna srečanja z ena-komislečimi ljudmi, dogodki in diskusijami navdihnejo človeka, da sprosti svoje notranje potenciale. Hkrati pa povečajo tudi željo, da bi spremenil družbo v prostor, kjer bi diskriminacija in nasilje proti gayem in lezbijkam bodočim vnukom današnjih gay in lezbičnih staršev izzvenelasamoše kot žalosten opomin na primitivno preteklost.
V klubsl h prostorih ravno v trenutku najinega prihoda poteka iranski večer. Tu izvemo. da Gaye v Iranu obsojajo na smrt Edino kar preostane, če hoče gay v Iranu ohr;uiiti ^vojo glavo, je torej izgnanstvo ali pa sprenevedanje. Ob tem pomislim na Slovenijo. Kakšna bo naša prihodnost? Bolj podobna Iranu ali Švedski?
Ob pojavu aidsa je švedska vlada sprejela zakon, po katerem je kaznivo vsako delovanje, ki bi neposredno navajalo na spolnost. Tako so pod vplivom tega zakona morali zapreti vse savne in back roome. Kot protest proti temu zakonu imajo v Hiši svoj back room. V njem vrtijo pornografske filme, ki pa sploh ne
dosegajo nivoja lilmov iz K4. Pobirajo tudi vstopnino, ki znaša 10 kron.
Politične stranke imajo v ;voji struktui tiid sekc ^e za gaye. Tako lahko kot pojavne oblike najdemo gay liberalce (nimajo nič skupnega z Grosovimi liberalci), socialne demokrate, socialiste in konservati vcc. Da, obstajajo tudi gay konservativci. kijih njihova matična stranka edine ni vzela pod svoje okrilje. RFSL v tem s temu deluje kot nekakšna nad strankarska organizacija, ki združuje in usklajuje delo vseh teh sekcij. Kot nepolitične organizacije pa obstajajo gay študenti, kristjani, veterani, "golden girls" in anonimni »1-kot liki.
Četrti dan najinega bivanja v Stockholmu najuprijatelj novinar iz časopisa Reporter povabi na zabavo, ki jo organizirajo gay liberalci. S predsednikom se dogovorimo za sodelovanje s slovensko LDS. ki bi ji švedska stranka lahko bila za vzor. V Sloveniji je torej samo še vprašanje časa, kdaj se bodo pojavili ljudje, ki bodo v strankah ustanavljali sekcije gay liberalnih demokratov, krščanskih demokratov, prenoviteljev in dragih.
Slovenske zastave ni bito videti med zastavami udeležencev Tudi mnogo l judi Slovenj je ne pozna, saj jih veliko ni vedelo, 1 ; Slovenija sploh je. Bolj "izobraženi" pa so naju zamenjevali celo s Slovaki. Zalo bi bilo koristno, da naslednje lelo v okviru Gay Pride Weeka Ro/a klub v sodelovanju z Minis-ti vom za turizem (utopija ali ne?) priredi večer, na katerem bi predstav i Slovenijo i njeno gay gibanje.
Drugič
Časopis Reporter prireja vsako leto Reporter party, ki poteka v starem preurejenem kinu L i do. Ves dobiček, ki ga iztržijo na tej zabavi, gre za financiranje tega časopisa. Tu se zbere smetana vseh gavev. Imidži so raz.novi '-r L snje, dolge večerne obleke in bodyi si dodajajo roke. Tudi parfumi se mešajo kot za stavo. Impulzov je dovolj za vsa čutila.
Gay študentje v času Weeka priredijo tudi piknik za vse svoje luje kolege. Piknik se godi na prostoru stockholmske univerze, v parku Freskati. Park je velik in poraščen z gozdom. Ta kraj je tudi pril jubl jeno mesto za
knizing. Na majhnih jasah se gay ionČ »v Adamovem kostumu, tako da si 1ahko svojo "žrtev'7 pred akcijo ogledate v vsej njegovi božanski nordijsk ,epot
Vse poteka v znamenju varnejše spolno: ti V Hiši so nenehno na voljo brczpl ačni kondomi in lubrikanti. Med mnogimi aktivnostm se v času Weeka zgodi tudi Safe Se.v Party. Moto večera je bil: seks imamo lahko kadarkoli, kjerkoli in s komerkoli hočemo - vse dokler smo prepričani, daje varen.
Na vabilu je pisalo: "Ko prispete, se slecite in obdržite čevlje. Če vam je všeč, lahko imate na sebi tango, bokserke... Naša pravila nočne zabave so: vedno uporabi kondom, ko imaš spolne odnose. Izogibaj se temu, da bi dobil spermo v usta. Skrbi zase in za svojega partnerja! JUST DO IT SAFER!"
Parti sc je odv i jal v nekdanjem leder klubu, z vsemi potrebnimi pripomočki, kot je mir kino s pomiči, dark room z verigami, kamor se prikleneš in zamenjaš užitek za užitek. Iz ure v uro je scena bolj in bolj '"razrajcana". Vsi so prišli l istim razlogom, zato ni sprenevedanja; samo odgovor da ali ne. Kondomi i lubrikanli so servirani na pladnju in bitm zgi-nevajo. Vzporedno z zbiranjem orgazmov te mineva strast in loteva utrujenost in neopazno izgineš iz garderobe, se oblečeš in potešen odtavaš proti domu. Divje!
Š.M. & Z.P
45
Prijatelji, prijateljice!
Roza klub uvaja poseben servis za osebne stike, ki bo deloval podobno kot druge agencije le vrste, s to razliko, da bo ta servis naš, ne bo pridobitniški in ho zalo tudi cenejši. Naše edino vodilo bo pomagati v osamljenosti in osebnih stikih z iskanjem primeme(ga) prijateljice (prijatelja) in partnerke (partnerja)... Uspeh pa je odvisen predvsem od vašega sodelovanja.
Kako se prijaviš? Priskrbi si prijavno polo. jo izpolni ter pošlji na naslov; Roza klub, Kersnikova 4, Ljubljana, s pripisom Kontakt. Članitce i Roza kluba, ki soplačali(e) članarino, imajo usluge servisa za tekoče leto brezplačno, ostali priložite SOOslI Da bi bila diskretnost zagotovljena, je poskrbljeno s sistemom šifer: prijavni puh s Si Iro dodaš še zalepljeno kuverto s svojim naslovom... Šifrirano kuverto s tvojimi podatki bomo odprli šele takrat, ko ti bomo našli primernega partnerja (primemo partnerko).
Kaj je prijavna pola? To je anketni list. ki, vsebuje tvoje fizične in druge podatke, obenem pa podatke, kakšno partnerko (kakšnega partnerja) si želiš. To bo omogočilo, da ti najdemo najbolj ustrezno osebo. Pomembno je. da zlasli izpolniš vprašanja s svojimi podatki, pri partnerki (partnerju) pa izpolni le tisto, kar se ti zdi zelo pomembno, ali piši vseeno.
Prijavo polo lahko dobiš v Revolverju, osebno ali pismeno na Roza klubu...
Veliko uspeha pri iskanju svoje polovice...
ROZA KLUB - UUBUAN;, - KERSNIKOVA 4 KONTAKT
HCJi PODAT*
bAKŠHESA PAFTNERJASI ŽfcUW MG JI PODATKI
JlttiraNn PAfl^fRKO J ŽELTrt
starost
vHkia: eh
lasi ' ctr
ML
Starost: vSina:
.m
■ lasje; oti: .... brki '. brada:
.j vse^n J vSecit i I 3 vsepif H
dO
do
slaroc',. iiiiii tCŽa.
nci:
larosr tete
lasje: __ oči:
□ všečni:
J .BtjtitKl Ju _
Jvsrjno, Hd
Jd do
j vser i j dr
□ -scan' J ch
_i ne
S ie
tekr
□	mutibK) J > riT?
□	LJ zajelnt'
□	.Tj J ;irir> j j.jaija □rrio£i>4
m?' J nnrjver □ rlus£i
angelu j feminllcii □(nui™&tar
kakSeti sem da partnerja:
leto: j normalno	□ vilko
□	atletsko	J zajetno
■ poraslost: jnit	□šibka
□	srednja	-J močna
Izraz: -jnaranen	3 moški
Jmi^hD □ temMIefi	.'mladosti i
j tovariši« □ se rad podrejam	--il-ii
j sem taH tadreipr;
"tnolne istje:
telo J norralnu _i rtkt jiajetnri
zr?7	-iruireri _l mosni
j ietn-ulle
"=*kS6P ietvofotltioiido partn
spolr» ielje:_
elr Jermani) IJ^iHo ■ zais+nc
_i:'4~ave. Jrnšk -tlemi1*!!1;!
_) tmaritt« J se "anfejiitr J ierr ram nadre en:
takim naj-bude p?rttwjcvi ialEF6Si:_
kaširti rdjtituJt. njent tntereai:
|rre uiitjo ^-.»¡^olni ^nosi:
kaKSen pomen "najn rae Špoifii 8Jncai._ d.-Lipe f.osebiie želje __
matedEftiannjstfftjijBiipst: □slaba fekatee^alttiija grBrielaSiO Interesi:	Japotl
□	iiobisi Miti l 'jjine na? pait^ier
□	kritih	J fjLnvafii?!
niaieriF[lfiapr«icrt>tienosi □sfeSa
it Mtrcga kra^__predel.! SLC^
i.iterast	: Ušpwi
j dot, a □o-JSma □ kcj Iti 3 r^ _i ^jtnvai ja
kakšno m/o si fetln: J občani s^ki □ trdne^azreza a brezskktptMpairviienja □ hVioho ^"fije • utetor bo naneslo.
l^jiflnozveiD sižslim:;!iti'otifeni in jtritnfjjCazvf^1| djn skjpneaa ivljenj? ' □^kiiii.,.lpziy|ffiije □ kaKni ho rtiTiBsii
ŠIFRA.
ŠIFRA:
Vtčnol Prijavni poli dodaj zalepljeno kuverto v svojim unemm. \ wtiimkL.it>, naslovom. tveMttetrv» tel.sl, iu kuvrno napisi le swjo iifro!
Vse skupaj naslovi tia Roza klub, Kersnikova 4, Ljubljana, (koti
':'a£w>> Prijavni poli ./odrt/ ¿alepijeiisi kmetic,	tv^om,
¿n.Unkom, na;lovom, cv.-ntnefno tel.it., na kuverto nU$ši le svojo
Sli	11
vsc skupaj nalovi i 8 RoZ" klub K™-mL« v Ljuoljana, tkor>-tak''
46
h timing
47
LJUBLJANA
Zakaj imajo gay i k) liku "kruzing placov", lezbijke pa nobenega? To je eno izmed najpogostejših vprašanj, ki me doletijo, čim pomolim nos v 'life", kot se temu reče (k fuzing - kroženje po določenih predelih mesta, lokalih kjer se bodisi formalno bodisi neformalno zbirajo lezbijke/gayi in kjer obstaja največja verjetnost, da najdete partneri-co/ja). "Ni res, da takib prostorov ni," jim vneto odgovarjam, pri tem pa se spomnim, da je pa prav gotovo res, da jih doslej nikoli nismo javno obelodanile. Verjetno je tudi res, da se večina lezbijk najraje drži doma ali se giblje kvečjemu v zaprtih družabnih krogih, do katerih seveda ni lahko priti, saj mora vedno obstajati nekdo, ki te "ufura noter".
No, "Lu bi ana vseeno ni tako bu-lana" kot je videti na prvi pogled, vsaj kar se neformalne in po zaslugi Roza diska tudi formalne scene tiče. Pa poglejmo, kaj iinamo (to seveda ni nikakršna velika skrivnost kar bomo povedale, je pa prvič izrečeno javno)! najbolj množično (popularno, če hočete 'birališče je seveda Koza disko na Kersnikovi 4 ob nedeljah, čeprav je slišati precej pritožb čez pretiranorolanje gay porničev. Roza disko pripada etab-1 i rani že zdavnaj uveljavljeni formah sceni. Mnogo bolj zanimiva pa je na nek način neformalna scena, ki se v zadnjih letih nenehno krepi. Tuka j jc na ne sporno prv eim mestu kavarna Union - najraje ob sobotnih popoldnevih, pa tudi med tednom seveda. Sledijo bolj speci fični lokali, namenjeni specifičnim stilom, okusom, trendom... To so predvsem; Sax pub tzanj se pona-
vadi odločajo altemativke in pa seveda snobov e, saj je §e zmeria precej "in" oziroma "liendv"). Mestna galerija (tu se sicer zbirajo bolj gaji in pa tiste lezbijke. ki kaj dajo nase - na kratko jim lahko rečemo kar dame) in pa "Underground disko' na Gerbičevi (primeren za vse, ki so totalno off o IT, se pravi za vse "outsiderke": hard rockerke. punkovke, totalne odštekankc...skratka za vse popolnoma nckonven-eionainc lezbijke. ki se distancirajo od vsega, kar ne premore primerne ostrine).
Končno zadovoljne? Ne?! Tudi prav. Če smo kaj pozabile omeniti (sc pravi, da tega ne vemo I, nam, jasno, nujno in brezpogojno sporočite. Do takrat pa adijo!
Vaš? Cecilija
NAROČILNICA - s katero lahko prihranite več tisoč tolarjev Spodaj pod pisan I (a): :. nepreklicno naroči
KillilBi Pilit
. ur programa Radia Študent
™ nncU» SHI na naslovu .	..........
lodio Študent ur
m*m* lil
niso odbitna pbsfdvteei pri odmeri
RADIO STUDENT, UKV stereo 89,3 In 104,3 MHz
Pozdravljeni!
Vašo. zadnjo številko REVOLVERJA sem po naključju dobil od svojega prijatelja. Ko sem bral pistno. ki gaje napisal bralec G. sein sc zamislil nad svojim življenjem.
Čeprav sem od bralca G mlajši za nekaj let, star sem 17 let. sem z velikim razumevanjem prebr.il njegovo pismo. Ganila me je njegova črnogledost, ki pa ima žal osnovo.
Zase naj povem, da sem GAY, to sem začutil, ko sem še v sedmem razredu imel prijateljico. Ko je ta bo tel a nek a j več, se enostavno nisem mogel odzvati.
Takrat sem vse to še pripisoval svojemu strahu, mladosti... Toda na zaključni i/.let smo Šli v lepo primorsko mesio, kjer smo tudi prenočili. Jaz sem prenočeval zraven svojega najboljšega prijatelja, ko me ta kar naenkrat začne ijubiLi. Pustil sem mu in začel sodelovati. Doživel sem svoj prvi orgazem.
Potem sera po veliko razmišl janjih ugotovil, kaj sploh iem. Turneje presenetilo, toda moj prijatelj, katerem u sem šc danes hvaležen, mi je svetoval, naj nc sedim v kotu in tako zapravim svojo mladost. Ubogal sem ga ter ga začel skoraj vsak teden obiskovati. Brez vednosti staršev, seveda.
Nekajkrat sem celo prespal pri njem imela sva se zelo rada, ljubila sva sc.
Potem mi jc začel pisati pisma, ker sem že končal osnovno šolo. vpisal sem se na gimnazijo. Toda. ker sem med tednom živci v internatu. so meta pismačakaladoma. Nekega dne pa mama odpre eno pismo in v petek, ko sem prišel domov mi jc naredila zaslišanje in grozila s policijo, češ da sem mladoleten in nimam pra\ice imeti gay odnosov in tako dalje, dokler ni zagrozila, da, če se samo Še ei rat znajdem pri svojem prijatelju, se ho obesila. Pridigala mi je. da kot mladoleten nimam nobene pravice leti stike s prijateljem.
Ne morem razumeti, ali jc to res ali ne, zaLo irašujcm vas. dragi prijatelji, kaj naj naredim?
Prijatelja imam zares rad in ga nočen izdati in zapustiti. Zakaj ne smem živeti,kot mi narekuje srce?
Bralce naše revije lepo prosim, da tni s pi. ni odgovorijo. Mislim, da nisem edin ki ga tare tak problem.
Vas prijatelj T.
Prebral sem vaše pismo in moram vam povedati, da vse sploh ni tako črno kot se vam zdi. Zakaj mladi sle še in tudi trpljenje, ki vas jc spremljalo, jc bilo nedvomno psihično zelo naporno. Vsak človek se zelo težko prilagodi nekaterim stvarem, nekateri pa se sploh ne morejo, kajti vsiljevanje tuje volje ter posiljevanje 7. njo ne pripelje daleč, kvečjemu še do večjega odpora dotične osebe. Ne obremenjujte se, kar je jc. trpi jen je bo trajalo še kvečjemu eno leto, dokler nc boste dopolnili I H let. Potem pa boste polnoletni in vsiljevanje tuje volje, ki jc po eni strani dobronamerno, saj vam hočejo najboljše, sc bo počasi umirilo, kajti če si človek nekaj srčno želi. potem to tudi zagotovo doseže. Svetoval bi vam kvečjemu še to, da ste potrpežljivi in ubogate svoje srce Še naprej, kajti nič velikega v življenju sc šc ni dogodilo preko noči. Poglobite
sc v svoje trenutno delo in razvijajte svoje močne želje ter cilje, ki so v vas, in rezultati bodo tu. Ne bodo neuspešni. Malo potrpljenja. Srečno!
vaš svetovalec
Živjo!
Spraviti na papir probleme, ki sc včasih spravi jo name, bi bilo kar dolgotrajno in mukotrpno delo. Raje se jih bom rešil Silni tako kot /.nam - počakal bom. da odidejo sami od sebe tako kol so prišli, če pa ne bo šlo tako lahko, bo pač treba narediti nekaj več. Je pa res. da se zadnje čase spravlja nadme nekaj, čemur ne vem imena, videti pa je približno takole: postajam len in čuden, nikamor se mi ne da iti. bil bi doma med štirimi stenami, nočem videvati in srečevati drugih ljudi, znan-ccv.„ Rad bi le svoj mir. Čas samo zase ipd., kar pa pri dvajsetih za življenje v dvoje gotovo tli idealna človekova značilnost. Tako kontak-tiram le Se s partnerjem, starši in morda z nekaj ljudmi, drugih pa nočem in jih potem tudi res ne vidim, srečujem ali sepognvaijam z njimi, Vem, da je najboljši "skok v mrzlo vodo" in bom naredil pač še to, če je nujno (nu ti o pa prav gotovo je, ¡(ajti partner ine že prav postrani gleda zaradi moje čudaškosti). in mu že obljubljam, da bova to nedeljo Slav K4 in kdaj drugič še kam... Vseeno pa os Laja vprašanje, zakaj se človek naveliča vseh drugih, ki mu pravzaprav niso storili ničesar žalega. Zakaj se ti zdijo znanci in takoimenovani prijatelji zoprni, težki, dolgočasni..., da jih niti videti nočeš { v resnici a., ponavadi pa so povsem prijetni J?
Bolj od vseh :■ anccv in še česa me pa zanimaš ti s svojimi sposobnostmi! Kaj se mi
obeta do prihodnje jeseni? Faks, delo in denarna stran ter najpomembnejše, bova s partnerjem šc vsaj eno leto ostala skupaj?
Čakam na tvoj odgovor, na Revolver n te pozdravljam,
Marlin
Spoštovani,
vaše počutje in tui ravnanje do vašega partnerja je dokaj normalno za letošnje leto. Vremenske razmere pa tudi niso ravno take, da bi ugodno vplivale na razvoj dogodkov, ki so prisotni in ki sc odvijajo s prect ve' so hitrostjo, V vašem primeru se vi Ji predvsem velikoneziiinteresiranosti.naveličanosti in razočaranja nad samim seboj. Pač izpolnili ste bon tis svojega veselja, sedaj pa vam nobena stvar ne gre več tako od rok kot vam jc šla v preteklosti. Pogledal sem v karte in vidim, da do prihodnje jeseni v vašem živ Ijenju stojita v ospredju dve stvari: prva je vaš osebni uspeh in zadovoljstvo, druga pa drugačen način razmišljanj a ter lote vanje stvari iz povsem drugih zornih kotov življenja V ljubezni se bodo stvari iz slabega obrnile na veliko bol e, kar vam bo samo še potrdilo in odprlo samozavest, ki bo prišla z veliko ide jo vašega partnerja. s katerim bosta se kar nekaj časa skupaj, saj v kartah ni razviden razdor. Bdino v financah pa bodite pazljivi, saj so vidne težave to kar velike, ki pa ne bodo dolgo prisotne. Gre za večji finančni Jatek, ki vas bo bremenil, ampak vam bo stvar, za katero boste denar porabili, dolgo stala ob strani, zalo brez oklevanja.
Srečno,
vaš svetovalec
48

DNEVI GAY & LEZBIČNEGA FILMA
6. -13.12. KAPELICA KERSNIKOVA 4 LJUBLJANA
V