Domači učiteljski zbori. Domači učiteljski zbori (lokalne konferencije) so zelo važni in veliko pripomorejo, da se učitelji dalje izobražujejo. Tu se zbirajo učitelji dotične šole v plodonosno posvetovanje o raznih pedagogičnih stvareh. Take konferencije morajo biti napolnjene z vzvišenim in za stvar vnetitn duhom; način obravnavanja in posvetovanja bodi miren in dostojen. Sosebno je preprečiti, da konferencije niso le prisiljeui shodi učiteljstva kake šole, marveč da se pri njih vselej tudi kaj v nadaljno izobražbo učiteljstva stori. Predmeti, kateri se imajo obravnavati, morejo biti različni, ali na ožje šolsko delovanje se ozirajoči, ali bolj splošno pedagogično - znanstveni. Na Kranjskem se še zelo pogreša natančen navod takim konferencijam. Štajerski deželni šolski svet je v tej zadevi uže 1. 1881. izdal nekak načrt za domače konferencije. Naj tukaj objavim glavne točke tega razglasa. Kot nujni, vender ne pravilni predmeti konferencije, naj se razpravljajo sledeče točke: 1. Priobčevanja dopisov, ako njih vsebina ni zahtevala neposrednje krožitve pri posameznih učiteljih. 2. Priobčevanja vodje o tem, kar je zaznal pri svojem nadzorstvu, kakor tudi pri hospitovanji (§. 34. šolskega in učnega reda) v didaktičnem in pedagogičnem obziru; svetovanja, ki izvirajo iz teh zaznanj. 3. Poročila razrednih učiteljev o šolskem obiskovanji, o napredku otrok in o stanji di3cipline tako v obče, kakor posamezno. 4. Poročila razrednih učiteljev o preučenji učne tvarine v učnem načrtu določene, o vzrokih, ki so ovirali dosego učnih smotrov; posvetovanje, kaj se ima v tem obziru ukreniti in kako postopati. 5. Razgovor o vkupnem postopaDJi glede uporabe ustrahovalnih sredstev, priobčevanja o uspehih uporabljenih izboljševalnih sredstev. 6. Posvetovanje o uporabi strožjih ustrahovalnih sredstev (§. 24. šolskega in učnega reda). 7. Razgovor o zaprekah, ki ovirajo razvoj krajevnega šolstva, in posvetovanje o sredstvih, odnosno nasvetovanje, kako te zapreke odpraviti. 8. Razgovor o sredstvih, ki naj bi se uporabljala, da se doseže kar najbolj možno soglasje mej doraačo in šolsko vzgojo. 9. Razgovor o socijalnih in sosebno tacih razmerah v šolski občini, katere vplivajo na šolo in omiko in zoper katere je treba pomoči ali katere treba pospeševati. 10. Razgovor o podrobnem učnem načrtu za posamezne učoe predmete v vseh razreclih. 11. Razgovor o metodičnih pravilih za pouk v posameznih učnih predmetih. 12. Določitev splošnega postopanja glede nravov in pridnosti. 13. Razdelitev otrok v posamezne razrede in oddelke (§. 46. šolskega in učnega reda). 14. Poročanja šolskim oblastvom, katera se zahtevajo od učiteljstva. 15. Nasveti o vpeljavi kmetijskih ali obrtnijskib nadaljevalnih tečajev in določitev učuega načrta za taiste. 16. Razgovor o učilnih pripomočkih, o šolski opravi in o učilih, kar se ima omisliti. 17. Posvetovanje in sklepanje o knjigah in spisih za šolsko in učiteljsko knjižnico. 18. Priobčevanja o vsebini prebranih spisov za mladino, o njih vrednosti in obrazujoči svrhi, tako tudi o njih sposobnosti za šolarsko knjižnico. (Ukaz ministra z dne 12. julija 1875. 1.) 19. Perijodno razgovarjanje o šolskih zakonih in o ukazih izdanih na šolskem polji. Predmeti, katere je želeti in priporočati lokalni konferenciji, so: 20. Obravnavanje didaktičnih in pedagogičnih nalog. 21. Razgovor o slovstvenih pojavih, sosebno na šolskem polji. 22. čitanje sestavkov, objavljenih v strokovnih listih, čisto znanstvene ali didaktičnopedagogične vsebine. 23. Citanje životopisov slavnih šolnikov.