DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk io zabavo. r» v-—" - »•)• kot priloga .SI.OVKNCtf' irt/er nak pn-i m Iretft titrUk «M»«. in *<,»,.«» k«; m vohljajo urerfniitvm .DOMOLJUBA', Lj%o aem«. n<4*** uMe«* U. 9. Nmroifntni m »mera/« pa upramilfmt .DOMOLJUBA• Kodmto«* uJm« It * - NammiU M 9tpr0j+m^o M p pn 'tofomm Ht»T. N. V Lfublf a ni. 1». aprila 18'.'4 Lermlk VII. ■■ * ■ •• —— ' •• • ^ —— - ——— Kaj je novega po svetu? V driatmem tboru «o sedaj |*>«lnnci posvetujejo o državnih polrtbsčinsh /a letošnje leto. Navada je pa ie, da v.elej pri tej, priložnosti rasne stranke povedo svoje želje in ležnje. Tako je ludi leto*. Največ a« govori o koaliciji, Io je o dobrih in alabih »i rane h skupnega postopanja konservativne, neinško-libtrulne m poljske stranke. 1'oknralo ae je pa. dn je la sveaa pr«v.k: « T*" »a, n *» prpre; .ko«A « F finančni minute- PeMr so j* f««:« » te »tvan drtavn zbor ne *ie aei fa» a- * ,d. da je to le p P* Betrl dobre volje. Preveč .e oM«ea o j hdoM h ki eo mnog? pripomi> £ " osnovo davko« tcre. n« bode a.' On/»W Ogerskem Oftf*a t » poslancev ;e z ve ko ve" c « java. de&at. predjor. ** C1,un Txi D Vese.e ***** " ;e zaradi te*a s.oo »e. to Ce £ *;oc«ia :Wrr z ce,o odJočccsjo se u;re. ju d^b- 0»f-«ta cnloi zakon Pcea g* bod :«r*ici «i .** vnaA »e » Mii drla«Bi Ne t- **.-- ** »' wpratonje *ta : iv-d mm • . ra vrsia. V j: As-t;.i « Delava* »kevajo vešjo plašo. Bombe ee nastavljajo aJrv po« sod. Nekatere napravijo kaj »kod«, drug* pa „,,<■1 ne Marsik.e ae pripravljajo oovo postave ,rot« uk a «W nstvom. tako v Španiji ia HaliJL Najfcrt pa t0 oe tode d-Ai pomairalo Taki dogodki ae la posledice tema, da je hberalitam l.udi pripravil ob vao >err. ixtrek va!«Uom vera ae rsimere ne »boljšajo. iHlarci — romarji 8 ^panakega je ve^ tiso/1 jeavcev romalo v H m. 2 njimi je »lo tudi Minnajst ikofov. Lteralcem to potovanje ne ugaja, zatorej ao * Yi_er i nabujtkali poulično druhal. da je razgraja a pro;. n mar.em Itaigrajalci «o več romarjev poškodova. Jvt.4 okna »otu. v katerem »e je vozil acvilaki nad*k<.i. Kart>b so r>kna nad«k< fijske palače. Kdo va, če ne bode 4- to. da »e ibera-ci p kosajo avoj h dejanj. Druhai kateeo eo aedaj nabuj»kaii proti romarjem. uUgne se trum tudi preti njih pala.am Kdor aeje «ater, tel Ude Kaj je novega po Slovenskem? Kraajake >ia i* 1: nede je rt. ra: vae IVnukia.ni i ur. pr. ti zahodu od Bit^ia. ti».h bu ■ ra' fabrov<«a ia bukv\*f» c ;da Ldsxi ♦ pastirji - V noči od 1 — ž apna « y rvlj v Z «j č j t m vrhu pr StojMČak ni L> len,:»kem 16 c ap iar.^v. ki s> > \ vetia rv\*;.ni \tr s • telo j- trtbni p^-mc^i — V b -Wn. irtju. žtjan:;« Javorje nsd Luk ., jc .^ri, vr.iM pc*k'p_a piter.m g\ep>.^iir eni u-r iu;.ra\il pog... i*v>ie rul li beoi jrld — Nibirairuk — u ---- ------- 5"»- »u.. »III.K u p.Kni*je J bila s 1. apniom va» Trnje na hi ki — V k Pe:ru eo snovali 1&. apnla potrebno kmetij«ko ».-druMucc^ - V Ketečih pn Jkr.fjiluki ao mana blaaa nI: novo ioio. h * dij. da b: bila nova i..la naš. mladim v veliko k. nst. - [i.-ic 5 apnla vriil ae je 4 ar Liudje imajo vi ientvi. 29.172.761 ^rlj. 7» kr P" p« s- ,e iai bolj o tirali na Nemce, nego na Slovence, razdd.li eo čet 50.000 gU\ -Dae Lapnla eo aa Vrhu pn ev. Treh Kraljih blaT ir i je mojstersko izdelal t« tl^ M0Ur ' ^ kl podobo Mater, Bolje za to cerkev. - 3. apnla p^ ' poslopja Francu Saje v Zalogu. LrjiL f.„\n un^vat, ustanov ili v K o v o r j • pri Tržiču i h iT/™1100 90 DJ 2, febr. t I. j^o ^^ pod Potnika Radeljna na Dolenjih ^ 19 ^ ^ * neki v.njek, hram. Vina ao rešili — l>ti>- 7. apr.la p» pa |« pogor« lo vdtiti l^ajnarjeM ff 'Sf»Hlap.ko p^alopjc. hlev, ek«-d- nj. koto!-« in val pndelki in £u*|»xlarak< orodje Min.' L vino ao rešili. Z.vž^fano je bilo gotovo \»r trikrat nauVV — /ajaziii ao pa pri naa (ircUskli Utk-n tudi. k > je gori lo pn Zalogu pri ^luarjvti in iia Za,čj< ;u \ rim pn Stopičah (Kl kar amka poslopja, v nevarnosti je bilo valaaU Župni4č»* — l»nc 7. t in pogorela jc vas Strelišče naJ Cir i kmeo. i.stiiia jo taiiio j«-«lna hiša. — Umrl je v V ••liti Dolini učitelj g KenL Strel, v Tunjicah pa učitelj 9 J. Kerlan. N. v m. p ! — V Mengšu je 10. aprila i pogorela hiša in trojo tr^spodarakih j««lopij. — Ltouil je 3. t m v Savi pri i'odnartu urarski p».m iinik Mikla\2 Valentinčič; najbri« da je meglen zatel v vod^ — V Ambrusu so imeli od 31. mana do b. apnl« misijon. katerega so vinlili očetje lazanati, tupan am iirukki se je v »Slovencu« zahvalil za to lepo alovcvnoet vacm. v zlasti pa hc skrbnemu domačemu gosp. iupniku — Na žalostni gori pn Mokronogu eo blagoslovili » aprila za kapolo na Žaloatni gon 7 podob, ki kaicj.i sedmere aknvnoaU ial. M. B. Slike jc napravil g. Bradaška iz Kranja — V škocjanski fan na Dolen/akoni je strel« udarila v kozolec |K«osUnka Uulca na T o 1 d ■ h in v par urah jc razun dveh hiš pogorela cela vaa £kod» je iiad deset u^č gld. Pogorelci eo zelo potrebni V* moti - Dne 12. aprila jc nastal ogenj v vasi Kremene«, lianske faru, S Stajertkifl« Uloa bodo v Mariboru v niašnik« poevečem alsdači goapodje bogoalovei: ia IV. lela: J»»rf Cemažar iz Pele na Kranjskem, Jožef Janžekovič a Po-lenftaka pri Ptuju, Fortunat Končan iz Žalca, Prane Kovači« iz Vežeja, Martin Pirtolck od sv. Martina na Paki, Karol Preskar s Polja pri Kozjem, Alojzij Rožmari iz Ljutomera, Alojzij Pijance od sv. Križa na murskem polji, Miha Sket od av. Križa pri Slatini, Lovro Šlam-bergrr "d Hojdinja pri Ptuju, Ernest Tratenj ak iz Ljutomera in (»alpar Zrnko od sv. Križa nad Mariborom. Iz 111. leta: Jože I (">de ir. (»rit pri Celju, Rudoll Janežič od sv. Miklavža ph Lju-torneru, Anton Novak iz Šottanja in Jakob Polir iz Zibiko. — V neki vasi blizo Mari-|>or* an izkopali lonec »rebrnega denarja iz I 1600. — Pri At. Jurju, ob nlovenako • nemški meji. oo narodnjaki pri obč. volitvah propali za 1 glas. tega j« kriv nezanesljiv alovenaki vo-lilec. Tudi v občini JurkloAti-r, katera jo imela sedaj narodni za-stop, je valed brezzna-čajnoati nekaterih vo-lilcev zmagala nasprotna stranka. Žalostno' — Na lliz«-ljnkem se pridno zasajajo novi vinogradi, ki lepo napredujejo. — Hvalevredno ae trudi okrajni zastop celjski, da povzdigne živinorejo. I^tos je kupil 8 čistokrvnih plemenskih bikov katere je oddal živinorejcem v < kraju za plomenjenjc. — Začetkom mesera junija se bodo na osem let oddajal lov v občinah okraja mariborskega in slov. bistriškega — Na ptujski gimna- ziji, kjer ste dve tretjini Slovencev, bojda ni alovenske knjige v gimnazijski knjižnici! — Iz raznih krajev ae alili o požarih, katere mnogokrat zakrivijo otroci. Tako je na llajdinju 2. t. m. zažgal otrok hifto svojega očeta, ki ac jo tako opekel, da bo težko ozdravel; gospodinjo pa ao nafili strašno obžgano na pogorišču. Na veliko soboto zanetili ao otroci na Spodnjom Sečovem (pri Slatini), da sta pogorela dva posestnika. Dne 29. aušca ao v Te-panjah pri Konjicah pogoreli trije posestniki. Stariši pazite vendar na otroke, po katerih ae zgodi toliko požarov ! — Ved nesreč ac je zgodilo pri velikonočnem streljanju. V ljutomerskem okraju se je neki lani vstrelil v oko in možgane, drug pa v nogo. V Hudinji pri Vitanji ai jc tak nepoklican strelec razmo-saril obe roki. — Dno 25. suftca jc umrl v Petrovčah g. Franc Pil-ger, ki je prvi učil v Savinjski dolini kako se pravilno sadi in prideluje hmelj. — V Vitanj-ski vasi je mlinar Fr. Ceaar Franc Jožef I. Vodovnik, 20leten fant, posestnika Gr. Skalovnika z železnim drogom tako silno udaril po glavi, da je ranjenec čez 2 dni umrl. — V Studencih pri Mariboru je 76 letni delavec Franc VukoSck skočil v Dravo in utonil. — Župnijo av. Urbana nad Ptujem jo dobil g. Jakob Županič, župnik pri av. Ož-baltu. Umrl jc 12. aprila č. gosp. Luka JcriSa, župnik na Gomilskem. Naj počiva v miru! Cerkev in šola. Cesar Frtno Jožef L Pol stoletja bo kmalu minolo, odkar vlada avstrijskim narodom verni, plemeniti in ljudomili cesar in kralj Franc Jožel I. Leta 1898 bomo Avstrijci praznovali petdesetletnico vlade nafte ga presvetlega gospodarja. Že sedaj ao velmožje raznih avstrijskih dežel v imenu zvesto udanih avojih rojakov stavili po deželnih zbornicah predlog, naj ae ta 60 letnica tako aloveano praznuje, kakor to zahteva hvaležnoat in ljubezen do vladarja, ki že skoro 60 let noei vladarsko krono, a žnjo tudi britkosti in akrbi, katera ao združeno i vtviieno, a trudapolno vladarsko častjo. Marsikaj ae jo v Avatriji spremenilo mej tem čaaom. Vojska je divjala proti državi, celo nehvaležni Ogri so stopili v vrste upornikov, vladar jo mnogo trpel, nastopili ao za tem časi miru, in vladar jc mnogo delal da donesejo mirni časi blagoslova njegovim narodom. In tako dela tudi še sedaj. Naš cesar zjutraj vstaja zgodaj, ob peti uri jo on že pri delu v svoji pisarni; naS vladar vestno spol-nuje svoje krščanske dolžnosti, redno obiskuje nedoljsko službo božjo, prejema večkrat na leto av. zakramente ter je avojim podložnim lep vzgled vernega katoličana. w J-.« ni V« uko. kakor bi bilo želeti, tega <*"r len, nem We vlad«,., katere*. ponosni ,n h-ww »udi Slovenci imenujemo avojega gospodarja iB cesarjeve podob® P4 ■*r,jub- ,U* oodobo^otivne cerkve na Dunaju, katero |e preave I. £Tae*5 v družbi svojim, narodi tehvalcincU r^e Bog dne «8 lebruvarja I. 1853 Man. obva-LT smrti, ko ga je na .prehodu napadel ncsrečm morilec I. Libenj ter pa hotel z dolgim noto« »bo* v vrat K are«, pa je odletel noi ob zaponk, ovratnika in Uko je bil cesar res prav po božji prt vidnost, refc-n gotove smrti. O srebrn poroki cesarjevi bila je posvečena U cerkev, ki je ena najlepših cerkva na Dunaju. Votirni carkev n Oonaju MiaaUoni. (Kmm.) U;ube Matere &.žje ne kličemo nikdar zastonj. Spoznal aem ne dolgo potem to resnico zopet Bilo je nekaj tednov k»aneje, proti večeru, vrhovi bližnjih gora m se žareli v svitu poalavljajočega se •olnca, ko stopim iz koče. v kateri sem učil m kr»iil na smrt bolnega zamorca. Kar zapazim nek.j glav, ki so ae prikazovale tu m um i. viaoke trave Zdelo ae mi je to početje sum-0m>. m zaklieal aem netnaacem n. v«e grlo. Odgovor, ni bilo. Sklep.1 .em, d. preži kje nern.n aovr.tn.k name Kaj neki hote? Nisem ai »ogel m,al,t, ozrl iTLT-rT1 "m »* tje P' « ozrl na ono siran, kjar ao w prikazovale one sumljive ' Z posameznih gj ' P. «1 ro, oboroženih mož. ki eo korakal, na , „o s,ran . jM > i" P^al, postali so »ožje ko ^» "o* Pot naprej, korakali * M mJ ' "" D, mi ni bilo ravno preprijetno krog area, mislit« lahko Toda vedeti aem hotal, pri čem da aem. Zavil L jo a pot. v grmovje n. -rani. sedel na kamen ,.r xačel moliti r o ž n , v e n e c. Da b. .e bil v tem Ire- nutku kaj posebno mogel zanesti na svoj pogum, morem r«v no trditi. Tako sem bil vznemirjen, da o>i j. ,rce glasno bilo. Kaj aa »*daj zgodi i meaoj? hku.il sem kmalu _ . Vea roj zamorcev je mirno tel za menoj a ceste r grmovje; čudno m. je bilo. ko »o jo zavile le črna poatave naravnost proti meni, obetopili me Ur posedli na tla okrog mene. ne da bi kdo odprl asta Sedsj nn je b lo pa že dn.ti; vedeti Mm bolel pri čem d. sem • Kam greste"'« vprašal sem svoje preganjalce »K tebi gremo', odgovore. .Česa želite od mene?« .Tebe videti in s teboj malo »pregovoriti.« Sedaj sem spoznal, da »o ti črni ljudje grozovitega glavarja Maiungeja. Izgubljen sem, mislil sem si. Vandar pa »em zbr.1 Ae enkrat ves svoj po*um in jnn aakbcal: •Vi ste torej Uu ljudje, ki »te boleti sadnjič ubiti moje »premljevsk-e, dsnes p* sir« žete meni po tivijeoju Dobro, jaz nim.m orožja » ri «eb', lahko vam ja. I's stojte* — pokazal s«-m svoj lire vir, — »tukaj 'matu skrivnostne bukve; majhne s<> sicer, aotn pa noje velike reči . .« Nisem imel časa da ti bii dokom al stavah Ko so zagledali brevir. bdi so nunikrat vsi na nogah, vsakdo je pograbil svoje orožje, puščice in k>k ... ter položil meni pred noge. • K.j bočete?« Vodmk /.morskih bojevnikov pij u ne mi na roka in noge i nenavaden pnjatelj«ki pozdrav, kaj ne da ter z vso *|ove«nn»ijo »pregovori .Tujec, prišel >i k nam kot prijatelj; mi pa smo le zavrnili m odgnali kol sovražnika. To je bilo napai-no Naš višji glavar Makunge na« pošilja k tebi, naj ti povemo. da boče s teboj v miru živeti in postati tvoj prijatelj. V znamenje smo potožili svoje orožje tebi pred noge Ston ž njim, kar hočeš'. •Hvala Bogu« odvrnil sim\riii na oiin^Dju ujvwc\ >n njegova bled. I„č je čudno razsvetljevala Črne postave Pozneje sem nedel, da ae je *an glavar Makunge, P^dno je »klenil z „.mi prijmflj.ko ivazo, podal v aa- SiTS*kJflr * ^ b Listek. Log&rjev Andrej. fPotcttica. N* pi«al A T.) Po mnogem trudu jat, po ronpgam boji Po 4 i »al akčrij v teCnem bom poboji, In kakor jat, ogaans moj apemio I Kukavica kukala jo neprestano v bližnjem bujno zelenem bukovjl, škrjanček žgolcl je viaoko v zraku avojo zahvalno pcaem Stvarniku, a v gosti »oči vaškega pokopališča drobila je tiholožno tašica avojo milo pesmico, ko Jo črn a prst votlo bobnela na krsto mirno v O o« podu zaspalega Logarjevega Andreja. Obilo eolzo jadnih pogrebcev avedočilc ao, da ao tu d£N k večnemu počitku človeka, koji moral jc biti v življenju ljubljen in spoštovan od ljudij. In radi Imeli ao ga vai, mladi in stari, premožni in revni krog In krog, ker bil je rajnki tih, miren, po-alreitjlv, blag in dobroten človek. Zdaj nehalo jo biti to plemenito srce, ugaanil je plamen njega milih očij, a želja iskrena, katero je čceto izrazil, apolnila se mu je! Angelj smrti prišel je po njega za krasne spomladi, ko so ao njega ljubi znanci, ptički pevci iz evojega potovanja vrnili ter ao mu pri pokopu tvrgoleti nagrobnice, a duhtoče pomladne cvetko kinčale eo mu zadnjo posteljico v hladnem grobu ... — V Dclokrajlni pasli smo na vaškem palniku gosi, ko sc Jc nekoč za jeocni na porobku bukovega gozdiča prikazal LogArjev »študent.« Knjigo držal je v roci ter zamišljeno mimo nae, plaho in spoštljivo ga gledajočih va«kih paglavcev, koračil proti vaai Nepopisno spoštovanje polnilo je mlade glave do .študenta*, ki je ju-naiko premagal vae razrede sosedne malomestne ljudsko šole In zdaj v Novemmestu nadaljeval učenje avoje bšje za »gospoda«. Ne daleč od vaai Bredi zelenih vrtkoraslih smrek stal je njegov mjatni dom, hiša graščinskega logirja. Nccega jesenskega večera vzel me je stric Tomaž s sabo j na polhov lov. Ponoeno dvigal sem pete noseč vročo malih, lcaenih ikatljic na hitrtu. Pri logšiju odpočila ava sej tačaa aem ae prvič seznanil z njegovim »študentom«. Ležal jo v mehkem mahovjl, a mlajši njegov brat pro-kucaval ae je krog njega. Komaj pa mo je ta zagledal, zapodil ee Je v mene In kmalu eem ao moral rad ali nerad zlčkniti po priproatem ležišču tik njegovega brata. — Na klopi pred hiio ao Bedeli v prijaznem pogovoru: Ifgar, žena njegova, njuna mala hči in stric moj. A žo ko je stric drugo pipo tobaka nabasal in smrdeče listje zanetil s kresilno gobo tet so ae gosti, rujavi oblački vili v somrAk, pobrala sva kopita In Ha dalje v gozd. Tako toraj eeznanila sva ao z Logarjevim »študentom«. Dan pred božičnim večerom je bilo, ko so stric samotčž pripeljali butaro dračja iz gozda tor pri večer nej molitvi dostavili: »Š« en očenaš za dulo rajnega Logarja, katerega jc danea Bog nenadno poklical k aebi!« Snclec belil jo zemljo, ko ao g« pokopavali, a čudno zdelo eo mi jo, da jedini iz mesta k pogrebu svojega očeta prihiteli »Študent« ni ao jokal, ko ao vendar Lo-garica, hčerka in mlajii sinko njen iu drugi ljudje tako srce pretresujoče ihteli in solzili ae. Andrej etal je pa kot kip, bledo bilo mu je lioe, a nepremično zrl je v jamo in šo lo, ko ata grobokopa odprtino zasula ,jn na metala nekaj zemlje v hribček nad njo ter so 4o skčraj vsi drugi pogrobci odšli iz božjega vrta, ozrl se je čudno krog sebe, ko eo ga gospod župnik prijeli za roko in odveli z drugimi Logarjevimi k aobi v župniščo. In zopet bila je jesen! Jabolka in tepke eo se raz drevja vabljivo smejale, grozdje je zorčlo, listjo bledelo a veter vrtil ga jo v zraku in odnaša), kdo ve kam, ko aem prestopil prag malomostoo ljudske šole tor začel premišljevati učeni A-H C. Opoldne pa eoila ava ae z Ix>garjovim »študentom«, a zdaj ni več tako alovd, temveč nazivali ao ga ljudje »goap. aodnijaki piaar« Dolgo, dolgo ni mi šla ta promena v glavo, čudil aem ae, da mora »študent« tudi .piaar« postati, p redno postane •gospod« in zapoje novo mašo. Sošoloc moj bil je Andrejev brat, ni čuda toraj, da sem prišel semtortjo tudi v njih stanovanje. V mali, nizki hišici, ne, kočici, konec mcata stanovali ao Logarjevi. Nenidno urno oetvela je Logarica, nekako čudno zlezlo je njeno telo skupaj, a lioe poatalo je suho, velo. Videl aem čeeto, kako ao jej aolze ee prikradle v medle oči, ko je rezala kruh mojemu aošolcu in aestri njegovi; če je pa Andrej domu prišel, navadno a oelo kopo pisem pod pazduho, ai je pa urno brisala aolze ia bila veaela in šaljira i njim. On ae je pa bbo usel za mizo, tem tort je se je totao nasmehnil njonim besedam, položil prinesena pisma in papir prod-se in pisal, pisal, pisal često pozao v noč. Dret njegov in jaz ava atala pri mili in začudena gledala, kako brzo ee je njegova suha roka premikala po belem papirju in črtala lepe, ravne alovko. Nekoč vprašal aem ga, bom li moral tudi jaz toliko pisati, da po-etanem »gospod « Čudno ao je nasmehnil in dejal: »Bog daj, da ne! Meni pa je ljubi Bog dal tak kruh in hvalim ga, ker mi je dal zdravje in zaslužek ter tako dobro mater, ljubega brata in acetro, katerim aem jaz zdaj oče!« . . . »Mladosti leta, srečne sanjo«, — pravi pesnik, a tudi lahko rečemo: »dijaška leta, aročne aanje.« Tudi jaz in Andrejev brat postala eva »študenta« ter hodila v Novomesto v šolo. Poeebno bU je sošolec moj priden, izboren mladenič, vae ga je ljubilo, najbolj pa jaz, kor bil mi je najatareji znanec. Bila ava še-lo v drugi šoli, ko dobi piamo od Andreja, v katerem mu je ta naznanil, da ao mati mirno v Gospodu zaspali in zadnja njih želja jo bila, naj ae rajnega očeta in i>jih v molitvi spominja pri daritvi sv. maše, ko poatano »gospod.« Tešil sem jadno siroto in dajal mu pogum. Z molitvijo in pridnim učoajom pologla ae je žaloat njegova in o počitnicah se je ie veeelo vael k meni na voz ter »hi!« dirjala at« našo konjiča a »študentoma« 9» % » Tomažem pMi milemu domu in kočijaiem ^^ Tom.mj ^ ^ ^ ^ Pri stanovanji Prtl^^-.-r.o.jelju. j0 to novo mašo in kaplan ,val te več k. na boruskem. tn.no pa poslal. »v Belokraj.no ravno v mestne iZZmTJS^ kjer je služboval moj ^ « neo. sodit tive .n razpravljat mrtve kljub,- ,*ragr^ In posula sva prijatelj« 2 -sodnim pisarjem« t,sto sva popoldne za polkih nctKIJ kL'nkjla , natih stezah in zelenem t zdu proti domač, vasi. Jaz pohajal sem rad d, mu. ker imel s, m M mnogo avoj-cev živih, a Andrej hodil je prerad v zel. ni gozd k Lo garje vi hiši. kjer je nekdaj za a veje mladosti viival toliko sreče in sanjal sanje zlate o svojej bodočnosti. Nekoč ko sem ae zopet zlšluul po zel« nem mah vji pod znane smreke tik um ie počivajočega An.lr. ja. vprašam ca če ae te spominja najinega prvega znan atva Bridko ae nasmehnil ter }»nkimal z glavo Zamislil se je in molčal. 1 jaz sem molčal in gledal na sinje nebo. kje so se oblački podili ter stvarjali v otročjej do mtiljiji v tako različne oblake spojene podob«. Blado-dejna tišina vladala je krog na|u. le petje ptic čulo ae je iz gostega drevesnegs vejevja. Dolgo sva tako sedela bok bolesten vzdih vspel se je u prsij znanca mojega, pogledam ga in videl sem počasi. p-časi po ble dem. upalcm licu solzo za solzo padati iz otožnih očij Sp .nnim ae pogreba njegovega (četa. ko ni imel solze, a v koliko se je od Učas spremenil' Bil je seveda na S m bila vehka ker „a mi pa sodnik in dežnik b,U naklonjena služil aem si s postranskimi vanjem kstin izvensluibcno denar. Živeli smo Mati jo gospod'0!'1* bratec in aeatrica hodila sta v Aolo, 3 ,a,. služil sen denar. Tudi prištedil sem nekaj t^ mislil da bo moč a tom i meni nadaljevati avoje pn-trgane študije. -Človek obrača. Bog pa obrne'. ZlaU rnafi so oboleli, Uto dnij niso mogli iz posU-lje. den», Jt. in jaz moral aem pozno, pozno v noč pr,pj. savati listine, »la aem lirami nas vse. Bratec dovršil je ljudsko šolo. Bistra njegova glavica omilila sc mi j«, poslal sem ga \ Novomesto v šolo, zato pa moral «m bit, jaz še bolj priden. Drugo leto rešil je Bog mater trpljenju in zdruiil jo z -četom v nebesih. Zdaj morali j, teatra gospodinjiti. Delo moje bilo je duhomorno, 1 mislil nis«-m veliko ter le »kušal ugoditi s svojim pred postavljenim. Nekoč me sodnik pokliče k sebi in mi pravi, da naj le potolažen bom, kajti akrbel bode on, da l*-m v kratkem imenovan kancclistom. Tačas spre-v.del aem, da r«s ne 1>lo. Postaral - m ae tudi. Pokopal aem b .raj svoj nekdanji krasni sen m le želel, da bi brat namesto nune d. M g. 1 to, kar so maU želeli na smrtni postelji. Kako smo iiveli pn skromnem zaslužku, tu aam liog zna, a slo je in bili amo zadovoljni, tudi sestra jela jc v to-vanj«m nekaj služiti O počitnicah pa menili amo se z bratom .študentom«, kako bo on enkrat gospod tupnik. sestra kuharica pn njem, a jaz prišel bom kot umi rovljt-ni c. kr. uradnik v pokoj k njemu, I*pc sanje! — Sodnik umrje naglotna, novi prido. V malo dnth vedel sem, da nebo nič z mojim povišanjem, ker mol bil je oduren, liboralcn, naa Slovcncc črteč Nemce- Bil sem mu ..kažen študent« in često naglašal je brezsrčno. da ni mu .labšega na svetu, nego pisar, iz v rit k ljudstva' Kako »cm trpel pod nj°ga gospodstv.m, to mu Bog odpusti, a molčati moral aem, bil sem mu rob. saj brat moral je študirati. <%rz nekaj let bil je pre stavljen sodnik tje gon v Nemce, prišel je novi, a bd je aam svoj mož. pravnik, pri kateremu ae je človek začel še le z dovršenimi pravniškimi izpiti. Ko je brat do vršil gimnazij«., re*en aem bil akrbij u njega, misliti začel sem zopet na se. Napravil sem prod več leti izpit za zemljiškega kn)igovodja ter jel aem prositi aluibe kot c. kr. uradnik Zaman bde ao vae moje prošnje. d..bil sem jih nad 80 nazaj z lakonično rešitvijo: »« ne ugodi, — proailccy vojaških, itd. dovclj!« Pustil sem vs« zdaj v nemar, no prosim več, aaj mi tudi treba ni, toliko že zaslužim, da sc živim pošteno in prihranil sem si tudi že nekaj. Vesel aem pa vedno, ko se spominjam, da jc vsaj brat dosegel to, o čemur aem jaz nekdaj san jal. pa on za rajnke naše stariše moli, če mene n, Bog spoznal vrednim, da bi opravljal duhovniško službo *o*tra tudi bratu žc goapodinji, vae ac jima je po želji 'zSlo, »amo jaz ostal sem sam na evetu. Jcdino neksj dela mi skrb, namreč vid mi ailno peša, bojim «c kaj bo ? Ko pa pridem semkaj k rojstni hiši, navdaja m« veselje, a tudi neskončna žalost v spominu prošl.h dnij!« , , r Logdrjovcga Andreja ni bilo več v pisarno, nevarno jc zbolel, a sestra pohitela jo k njemu in stregla mu. Zdravnik pa zmajeval je z glavo in dojal: »No, čudno, da je to velo truplo toliko časa vzdržalo, »ulico Ima, tcško čo včaka pomladi!« Jeaon je priila, ptice aelivkc ao odpotovalo v južno, vročo kraje, tudi Andreja prepoljali ao necega gorkega solnčncga dne iz mcata v mojo domačo vaa v župniiče kamor bil jo pred malo dnevi brat njegov za župnika vpeljan. Stregli ao pa, atregli mučeniku — junaku Andreju! — Cesto obiakal aem tisto zimo znance a slutil sem angelja smrti, ki je poljuboval hladno čelo v Bogu udanega bolnika. Praleval me je često, če so se že ptički povrnili iz svojega potovanja, če je že ozclcncl gozd, čo ie žubori virček studeni po zelenem mahovji, če že cvetlico avoje glavice iz zemljo prikazujejo ter lastovice čvrčč. In tiho, udano jo za Velikenoči v Gospodu zaspal. Zadnji njegov pogled bil jo vprt na Šopek zvončkov, marjetic, telkov in mačic, katere sem mu prinesel od Logarjeve hiše iz gozda, skozi okno Čul je lastovicc cvr-četi in druge ptičke po drevju peti; zadnje besede pa, katere je govoril, bilo so: »Gospod, oh sprejmi me pod 8vojo streho k materi, očetu v zoleni, cvetoči rajski kraj!« Podobo Iz življenja U. Papeževa obleka. Bilo je 7. julya 1809. lota. Pozno v noč pride general Radi v Vatikan in dl sv. o*ela Pija Vil. vjeti, ker so pred kratkim izobčili francoskega vladarja iz katolilke cerkve. Neizmerna žalost je obšla papeževo sreč, ko ao morali zapuatiti glavno mesto krščanstva in verne ovčice prepustiti svojim krutim sovražnikom. Toda brezobzirno «0 vlekli aurovi Francozi lahko opravljenega starčka is njihove dežele daleč tja čez morje v mestice 8avono. Tri leta morali ao preživeti na tem meati popolnoma osamljeni in zapuičeni od celega sveti; le orožniki, ki so jih atražili, bili ao v njihovi bližini. Jako borno je bilo njihovo življenje. Kajti v knjeJ.jem blilču niso ho-H teli živeti; tudi dveh milijonov frankov, katere jim je ponujal francoeki cesar kot letni dohodek, niso aprejeli. Častivredni atarček pretrpel je junaško ln s ponižno vdanostjo vao težave. Tako ae je približala Velikanoč 1810. leta. Sv. oče so jo hoteli obhajati s ljudstvom vred, ker jih je tega proailo; toda njihove obleka j« bila tako obnošena in slaba, da ai niso upali ž njo pred ljudstvo stopiti. Zato so dali poklicati krojača, da bi jim obleko popravil. Ko je k av. očetu prišel, zvedel je nji hovo že|jo, in je obljubil, da bo vse atoril, kar bo v njegovi moči. Domov priledii, pa ae ni mogel vzdržali solz ginenja, ko je pripovedoval |judčm o revščini papeževi in jim kazal borno obleko. Ta žalostna povest razširjala se je z neznansko hitrostjo po vsej okolici. In ljudje, ki so bili Pija otroško vdani, prihajali so v krojačevo bilo kakor na Božjo pot, da so ai ogledali papeževo obleko in da ao dobili kak kosec te oprave. Zraven pa ao polagali milodare na krojačevo mizo, da bi mogli napraviti papežu novo obleko. Tak6 je bila v kratkem miza polna arebra in zlati. Ni dolgo trajalo, ko prinese krojač novo opravo papežu in poleg tega še milodare, ki ao preostali. »Kaj je to, ljubi ain?« vprašajo začudeno papež. tTo Vam polilja ljubezen Valih otrok«, odgovori krojač in pripoveduje, kaj da ae je v njegovi hili pripetilo. 8rčno ginen vzame atarček obleko; toda denarja noče, ampak reče s vzvišenim glasom j »Moj ain! V sega-mogočni čuje nad avojimi pravičnimi in obdaruje vse s avojim blagoslovom. Obleka, katero ste mi prinesli, bo morebiti tako dolgo trajala, kolikor čaaa bom živel na tem avetu, polnem izkulenj in bridkostij; prva potreba mojega arca kakor tudi mojega atanfi pa je revnim pomagati. Jaz aem le ubog jetnik; vi ata pa proati, in bošja previdnost mi je hotela pokazali, kateri da ao vredni, da ae jim dobrote delš. Pojdite toraj In aladite najrevnejšim prebivalcem Savonskim britko in težavna are I« Odslej je sprejemal dobri krojač v imenu av. očeta maraikateri dar in ga revežem delil; to je tolažilo nesrečne in jim polajlevalo njihove akrbi. — Tak6 je po stal pravični starček studenec usmiljenja in miloorčnoati v Savoni. H- Gospodarske in obrtnijske stvari. O brani *a travni ko. Iz Žalca nam pile posestnik F. R.: Govorilo in pisalo se je vže mnogo o travniških branah — a nasi kmetovalci ae fie no poslužujejo zadostno tega prekoristnega poljedelskega orodja, Bodi mi dovoljeno, da o koristi in vporabi travniških bran iz lastne poskuinje nekoliko povem. Ker imam prccoj travnikov; omislil aem Bi brano in sicer dvouprežno. Stala mo jc sicer 40 gld. a ti stroftki »o se mi v teku enega leta več kot povrnili. — Kakor jo vsaki poljedelski rastlini gojitev potrebna, istotako tudi travi na naiih travnikih, kateri so itak bili v našo škode predolgo zanemarjani. Poglejmo si neopleto gredo kako na njej v rasti zaostaja kuhinjska zelenjava, kako se pa potom bujno razvija, ako gredo oplevemo in pre-goste sadike izruvamo. — Ravno tako je pri koruzi, krompirju itd. pa tudi pri travi na nalih travnikih. Treba ji je spomladi zemljo zrahljati in jo oenažiti plevela t j. mahu. Travo jo treba tako rekoč okopavati tako, da zamore zrak pristopiti do korenin, kar je za dobro rast vseh rastlin neobhodno potrebno. Vso to sc pa na najboljii način da zvriiti z dobro travniško brano. Pravim, da z dobro — kajti ni vbo jedno, čo vlačim z p« navadno trdno brano, Utera a« im„,k deloma P«™J ^ deloma p. oa doaeže Ul. ker so povriju zemljo ne pnleie, tieba je naWč za to napravijo l«no,k Ura .Joji »z mno*o posameznih, kskor venga sUopljcmh delov, tako da m zamore tudi neravnemu travniku popolnoma prinaeriti. Da dobro povlečeni travnik diye po tretjino, da - polovioo ve« in bolj* krme, kakor nepovlečem. to j« dokazano in to zamore vsak gospodar, kateri je to poskusil, potrditi. Poleg tega glavnega dobička, katerega nam bra-nanje travnikov prinata, imamo pa ie ludi izirebljeni mah _ Na prostranem travniku iztrebil sem minulo spomlad nest velikih mahu, ki so za steljo ludi nekaj vredni. L)a je uspeh vlačenja poln, treba je pa ludi vedeti, kako se to v najbolje izvriuje. Videl sem, da vlačijo nekateri v krogu in aicer v podobi polževe čile; drugi vlačijo po eni strani tja. po drugi nazaj in te drugače. A po laauu akuinji lahko (rdim, da je najbolje, ako se vlad po eni strani tja in po is tej strani zopet nazaj. Pito pot se mah zrahlja — drugo pot se pa izrnje. Mah se potem z navadnimi grabljami pograbi in na kupe apna vi. Koaečao bodi mi te dovoljeno, da v nakup Uav-nitkih bran priporočam med drugimi domačo tvrdko: Josip Lorber ia dr. v 2alci — Kar se pa tiče vpra-•aaja ali eno- ab dvouprežno brano? — Uko bi vsakemu račjemu posestniku ia celim obtinam le drugo priporočaj, kajti pomisli: prva tehta bi zu 60 klg. in velja ti gld . druga tehta pa blizu !>3 klg. in velja le 6 gld. ve«, L j. 3J gld. Kebrotv IHO. Letoa imamo kofaroro Uto. Kmalu aa bo razvil is tal rujavi hrotč, č« gar gosenica jo par le« toliko tkode napravljala v zemlji poljem in travnikom liro« kondaval bo liatje naiih dreves m mnolil novi zarod tega škodljivega mrdeaa. Teliti ljudem, kako črv razjeda polje in travnik, nič ne pomaga, sedaj treba na delo, da ae kar moč pokonča U hro«. Deželna postava iz L 1870. veleva občinam, naj pukončavajo mrčes. Zupani in učitelji naj vzlaati akrW. da sc iolvka mladina Lti tega posla ter naj se zato nekaj odAkoduje iz občinske blagajne. Kmrika pisma. ii. Dragi Ambrož! Prav učno sem veselil, ko sem čilal Tvoje mlice. Hes, rad čitam .Domoljuba. ■ P«"v T ^ Z S»J rea 7?z m0ra"° Z"foU! Saj mi n«jb0'je poz. namo tukajšne razmere in čutimo svoje težave Vaak srtLrr .rs prebr"; * p'«^ „ PI č^i t It "'1 ** ° nJ'h wtančnejega poro čan, ker predobro mi je znano, kaj sc god, i njimi - V obilnosU in brezakrbnosti a, veli amo nekdaj L L. urji v planinah nad Tržičem. Neizmerni z lepim lesca zaraščeni gozdje bili «w nam neusahljivi viri za densr Ne brez vzroka veselili so se Tržičani, kadar smo priilj v Triič No saj smo jim pa ludi kaj izkupiti dali! fn kaj če smo prišli suhi domov? 7 lepo vrejeval »Vrtec« liat za mlaibno. — Jtogd>> eli pokojniku večni mir! (Družba sv Mahorja) Prav velečastno se dviga na rjMm prostoru v ljubljanskem predmestju celovškega jesta, novi krasni dom družbe k v. Mohorja. pialopje je čisto dodelano in v kratkem se začno i-liti driižbuin tiskarna i/, seilajmh ncdostatiiih prostorov i nori. krasni dom, ki bo vredno etanovališče prvi in ajodličnejši nafti narodni družbi sv. Mohnrj« 1 N<>vi dom. j »e ima kmalu otvoriti. bode v čast našemu milemu amdu. ki z družbo, kakeršne drugi veliki narodi ni Dal o, klevetnikom avojim priča, da krepko živi! Veščino se zato ob izrednem dogodku otvoritve novvga ružhinrga doma. r»*i lepe lastnine vsega slovenskega ar da! Veselimo se letos, ko je število M o h o r-a n o v nepričakovano h i j a j n o n .V p r e d o-al o Kakih Mohorjevih udov teli bode m o letos nego lani! Kdo i se srčno nc veselil t a c e g a nepričakovano Ijajnrga napredka? Hvala za take uapehe Vm-J iročnetnu, hvala pa tudi požrtvovalnim in neutrudnim Dv«?rjenikom. Dokler Slovenci še prem-ireron tako družbo, ain pač še ni obupati! Ifogarebeie pomolil Letos je v naši deželi toliko »žarov, da nam časniki skoro v*aki dan |tori>čajo o *>vih nr*rečah. Kgorela hisa posestniku Kiobusarju v Kozarjah. — Za župana v Boh. Bistrici je bil izvoljen Janez Mencinger, svetovalci so Tom. Zvali, Jos. Itozman in 8uTan Rozman (Nova kaietijska pedružaioa.) Iz .Šempetra dne 15. t. m.: Dan«* se je osnovala za Šempeter in okolico nova kmetijska podružnica. Pričujoč je bil tudi gospod tajnik Pire iz Ljubljane. Oglasilo se je že č<« 80 po-dmžnikov in odbor je bil tako le izvoljen: č. g. Ivan Zujian. kurat šempeterski, za predsednika, za odbornike pa inr : Mihael Kalan. nadučitcij v Šempetru; Matija 1 Vnko, posestnik v Oradcu; Kr Margon, posestnik v Trnju; A. &pilar, |smestnik in trgovec v Šempetru; Iv. Selicc, ]M>sestuik in trguvec v Selcih. Hog daj obilo vapeha! Saj je bila podružnica že davno potTebna. Klektri na rats*etl|ava v Skofji l.oki.) Poroča su nam : Dne 5. aprila pritrdil ju mestni odbor pogojem, katero jo stavil gosp. Al. Krenncr zaradi vpeljave električne razsvetljavo po mestu. Mesto bo imelo 40 električnih svetilnic, (ločim jih jc imelo do si-daj tretjino manj, stroški za to bodo pa narasli samo za 54 gold. — Vsaka svctilnica bo imela svetlobe za šestnajst navadnih sveč. Koncem avgusta se ta razsvetljava napelje po mestu, tako da bomo Ločani imeli v deželi prvi električno razsvetljavo po mestu. (Norec pri svojemu delu.) Iz Kovašnc na Ogcrskem se poroča: Tu pristojnega Mojzesa Szilcza poslal jc župan v bolnišnico na opazovališčc. a od tam ao ga odslovili domov. Takoj po svojem prihodu pa je norec-pretepel ženo ter jo spodil od hiše. Na to je povezal štiriletnega sinka v odejo ter ga položil na posteljo, kamor je na-nosil mizo, stole in drugo hišno opravo. To grmado je potem zažgal in ko jo bila že v plamenu, skočil je v ogenj, potem z gorečo obleko hitel k eoeedu ter ga 1W k • p ? t xV"-A* ** * pr « r-» p 't v Ki- ■> -i"-" " • »v^v-1 " v** * 1 vumott v- t.!t V Ubald pl. Trnkoczjf lekar zraven rotovža r Ljubljani m: Cvtt topir trgaaj« . - v ; i H»(«« • 1» ti it|ili m rttili i »« M te. I nHkmc f 11 kr I».\::c«sikt kitici t* t«- • * • » : v r ■ ■■■■ i I p4. Plaaiaiki !»Uičtl praal ilrop »»tKH« lir«« ri:tiiri hi iii Uh: tt fr iitin » - < • < I- " .• Jt i i-i i-. Odvajaia« aH iutlla« krnica • " i« '<'1 K' nnn«|. iktit- x ii tT i* ui /-i > • u. i, Atn vri* 1 r i S kr ' **dilna Jtupa ia ilvlno u lil. _ u Mi,« Mt^N tr. «ritth k.-, h in prti k k 7 „ , , •• • • ,u..v:-. 7,. Cvet i« konj. \»,( " 1 k.■!,>•. t.rn.ci - n P*»IH«M iteki* .HM.otr,. ■•■I' « biku. , krifi i,| ' Wi.,,tl bolim, h Svk..-u-r« /.u-' 'i "«• J"»• vrni 1 »M |Ol .L-klr.,, , , w II« ft«vm vrrt| —1 V— V.» u irnii,-!,, ,„„„ ,, H -Pte „.,!„,,,.,1I|(1J,*; lekarni ife m.TrioKMa i, * Ljubljani /raven rotoiii •H 1 f 2 M)« 394 Or »• iat pn;»lr!,»ni in rn»nr#m r iv .„, I9 »'» p'fk> tni »a farnem p-^of*^,, H-..V4/» I r p"» .uka pnf^-ri^miu vr l it »poam :n f' ln " ' . !»V Y Hitin n Ju* II ip-tla Matej Kljun. tu(K 14. ; prodam i »"'• r>k» liiso / /rmljis^rin i ?iJ|:rji pn laank« it 7S H 'a p » <>! j- m f l»v «u mit i t ., r»1 n.• • •14 ^vi it »n 10 : v 1» r t '»!' «-ta f i j' .vi li \ • 4 , 4 v r.. •■ i t rv ' t »m * 7000 (14. Ivan Ku«obrin 'IU v f Jrfir Jedino prittna Kneippova tladna b bratov Oii « i, fci , . , !4t, • - 4« trn mM Skntlja 70 kr.. pol akatlj« S5 kr. • Uma. w u 40 UI > •■>! I •■ r«" l««no;in.'i aUaU, iuv>*i ptaterljMU« v ifc«l.4»aj« •»»•■•t« la i(■•)*•(« Glavna • l «'kr.'lna Irkaraa * Kirniuburga pn Daaij' FTt«t»a M"i k • «• I •l*r•»! IfMItl ».•t/ (•■'i' W*T tadnjaoena II. jfliklauc v Ljubljani. Špitaiake ulice itev. 5 Zal<>g. vsake b.ie «;vuiitiiegu hln^a m moike in ženske »« 78 kakor tudi vrat« koee kovtre. srajce, Jope. noaovice svilene In rajtrastr rute ud. pf" po nuj u i>J i eotll. zadnja cena Domača, zanesljiva tvrdka! Tovarniška zaloga prl.toth švicarskih lidelkov ! JV'ujbolfie in n/iJceneJAu e in stenske ure ure budllnlce ilals, srebrna in alkalna!« v.riiic., meda-Ijane, pntane, zapsstnce, naprsna igla 134 prodaja in ima v zalogi HM Fr. Čnieii * I.JublJaul Ve.tiil trf, uaapr. rotnilu Popravila (udi najleiavni-jia izvršuje lek< m 14 dnij. — Za blago pri np-in kop-__ l)<"i»o iatolako ta natančno popravo jmiti. Ceniki a poni no frank t, na r«r/»<»/»i»«»lU.I tlaMnlm u »trn lliMnice ti %adje aa« n m 4» »» n >m iipm, >u> < «M» »m ura« »» kmipto« . *i.r»ivo «• nt4i.nl« * »mo^tik. toMnt**. IG. HELLER, DUNAJ ar a a rmrniruM «r «t vs 1 —« nrtl m - j^jMa >Mta| b S •I. lin, i Cm n u mu aiili' PrciTnuIoa min w«s Na Najvitj« povelj« N;. e. ln kr apnatoUk.ga veltfaatva. llo(r»ii o»ktblj»na «. kr. ravnat.ljttvu loter.j»kib dohodkov tajaiui-ena XXIX. državna loterija t aa elvllae dobrodelne iiarir, 3135 dobitkov ▼ vknpn.m zae.ka 170.000 gld. in •i-i I glavni dtbitek s 60 000 gld. z dv.ma praddebitkoma ki dvema pod«bitk«m. k M0 gld . I glavni dob,lak a 30 000 gld , i I preddabitktsi in I p«d«bitkom p« 250 gld, t dakitka p« •0 000 ftd, 10 d..huk..v po 1000 a Id . IS dobitkov po M0 zid.. 100 d»biiko» p« 100 .M napo.M »»rij.ki dobitki t »kupn.m m-»ki. 30 000 (Id - Žrebanja a. b« vršil« napeaklicn« dn« 21 juaija H94 - Srečka ata.. 2 gld. avatr. valj Podrobn*;** določila ima igralni n«.'rt ki m dobiva bi.i-i'.a> no » »rekami pri odt«lku ta driavne loterij« Dunaj. I„ Hi.ni»r<». «• 7, II. HtiR-k. im J«krhof*. kakor tudi p« mnogih piodajaloicah. — SriUi s. patiljaje psitni.e prsat. N. Dunaja, v mar.-u Ih1«4. 1TB 6—2 C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddal«k driavna loterije. Pri alatea drl jabolk«. j. PSERHOFER /.um ff«lde«e. Relebaapfel. I«'lnun.|ii, I., HliigcratrBM««1! IS. liri 6lMtlluc Ui-<>kIJI<'«>, poprej oalvsrealn« krogljlo. im«i.ovane. m »'mo tnaoo adratiloo aredatvo. — 2« lun«." di-Mtl«lg »o to kro*lji<» »fluin« raiiirj.n«, mnogi zdravniki jih uj.i.uj«jo, in malo ja rodbin, v katerih ni male zaloge tega itvr«ine*» domačega tdravila. — Od t«b kroglji« ««jja 1 Akatljloa a 1» krogljlo.ml 21 k?., 1 zavoj a 6 škatljloaml 1 gld. a kr., prt nefraokotanej |»i*iljatvi \-o pvvieljl 1 gid. 10 kr. - U . nn^ri-j p«4lj« d»nar, velja ■ poilnina pru.to Miij»tvijo: 1 tavaj kro«ljie t^ld th kr.. 2 ta>oja 2 gld. 30 kr . 1 tavoji 3 gld. M kr.. 4 lavoj * aH 40 kr , 6 aav«j*v » irld. 20 kr . 10 iav«jev » nI d. kr (M<*j nejto j'd*n i«vo| m ne moi« odpoaUti) — Prost ao, da ao aaht.vajo tarooao lterhoferja kri tintilnr krog- Iflre j„ Dt t0 ,j» lnia ,n|, ikatlja-a oa pok>ota n« navodilu aa rabo Mojeel inientki (»vat J. Paorhofor in sicer v rad.M TfcA borvi. Mi 12-10 Baliam as ..bljln« J. Pi«rh«Hrja 1 lonfek 40 kr.. s fiankoiano poiilj.uijo (it, kr — TrpotAov sok, proti kataro. hripavofli. krf*vite«)U kailju ild. 1 aeklanioa 50 kr. — Amartika maia sa protln 1 jtld. 20 kr. — Praiok proti potenja a6|, U.tljio. 50 kr.. » (rankuvano poailjarrtio br — P.liam aa gnlo, I flakon 40 kr., » frank, poiilj. kr., ■ frankovano poiiljatvljo 00 kr - Tanaooklnln-pomada J. P.erbof.rja. najbolje »md»tH< a» poapeievaaj« ruti laa, 1 ikatljiea 2 gld. — U&tveraalat obit*, prof. 81 * u d a I . , ared»tvo primerno ranam, oteklinam itd 1 lonAek 50 kr.. a frank poiiliat. 75 kr. - TTntvoraalna 6t«Ulna ■Ol W. Btallrloh-a. Uoma.-. tdravilo proU potUdi^-am »labejra prebavljanja, t pak 1 gld. Kaien tokaj omenjenih iidelkov ima te vae v av«trij»kib oaaopiaih natoanjent tu- in inoiemiike ■arniaoevtiin« tpeeljalileu in m t»i predmeti, ki bi jib n« bil" v aalogl. na lahtcvanje toSno In po eenl K«akrbe — JUT Potlljatvo po poltt »vrt« »• najhitraj« pioti prtdpckaljatvi tneaka. ve^je pa tudi K^ii potutju. - č« s« d.oar aaproj potijo (aajboljto po pottaoj aakaaalol), Jo pottataa do.tl nnj», Mga prt po.UJatvah ■ povaotjeaa. Zgoraj imenovan« apecljaliteie dobivajo ae tudi v Ljubljani pri O. Ploooli-Ju Žejo polnimo ii.vj-t|;uriuj<> in nvj eeuej« i dobnin ita ukuamin moštom (domača pijača) kaleri »e prireja na na;pripro-alej*! nnCin ia predmetov, ki ac dobd pri go«j>. L Sajovloo, trgovcu »pri £rnem psu« na Mur nem trgu vr Oradoa. — Predmete ia prireditev mo»U nipoiilja g. Sajovic vsak dan v velikih limuzinah po pottnein povzetju. Mnogo prian.lnih p i. eni avedo6 o dobroti tako prirejenega moita. Mala postu-iiya ladokia. da ae vaakdo prepriča o islinitoati. Za prireditev pol Atertiaa oaotte valjajo predmeti la e glin vitje. 142 (8 lj Zaloga ii imi za izmi«ciiili ii ~ . , . i i__.i« JnU|nnln ..pri rudctriH krliu', Viljema Nkarda II, »Iltirjuji I, Dunaj. II, FinntMilmii 21 prp»r»Ci za i« P0l«l|* M94 Ciril no in duhovniško ter redom iško obleko za duhovnike kot Havelok, vrhne euknje. duhovniške euknje 100 Lltunrlfno opravo na'atčno po crrirr th pr»d: u«tt»to hirata. kolarje aapreaioe. vukovrstna dobo velike 6opioe. - Paraaeate preskrbuj« p. tajn tji ceni | Hw..g..lrta»» prrltk u*»a»» IctlleO d«.roar, »rr^iTI K >V !/. Z Ce«« 1 iteklemciTii I Uil»% fluhl l»ri»tl pr«»TTiiu] 1 i;. •> d«* . > i K^ 1 Altov fluiil proti protlnu.Tl Cla.no ielo|e ime Okrelsa lekaraa « Kereeukw|a j Podfosfornarto-kisli apneiio-želo^iii sirup pnr»;a lekernldar JuhJ Hertabtj n* Dmaajt. Te U 22 .»t t na, »..i« rafcl;«ai. od anoraiti,- tue« najbol * mui« aarajaaj« krrt. ratUpl.u. fo-forao-apaeae eoll. ki « pa p >o»aae pi alaSatalk otrooth (■•p»«m*i aarejoaje ko.tlj > «u euei« ... H« t.i&j HB veadar porvejl •eetarl la svojem uiiaka p..lrv:ua ••»ti*n» "M tu o Ki o»Jn»re ** Ut .• •.■» pet foaforaaato klaleg a ape.ee-UUiae|s ilrapa. Ze 1.1') >a»i»j Itrtteo Herbabap-J.v apaaae- teleta! alrap. Paal naj ae tudi aa to. Aa Ja araven tujeta oblastveno protokollraea Taratvoaa aaaaaka u vsaki stekleni«! in pr uma ao dajte a« aapeljatl alti a nitjo oeno, alti a dresi ml pretvemeal da M kupili kake poaar«4b«l »l-|M y7 1010 ■ »»riKln^ rupuii almra ta pru«in s>e aa D aaaja. lekarna ,xnr Barmk«ni(k«lt" JUUJA BERBAS-VT-Ja, Veaban Kalaeratraase 7». l'r J»,», K« i ir n . \ ilr*t«b A Huppon . na Sofodj-m K. MalUr. t <'«iof« P. Hau**r P. Rirnbe^a-r J. s*-«*n«r. A K*ruiine J\w družina bodi vzor obema društvoma, sv. redrnk. rao-de.ec Jožef, n mati Marija in presveto det« Jeiu< ~ trojica, edina v molitvi, delu in ljubezni — Govornik prati da pa v Zagorju zelo zanima Sc druga slika, ka tero je ravnokar videl ia jo je r mojster \Votf v prelep: zagorski cerkvi naslikal na podlagi pripovedke iz davnih časov idri.skega rudnika: sv. Barbara zavetnica rado-kopov prinese ponesrečenemu rudarju sveto Popotnico Povest pa je tale: Pili »o v idrijski jsmi zasuti tr.jc rudarji. Vsak izmed nj h je imel v smrtnih težavah Se tvojo *čno željo, katere so se jim tudi spolniie. L-ien bi bil Se enkrat rad videl bel dan; in ko ga zagleda umrje. Drugi je želel Se enkrat videti svojo ljubo leno. ra ko »e mu je že|ja spolntla. je takoj umrl Tretji pa moli k iv Bart»ri, naj mu uproai sv Popotnico, kar se tuJi zgodi, potem pa umrje siromak N« vprašanje, kateri izmed teh rudarjev da je srečen v nesreči je odgovor lahek prvi je sicer zagledal beli dan. kojemu je pa morda sledila večna noč. Progi je Se videl svojo ženo. s katero g« je sklepala najpnsrčncjfei ljubezen. a kdo je porok, ds »e to veselje m spremenilo po smrti v neskončno žalost' In kaj porečemo o večnosti tretiega. ki je bil pred smrtjo Sc okrepčan s kruhom življenja? Sklenjen je bil z bogom na vse veke. Delavci po jamah, tndi zagorski so vedno v imrtm nevarnosti, in blagor jim, katere Bog pripravljene k sebi pokliče. Hes, da za večnost pripravljenemu biti je teiko Ponuja se pa zagorskim jamskim dHavcem lepa prilika za to v novi »katoliški delavski družbi«, kateru ima prelepi namen, vzbujati in gojiti pravega krščanskega duha ne samo za čas služI* božje v certvi, ampak za zunanje vsakdanje življenje Tudi zagorski delavski družbi velja po govornikovem menenju geslo ljubljanskega »katol rokodelskega društva«; Vera m čednost, t. j ona vera katera se zunaj kaže po dobrih delih; ime .katoličan.' 'verni katran, J***? V-neb"» . . ----vstopnico v nebesa nommn verni katoličan, v vseh okol.Sčinal, Drug del na,ega geala je d e 1 a v n o s t Da. ia delo je Bog človeka vitvarfl •n hod, delo tud. težavno, zmagal, je bodemo da le pro 0 od '.orsj, kjer je nam zagotovljena SfpiS Prmi°° br" Z neb« kakor nal pe' Ako se bode nova družba držala tega načeli *c "nemo za delavski stan, kateremu aiuli le nad četrt ""'""Vodja g Po v le govoril je blizu to le: Nek, ld na podlagi edino pravih večno resničnih načel, ki jih uči krščanstvo. Hodimo slulni in kakor na&i verni pradedje vedno zvesti pjgu In mili domovini! Nato stopi gosi«, dr. V. GregoriČ in izpregovori nekako tako-le: Slavno občinstvo! Častna naloga mi je, danes govoriti slavnostni govor o priliki prvuga zborovanja »Katoliške delavske družbe v Zagorju". Akoravno tujec med vami, se vendar čutim domačina, in moja naloga sc mi zlajša; vete nas namreč vae od prvega do zadnjega iedno in isto načelo, nadelo, da je treba krščanskim idejam pnlvoriti pn o veljavo ne le v domači hiši, nego tudi v polni meri v javnosti, to je v uradih, v državnem in deželnem zboru in tlasti pri vrujc vanju naših zamotanih socijalnih razmer. Slavnostni dan, slavnostni govor! Čemu pa vse to, vpraša morebiti marsikdo, saj vemo, kaj hočemo. Gotovo jc vsakomu znano, da voščimo ob novem letu, rojstveni dan, godu dan drug drugemu srečo in da ta dan bolj slovesno praznujemo. Sveta cerkev nam zapoveduje gotovo praznike in mi jih alovesno praznujemo. To sc ne godi samo nato, da se ta dan bolje zaba vamo, da ne delamo, da se bolj praznično oblačimo. Poleg tega ima tudi naš duh veliko nalogo tako dni, in to je prvi vzrok takega slavnostnega dneva. Ce voščim prijatelju srečno novo leto, ali ni naša sveta dolžnost, spominjati sc ob ti priliki preteklega leta, kaj smo storili slabega, kaj dobrega? Ali ni naša sveta dolžnost, trdno skleniti, v prihodnjem letu varovati so slabega in delali uobro? Ali ni naša dolžnost, kadnr praznujem j naš god ali zapovedane praznike, spominjati se dotičnega svetnika, kako je živel, kaj je delal in da ga v svetem njegovem življenju posnemamo? Ali ni naša dolžnost, spominjati sc o praznikih tistih dogodkov, ki so se takrat vršili in sc tedaj zlasti javno kazati kot krislijan? Jeden glavnih vzrokov slavnostnih dnij jc tedaj, danamostancspominnnncko važnost v ar trajnov spominu in pa da tem bolj javno pri poznavamo tista načela, katerim velja kaka slavnost. Ustanovili ste tu „Katolišho delavsko družbo". Kaj ste hoteli s tem pokazati ? Pokazali ste, da vam jc resna volja, vrediti razmerje mci gospodarjem in delavcem po krščanskih katoliških načelih, in z današnjim slavnostnim dnevom pripoznavate tudi to načelo javno pred vsem avetom, čeravno ste prepričani, da boste od začetka marsikatero grenko morali vtakniti v žep, kakor sto morebiti že skusili, predno sejo društvo rodilo. Ali to vas ne smo prestrašiti. Kar jc resnično in ncovrgljivo, mora slodnjič prodreti in prijieljati do zmage. Seveda resnica marsikaterega v oči kolje in tisti bo resnici z vsemi sredstvi nnsprotoval. A tisti, ki zagovarja večno resnico, je neomahljiv kot skala; njegova načela so ne ovrgfjiva in ob taki trdni skali se slednjič vloaai vsako nasprotjo Zaradi tega ie, dragi društvmiki, prvi pogoj za vaše društvo neomahljivost, jeklena znsčajaiost, kateri ne more noben nasprotnik do živspa. Potem vas bodo tudi ti začeli spoštovati, bodo sprevideli, da j« v v »Aem društvu prvi pogoj resno možato delovanje, ne pa hrup in prazne besede, in posledica bo v kratkem ta, da se vas bo oklenil vsak diolareo, vsak gospodar, ki hoče v resnici vspetno pomagati, da ss ohrani mir in red mej vami. Cesto govorimo o zamotanem soeijalnem vprašanju. Zakaj je pa to tako zmešano, zakaj jo pa svet tako nezadovoljen in razdražen, da se žo vzdigujejo otroci proti starišem in stariši proti svojim otrokom. Vse je nezadovoljno, revež in bogatin, vso hiti naprej brez pravega ciljs. Revež opravičeno dandanes toži, da se mu slabo godi, on opravičeno zahteva nujne pomoči, ker na jednega bogatina pride gotovo na tisoče revežev, ki sc komaj živč ali pa še celč glada umirajo. Bogastvo, veliki kapital jo preveč nakopičen v malo rokah, in te z večine ne poznajo večne krščanake resnice: »Ljubi svojega bližnjega ko samoga sobe.* Tudi tak bogatin ni srečen, njemu jc vse na svetu njegov denar; on ga moli, ga ima za Iioga, ker misli, da je na avetu mogoče vse z denarjem kupiti. Ko pa prido trenotek, v katerem sc pokaže, da smo vsi ljudje na avetu jednaki, trenotek ločitve, trenotek smrti, potem so krčevito oklene svojega zlatega Boga, težko sc loči od njega, a ta njegov Bog mu ne more nič pomagati V tem trenotkn sprevidi, da smo vsi ljudje jednaki. vsi sinovi jednega očsta, in da sc moramo drug druzega ljubiti, drug druzega podpirati Glejte. to je krščanska noovtgljiva resnica. — A tudi to krščansko resnico nekateri jako zapeljivo tolmačijo, čel, mi smo vsi jednaki, vsak imk previos do vsega, vso imetje je splošno. Pomislite vendar, ali Je mogoče, da hi bili na svetu vsi gospodarji, vsi delavci, ali vsi zdravniki, ali vsi zidarji, ali vsi rudarji ? Kam hi svet prišel? Torej razlika stanov mora biti, in ker je razlika stanov, je tudi razlika imetja, ker imetje sc razdeljuje po pridnosti, po delavnosti vsacega stanu. Ly>po hi sc vsak izmed vas zahvalil, če bi veljalo načelo: vso se mora razdeliti na j e d n a k e dele; lenuh bi zapravil avoj del in potem zopet prišel za novo razdelitev, češ, saj je vse skupno. Torej rsa vidite, da taki nauki so neizpoljivi, da ao pogubni. Mi ne smemo zahtevati vsega, a pravico in dolžnost imamo, zahtevati e a v s a k s t a n, k a r m u g r e. To je krščansko načelo, in tega načela naj sc tudi vaše društvo drti To načelo je utemeljeno v večni božji zapovedi: »V potu svojega obraza bodeš dolal.« Torej v težavnem, truda-polnem, vrh tega v vestnem delu, ali z drugimi besedami v resnem in vestnem izpolnjevanju svojih dol žnostij leži red in ohranjenje celega sveta. Te aolšnosti {odnega človeka do druzega kažejo nam zopet večno ►ožje zapovedi, večne resnice, katerih dosodaj nobena človeška pamet Se ni ovrgla in tudi ovrgla ne bo. Ali vam ni znano deset božjih zapovedi j ? Nadlanijedne rokejih lahko zapišete in vendar zadostujejo popolnoma za vzdrževanje človeškega reda. Če bi se ljudjo držali teh večnih neovrg-ljivih resnic, ne bilo bi treba toliko policajev, vojakov, kanonov in tako ogromnih troškov na svetu 1 Koliko ložjo bi ljudje živeli v mejsebojni ljubezni, zadovoljen vsak s svojim stanom? Te resnico nc more nobeden ovreči. Vsak bi sc smejal, ako bi jaz trdil, 2x2 — 5 in nc 4, ako bi trdil, da voda avgusta mcseca pri nas zmrzuje itd., to jc naravni zakon, da io 2 X 2 — 4, tla imamo letno čase, da zemlja rodi itd., naravni zakon, katerega je Bog sam dal. 1 lavno tako jo Bog sam vstvaril zakon naravnega človeškega reda. Kaj je bilo prvo? Družina ali država? Gotovo dru žina, in če mi spoznamo, da je krščanska družina vzorna, potrata tiKh a irtav* ^ - ~ * f n »t. « posameeaib dniLa Ter*. * .T " - c.sV aa r^ da on Mir. fvtem e tU.naaa ao> • . . tuje stroške dobro t *«- Glej* f *=B J' ^ ^ Uv4u katere tem vam ie jeo«*r»t * ^ pešči.a velik.h kapital g «5. car- T"-ETežev Veliki kapul v oan-r, e ^ dovsk.h rokah. ia i nj.m »k? r. e.*lie..«nik n ■ svetu. tak zvan: »ruprvdajak* p«n.eiu..r. n -asra muw vsako kršfcaekc fi-M*? p»s»j; • njegovi najobčutljivr* attaa « U i. » hedan-e, človeška prost f mer • asi na r... 1 naj g, »podan. n*'pa vera In k .ik: «e ^ Vian* hir.inioo kajti dnigaiV ne b. I', n le »edn; velikansko prea. ler. f i-ugi. x Od le laiiproat.sti ctMB'm aaua*> p»Kab.~ »e nge aehfčn.tsti zaneljivcev, rtiči. k >■< ru:*\. far..« plesati mom k.u>r j:m u gdej- \ a,ea iajo tad: take volitve, take p.>»tt»<. kak r ugva veh kemu kapitalu Proti u-mu *t h juje t v* »do kršJaastv :n Inala Rogu vspeen;' Tida :m»ga je >oiin: m y -ka. akupno delan:, za eno m ist kršlanak rosVlo. I-rez strahu, mira tn resa?. V u namen je aam društev in »ver vsak- društvo naj bjsi na ček) ime kal IiAko, ker proa temu se ianataja napredna doba naj h I; upira to pa je :»Vi;, da ji je u pnai \ na hu;*i trn v j*u da * je načei katere« eru je, najbolj nevarno. Seveda dokazat ne TO-re naprednjaštvo ničesar njegovo delovanje omejuje se le. da vse »katol.šk • »m<*. z raznimi pnimkikak r »brvzd «m i .ikv, nazaJnjak mračnjak* ia kar je Vač taci h lepih besed. Pustimo jih. na imajo to veselje a paovanjem dokazovati, ker trdno atm prepnčan. da ae vsak n*no m Ircznr misleči človek uk m besedam in takemu obnašanju smeje Ak ■ mi kdo rt\V v obraz. b ai neumen, ali me boste U- za neumnega imeli* Gotovo ne. Vi boate tirjali d kaz v Ir. fe \ am kdo reče Vi »te brezdomonnci. ker au-kaV4iikega miiljenja ali ate ie re» brvzdomovinoi» Go tovo ne. ker Vi ljubite »vojo »lovenkodomo vino gotovo bolje, ker Vi hočete za njo rt-an.. na podiagi tarih na,VI delovati, katerim ac klanjajo drugi možv nego eo naši m denu naprtdn;aki. Heano delo b!ai: človeka resn delo opr<«u človeka cd tujega škodljivega vpliva m ga naredi pn^tega. in prosu, neodvisni človek je najboljii narodnjak. Zatorej »i lahko aanu odgovorite na vprašanje kaj je pno v človeškem življenju? Izprrgov.nl sem ie l^sede zaradi toga ker al-m prever^. ^ bo gotovo kdo očital.^ kako rt> d n o s't » » g 1 a i a j o alovcVeko na° z V.m,Frfr V"Jf' v kj,lwm pa govorimo L .T \ J' morv,M" nctuikt> Ali mamo Slovc-nc? m ^«nodkdo.eup.trd,t,.danedelamo\a Na dan z dokazi, toda brez peovk, brez pnimkov r^^neea. možatega odgovora pričakujemo in t minw vc*t o gledam tako vsakemu v oči. Za narod se ne de!« ako ee Pri vsak. priliki kriči: livio, r dragimi veaeliraotf ' . e ___t Ft^lakl IA I b^V « Ail Bi in k*; lepimi beeedami. Dejanj je treba, od teh ima človek M in trel»a mu je nesebičnosti, da mu bo tuja korist tak draga kakor lastna, z jedno besedo vsak naj »po| - f J linost proti svojemu bližnjemu bodisi kot »p.dar delavec, advokat, zdravnik, uradnik itd in p^ v'rrnK-m. da bo vaak »toril pravo narodno lUm h koncu. Vejica le je sicer vaSe društvo m velikanskem krščanskem deblu, ali vsaka vojirj in, laik tudi avoj cvet in sad. Izrekam le željo, da bi tadi drl*" d j« .snemali Vaš zgled in polagali pri toin kamu h kamenu pn zgradbi naše katoliško narodno organna b enem tudi ne bo gotovo izdelal niti evet niti aad Ako h sto zvesti katoliški Slovenci v Avstriji jali i- «te IV gu kar ie l> -žjoga. in ceaarju, kar jo cesar j-vega. :n vi h «U- dobili, kar jc vašega* J> mej govorom ao poslušalci često glasna odobravali g! h-ko premišljene in navduteno govorjene mss!; m k nečno »•"» z burno p »hvalo kazali, da eo jim Ur Usede govonukovc globoko v arre. Saj ao pnhajak tz »rra Konečno y izprefovoril šo proč g predsednik J r.ros. rah\aljujoč govornike m vneenaj^1 dmitt^ ntko. naj ht U-s^le. ki ao jih ališali, cvtale v njihovih snih in rodile r»bilo sadu Pnižl i je sr.4« knjižnica je neobhoidna Knjigam bodo pomagala prt •tavanja in z bistre njem uma ho vaporedno blažila uv [•■Mena zabava Itog pa mnogo delavcev dobilo v družiti pnjaano zavetje I ai«* ari resni in boamo prU-danjJi nt treba opuščati l asnih koriatij ne umetujr kdor loži pt večnih, marveč kdor »e jedn >č p uh! na avoj vočm blagor, je hkrati zagradil ai p t tudi časnega hlagosUma. Delavec brez nebeškega upanjajr brez opore tudi v boju za svoje pravice, lirczbože* revščina j« »|>osobna za vse, samo za ljubezen nt. •silovita« je in aamo podira, kakor pravijo sv.OvV v svoji navedeni okrožnici, koder šc pristavljajo «P<> trtoga duha in izrabljenega telesa hi ae pač radi nu: »ikatcn rešili iz uko poniževalne sužnoati brezvcnkik društev), toda ne upajo se; nekaj jih je sram nekaj pa se boje še hujše revščine. V vaem Um pa čudovit' mnr.g tem smislu Iiog živi mlado družbo zagon* m obudi j, p,v »od na Slovenskem, koder pn bivajo (k Itvci, obilo aeatric *