HOTEL THERMANA PARK LAŠKO, 10.–11. 3. 2023 SODOBNA ZDRAVSTVENA NEGA KIRURŠKEGA PACIENTA Zbornik prispevkov S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 1 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A SODOBNA ZDRAVSTVENA NEGA KIRURŠKEGA PACIENTA – Zbornik prispevkov Izdala in založila: ZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE - ZVEZA STROKOVNIH DRUŠTEV MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV SLOVENIJE Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji Ob železnici 30 a 1000 Ljubljana Glavna in odgovorna urednica: Adrijana Debelak Programski odbor: Adrijana Debelak, Tjaša Kladnik, Zorica Panić, Lidija Fošnarič, Lucija Rebernik, Karmen Spacal Jakomin, Igor Robert Roj, Mateja Košak Gregorič, Doris Štuhec Organizacijski odbor: Adrijana Debelak, Lucija Rebernik, Doris Štuhec, Lidija Fošnarič, Tjaša Kladnik Recenzentka: pred. dr. Mirjam Ravljen Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 144309251 ISBN 978-961-95775-2-3 (PDF) Oblikovanje in tisk: Barbara Kralj, PRELOM d. o. o. Kraj in leto izdaje: Ljubljana, 2023 Petek, 10. 3. 2023 Program 08.00–09.00 Registracija udeležencev 09.00–09.10 POZDRAVNI GOVOR strokovnega 09.10–09.30 SEKCIJA MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV V KIRURGIJI SKOZI ŠTIRI DESETLETJA RAZVOJA • Adrijana srečanja Debelak, dipl. m. s., univ. dipl. org. 09.30–11.00 V SVETU, KJER SI LAHKO KARKOLI, BODI VIR OPTIMIZMA! • Helena Zajec, NLP trianer, Jungian Coach, OHTC Hipnoterapevtka z učnimi 11.00–11.20 ČUSTVENA STABILNOST ZDRAVSTVENEGA DELAVCA JE DOPRINOS K KVALITETNEJŠI IN VARNEJŠI OBRAVNAVI PACIENTA • Tjaša Kladnik, dipl. m. s. delavnicami 11.20–11.30 SIMPOZIJ 11.30–11.40 MINUTE ZA DISKUSIJO 11.40–12.00 Odmor 12.00–12.20 URGENTNA BOLNIŠNIČNA OBRAVNAVA PACIENTA S TRIMALEOLARNIM ZLOMOM Sobota, 11. 3. 2023 GLEŽNJA • Maja Zalokar, dipl. m. s. 12.20–12.40 SPREJEM PACIENTA Z OBSEŽNO 08.15–09.00 Registracija udeležencev OPEKLINSKO POŠKODBO • Sladjana 09.00–09.20 REKONSTRUKCIJE V PLASTIČNI KIRURGIJI Cimirotić, dipl. m. s., mag. vzg. in menedž. v zdr. Ana Katarina Vujkovac Mahmutović, dr. med. 12.40–13.00 IZBOLJŠANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA 09.20–09.40 SPREJEMANJE VIZUALNIH IN PACIENTA KOT POSLEDICA SPREMEMBE FUNKCIONALNIH SPREMEMB PO OPERACIJI ŽIVLJENJSKEGA SLOGA IN BARIATRIČNEGA V PREDELU OBRAZA • Dr. Marjeta Logar POSEGA • Petra Fužir Andonovska, dipl. m. s. Čuček, dipl. m. s., spec. manag. 13.00–13.10 SIMPOZIJ 09.40–10.00 CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA PO 13.10–13.20 MINUTE ZA DISKUSIJO TOTALNI ENDOPROTEZI KOLKA • Tjaša Ribaš, 13.20–14.30 Kosilo dipl. m. s., Brigita Kovačec, dipl. m. s. 10.00–10.10 SIMPOZIJ V ČASU KOSILA SE BODO IZVEDLE VOLITVE 10.10–10.20 MINUTE ZA DISKUSIJO PREDSEDNIKA SEKCIJE TER VSEH OSTALIH ČLANOV IZVRŠNEGA ODBORA SEKCIJE UČNE DELAVNICE (vsaka učna delavnica se ponovi 3x) 14.30–14.50 ZDRAVLJENJE PACIENTA S POMOČJO ECMO • UČNA DELAVNICA 1 Boris Robič, dr. med., spec. kardiovaskularne 10.20–11.20 SODOBNI PRISTOPI PRI OSKRBI AKUTNE IN kirurgije KRONIČNE RANE • Hubert T. Terseglav 14.50–15.10 VLOGA PERFUZIONISTA PRI ZDRAVLJENJU Tomazin, dipl. zdrav., ET in Anita Rošić, PACIENTA Z ECMO • Gregor Cvilak, dipl. zn, dipl. m. s., ET perfuzionist UČNA DELAVNICA 2 15.10–15.30 ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO 11.20–12.20 MERJENJE PERFUZIJSKIH TLAKOV, OPERACIJI ANEVRIZME ABDOMINALNE DOLOČITEV GLEŽENJSKEGA INDEKSA TER AORTE • Ines Dujc, dipl. m. s. KOMPRESIJSKA TERAPIJA Z NAMEŠČANJEM 15.30–15.50 OPERACIJE VRATNIH ARTERIJ- VLOGA KOMPRESIJSKIH NOGAVIC PACIENTU PO ZDRAVSTVENE NEGE • Jelena Prodić, dipl. m. s., OPERACIJI KRČNIH ŽIL • Lidija Fošnarič, mag. Lara Čižmašija, dipl. m. s. zdr. nege 15.50–16.10 TIMSKI PRISTOP PRI OSKRBI KRONIČNE 12.20–13.00 Odmor RANE • Miloš Podkonjak, dr. med, specializant UČNA DELAVNICA 3 splošne kirurgije 13.00–14.00 MOČ NEVERBALNE KOMUNIKACIJE • Adrijana 16.10–16.30 BOLEČINA- PRIJATELJICA ALI SOVRAŽNICA • Debelak, dipl. m. s., univ. dipl. org. mag. Rešetič Jožica 14.00–14.20 ZGODBE IZ ZAVETIŠČA: LJUDJE Z OBROBJA 16.30–16.40 SIMPOZIJ SODOBNE DRUŽBE • Mateja Rožman, dipl. m. s., ET 16.40–16.50 MINUTE ZA DISKUSIJO 14.20–15.20 KAKO BITI V REDU • Aljoša Bagola 19.00 Večerja 15.20–15.30 MINUTE ZA DISKUSIJO 15.30 Zaključek izobraževanja RAZGLASITEV REZULTATOV VOLITEV NOVEGA PREDSEDNIKA IN ČLANOV IZVRŠNEGA ODBORA SEKCIJE MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV V KIRURGIJI S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 3 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A SEKCIJE MEDICINSKIH SESTER IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV V KIRURGIJI SKOZI ŠTIRI DESETLETJA RAZVOJA Adrijana Debelak, dipl. m. s., univ. dipl. org. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Služba za koordinacijo specialistične ambulantne dejavnosti adrijana.debelak@gmail.com IZVLEČEK bolnega ali zdravega, v vseh življenjskih obdobjih, situacijah in okoliščinah. 1.10.2022 smo se s slavnostno akademijo poklonili 40-letnici delovanja Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Razvoj sekcije si zasluži pogled skozi prizmo zgodovine, pog-v kirurgiji, ki deluje pod okriljem Zbornice zdravstvene in baled za nazaj, tudi za soočanje s sedanjostjo in postavljanje biške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih vizije za naprej. sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Ključne besede: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih Obletnico smo v Portorožu proslavili s posebnimi in hkrati re-tehnikov v kirurgiji, 40 let alističnimi in aktualnimi temami življenja. Darinka Klemenc, dipl. m. s., nam je kirurško zdravstveno nego v luči poklicne Sedanja Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov etike predstavila teoretično kot s slikovitimi primeri iz prakse v kirurgiji je bila ustanovljena pod tedanjim okriljem Zveze podprta etična načela. Ksenija Benedetti, vodja Akademije za društev medicinskih sester z nazivom Sekcija kirurških medi-poslovni protokol, je poudarek predavanja namenila primerni cinskih sester. Pobudnica za ustanovitev je bila Greta Zver 1. komunikaciji v zdravstveni ustanovi. Obe predavanji sta nam oktobra 1982, torej pred 40 leti. priklicali nasmeh na obraz, hkrati pa smo zelo hitro spoznali, GRETA ZVER je bila predsednica sekcije med leti 1982–1986, da imamo v klinični praksi zelo veliko prostora za izboljšave. 1988–1990 in 1993–2001. Igor Robert Roj, dipl. zn., univ. dipl. org., je predstavil področje transplantacijske dejavnosti v Sloveniji z naslovom Darovati Ustanovitev sekcije je sovpadala s prvim izobraževanjem, na ali ne darovati, to je zdaj vprašanje. Dr. Aleksander Zadel, spe-katerem so bile predavane teme iz kirurgije v smislu timske-cialist klinične psihologije, nas je ponesel v razmišljanje Živeti, ga pristopa. Predavali so zdravnik specialist predavanega pomeni sprejemati odločitve. Večinoma smo se odločili, da področja in medicinska sestra, ki je delovala na omenjenem bomo živeli. področju ali medicinski tehnik, pa tudi fizioterapevti zaradi timskega pristopa. Prisotnih je bilo 117 poslušalcev, kotizacija Dogodek smo nadaljevali v slogu slavnostne akademije s po-je bila 400 din. delitvijo priznanj vsem nekdanjim predsednicam Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji. Že decembra istega leta je bilo organizirano drugo izobraževanje, ki ga je pripravil Pediatrični oddelek kirurških strok Univer-Velika množica strokovnjakinj in strokovnjakov, ki poleg paci-zitetnega kliničnega centra Ljubljana. entov »neguje« tudi lastno organizacijo in udejanja svoje poslanstvo, si praznovanje več kot zasluži. Izvajalci zdravstvene V svojih mandatih je Greta Zver vsako leto poskrbela za eno in babiške nege in oskrbe, ki predstavljamo več kot polovico izobraževanje spomladi in eno jeseni, običajno za dvodnevno vseh zdravstvenih delavcev v državi, smo ključni za sistem izobraževanje, vedno na drugi lokaciji v Sloveniji. zdravstva in stebri vsake zdravstvene, socialnovarstvene in Predavanja so bila organizirana tako, da ne samo, da so se sorodne institucije, kjer je govora o zdravju ali bolezni. Pra-dotikala kirurških tem, izobraževanja so potekala tudi na temo znujemo torej s ponosom, z zavedanjem, da se razvoj stroke bolnišničnih infekcij, medosebnih odnosov in timskega dela. in organizacije ob takšnih prelomnicah ne ustavlja, kvečjemu Strokovni program je bil popestren z medicinsko razstavo ter obratno, dogodek nam daje novih moči in idej za nadaljnjo rast modno revijo. V sklopu izobraževanj je sekcija organizirala in razvoj, poglobljeno razvijanje profesionalne skrbi za človeka, tudi ekskurzije in oglede novih kirurških oddelkov kot oglede S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 4 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A novoustanovljenih ali strokovno naprednih oddelkov sloven-Naj omenim še letnico 2000, ki jo zaznamuje preimenovanje skih bolnišnic. Sekcije kirurških medicinskih sester v Sekcijo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji. Na rednih sestankih in občnih zborih so v času njenega predsedovanja govorili o delu in naprednih znanjih sekcije, pa tudi Greta Zver od ustanovitve pa do leta 2001 ostaja zelo aktivna finančnem stanju. članica sekcije, tudi ko ni bila predsednica je veliko predavala tako v Sloveniji kot tujini. Sekcija je skušala ujeti enotno metodo dela na kirurškem področju po celi Sloveniji. MIRJANA MILOŠEVIČ je bila predsednica sekcije med letoma Ves čas njenega predsedovanja se je sodelovalo tudi s pred-1986 in 1988. Nadaljevala je vodenje sekcije v stilu rdeče niti stavniki delovnih organizacij farmacevtske in kemične in-Grete Zver, ki ji je bila v veliko pomoč, saj je ostala članica iz-dustrije, ki so jih tako sprotno seznanjali z novostmi na tem vršnega odbora. področju. Iz zapisnikov je mogoče v obdobju njenega predsedovanja raz-19. novembra 1990 Greta Zver v letnem poročilu zapiše: brati prvič omenjeni izvoljeni širši odbor sekcije, ki ga je sesta-vljalo 12 članov (iz vsake slovenske bolnišnice po en član). »Človeku je toplo pri srcu, ko malo utrujen predaš delo, ki si ga ustanovil na lastno iniciativo, ga opravil z vsem žarom in nazad-Izobraževanja so potekala na temo povezovanja vseh sodelav-nje slišiš od kolegic: »Še več takšnih seminarjev sekcije kirurških cev kirurškega tima, na temo bolečine, psihičnih stanj pacien-medicinskih sester si želimo.« ta na kirurških oddelkih. Z zadovoljstvom moram priznati, da je sekcija resnično dosegla V poročilu je Mirjana Miloševič leta 1988 zapisala: svoj cilj, cilj, ki si ga je zadala ob ustanovitvi, in sicer strokovno »Na seminarjih se seznanjamo z novostmi na področjih kirur-izpopolnjevanje medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, da gije in zdravstvene nege kirurških bolnikov. Sekcija se trudi, da bi nudili zdravstveno nego na najvišji stopnji svoje pristojnosti, sistematično obdeluje celotno kirurško področje. Podobno se da bi se z vsem elanom trudili za ohranjanje življenja, ki je tako zavedamo, da medicinske sestre in tehniki moramo biti široko dragoceno in na žalost samo eno.« strokovno razgledani, da lahko nudimo zdravstveno nego na najvišji stopnji svoje pristojnosti. S tako zdravstveno nego bomo 18. maja 1993 je v poročilu strokovnega seminarja zapisano: pomagali bolniku za čimprejšnje okrevanje, od zdravnika pa si » … Vsi predavatelji so bili z Onkološkega inštituta Ljubljana in pridobimo še tako potrebno znanje. Predvsem so pestre diskusi-s Klinike za plastično kirurgijo in opekline Ljubljana. je pri vsakem predavanju, saj ravno v diskusijah menjamo svoje izkušnje, mnenja in navade. Po napornem dnevu pa se prileže Predavanja so bila podana na visoki strokovni ravni, zelo dob-družabni večer, v katerem sestre rade pokramljamo.« ra, izčrpna in na koncu predavanja so bile živahne diskusije. Udeležba na seminarju je bila ogromna, dvorana je bila polno MARTA GANTAR je bila predsednica sekcije med letoma 1990 zasedena (360 udeležencev).« in 1992. Marta Gantar se je leta 1970 zaposlila v Splošni bolni-V letu 1994 so predavanja zajela tudi mejna področja kirurgije, šnici Novo mesto na kirurškem oddelku kot srednja medicinska sestra. Po nekaj letih dela se je vpisala na Višjo šolo za zdra-da so s tem zainteresirali večji avditorij. Povprečno je bilo na vstvo v Ljubljani in jo 1983 končala. V 36 letih delovne dobe je izobraževanjih 200 pasivnih udeležencev. spoznala delo na različnih enotah kirurgije. Začela je v enoti V letu 1995 je vsebina na dvodnevnem seminarju poleg kirur-intenzivne nege, nadaljevala v operacijski sobi kot operacijska ških tem zajemala, tudi kako vzpostaviti dobre medsebojne medicinska sestra in nato na oddelkih kirurgije kot glavna se-odnose v timu, nego umirajočega bolnika … stra kirurškega oddelka, kjer je delala vse do odhoda v pokoj. Leta 1996 je sekcija Greto Zver predlagana za zlati znak Zbor-Aktivno se je vključila v Društvo medicinskih sester Novo mes-nice zdravstvene nege Slovenije. to, bila po en mandat predsednica Sekcije kirurških medicinskih sester v letih 1990–1992 in kasneje Sekcije medicinskih Leta 1997 je bil na sestanku sprejet sklep, da člani izvršne-sester v enterostomalni terapiji. Sodelovala je pri ustanavlja-ga odbora sekcije na strokovnih seminarjih ne bodo plačevali nju Društva za oskrbo ran DORS in v njem aktivno delala do kotizacije. V času njenega tretjega mandata je bil izdan drugi upokojitve. zbornik predavanj s prispevki predavateljev. Prvi zbornik predavanj pa so izdali ob 10. obletnici delovanja sekcije leta 1992. Vso delovno dobo je stremela k pridobivanju strokovne izo-brazbe tako zase kot tudi za vse sodelavce v zdravstveni negi. Vse od leta 1997 do danes je tako vsako leto ob izobraževanju Obiskovala je šolo za enterostomalno terapijo in si tako prido-izdan zbornik vseh predavanj. bila naziv enterostomalna terapevtka. Skozi njene dejavnosti S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 5 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A jo je pot pripeljala tudi do Društva medicinskih sester in zdra-Takratno praznovanje desete obletnice je potekalo v Šmarjeških vstvenih tehnikov Novo mesto, ki jo je leta 1996 predlagalo za Toplicah, udeležba je bila neverjetno velika. Na prisrčen način zlati znak, ki ga je tudi prejela. opiše in pove, kako je na veliko množico obiskovalcev reagiral Marta Gantar zase pravi, da je ponosna na prehojeno pot. njen takratni sodelavec predstojnik dr. Morela, povzela ga je z »Vsaka pot je predstavljala nove izzive, drugačno delo in prina-besedami »Ja, kaj si pa dala tem ljudem, da jih je toliko prišlo«. šala nove sodelavce. Še danes ne vem, ali so bile moje odločitve V zaključnih besedah večkrat tankočutno doda, da je bilo v prave ali ne. Vem pa zagotovo, če bi se danes odločala za poklic, času predsedovanja lepo in da brez podpore vseh kirurških bi bila moja odločitev ista in če bi imela možnost, bi si izbrala sester slovenskih bolnišnic ne bi bila tako uspešna pri svojem isto pot in iste sodelavce.« delu, kot je bila. LILJANA WIGELE je bila predsednica sekcije med letoma 1992 in 1993. Zaradi subjektivnih razlogov gospe Wigele so 18. maja 1993 na izobraževanju soglasno izvolili novo predse-dnico Greto Zver. IRMA RIJAVEC je bila predsednica sekcije med leti 2001 in 2011. Irma Rijavec se je izobraževala na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani in leta 1984 diplomirala. Od leta 1987 je delala na kirurgiji Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca v Šempe-tru pri Gorici. Čez deset let je prevzela naloge glavne medicinske sestre kirurške službe in to delo opravljala do leta 2019. Od leta 1989 je bila članica kirurške sekcije in v njej aktivno sodelovala, tudi z organizacijo seminarja in s pripravo preda-Vir: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v vanja v Novi Gorici, kasneje od leta 2001 do leta 2011 je bila kirurgiji predsednica Sekcije kirurških medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. S profesionalnim delovanjem na področju kirur-Odsek uvodnega besedila prvega izdanega zbornika sekcije ob ške zdravstvene nege ter organizacijo strokovnih izobraževanj 10. obletnici delovanja: je kar 10 let povezovala kirurške medicinske sestre in zdra- »V minulih 10 letih smo se večkrat letno srečevali na seminarjih vstvene tehnike vse Slovenije. in strokovnih ekskurzijah, kjer smo reševali številna odprta vpra-Z usmerjenostjo k strokovnemu razvoju zdravstvene nege ki- šanja z vseh področij kirurgije, ki so se porajala pri našem delu rurškega področja svoje znanje in izkušnje podaja dijakom in z bolniki. Spremljali smo novosti, izmenjevali izkušnje, poslušali študentom še danes. predavanja najbolj eminentnih strokovnjakov in se preskušali v organizaciji seminarjev. Včasih laže, drugič teže smo se spopri- Številne strokovne teme s kirurškega področja je uredila in jemali z organizacijskimi ugankami, in sicer vedno le ob svojem zbrala v zbornikih predavanj ob vsakoletnih srečanjih sekcije. Z rednem delu. Srečevali smo se v vseh slovenskih regijah. Orga-načelnim delovanjem skrbi še danes za učinkovito, predvsem nizatorji seminarjev so se povsod potrudili, da so zastavljeni pa varno zdravstveno nego kirurških pacientov. Njeno vodilo program uspešno izpeljali in da so se sodelujoči dobro počutili. pri organiziranju in delu v zdravstveni negi je kakovostna in V vseh 10 letih so v upravnem odboru sekcije sodelovale sestre na pacienta osredotočena zdravstvena nega. Je skromna in vseh kirurških oddelkov slovenskih bolnišnic, zato so danes lah-predana stroki zdravstvene nege, je zagovornik pacienta in v ko vse ponosne na opravljeno delo.« bolnišnici že vrsto let članica etične komisije. Zavzema se za prepoznavnost in razvoj poklica medicinske sestre. Gospa Marta Gantar je ob prejemu svečane zahvale povedala: V 25 letih delovanja v Sekciji medicinskih sester in zdravstve- »V kolikor bi imela možnost še enkrat stopiti po tej poti, bi z venih tehnikov v kirurgiji se je trudila uresničevati naloge Zbor-seljem stopila vsem izzivom na proti.« Z nasmeškom na obrazu nice – Zveze in se vedno borila za pravice medicinskih sester pa dodala, da bi vse te obveznosti sprejela, če bi imela ob sebi in za njihovo kompetentnost in enakovrednost znotraj zdra-tako krasne sodelavce, kot jih je imela v času predsedovanja. vstvenega tima. Ponosna je, da je v času njenega mandata ob deseti obletnici Preden je Irma Rijavec postala predsednica sekcije, je bila čla-kirurške sekcije izšel prvi zbornik. Pove, da je le-ta bil v pri-nica njenega upravnega odbora kot po končanem predsedo-merjavi s sedanjimi zborniki zelo skromen, ampak za kirurško vanju do leta 2013. sekcijo neprecenljive vrednosti. S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 6 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A Vir: https://www.zbornica-zveza.si/o-zbornici-zvezi/zlati-znaki/dobitniki-zlatega-znaka-za-leto-2012/ (17.10.2022) Pod predsednikovanjem Irme Rijavec je bilo vsako leto organi-saj se je kirurška sekcija prebijala skozi težke čase, vendar je zirano eno ali dvodnevno dobro obiskano izobraževanje, ki ga tudi takrat zbrala moči in se obrnila na ljudi, za katere je vede-je spremljal zbornik predavanj. la, da ji ne bodo obrnili hrbta. Za svoje predano strokovno delo v zdravstveni negi kirurškega Zahvalo je zaključila na svojstven način, opomnila nas je, da je pacienta je Irma Rijavec leta 2009 prejela srebrni znak Društva zdravje največja vrednota življenja in človeka ter dodala »Saj medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. ko imaš zdravje, zmoreš vse«. Irma Rijavec je leta 2012 prejela še zlati znak, ki ga podeljuje LIDIJA FOŠNARIČ je bila predsednica sekcije med leti 2011 in Zbornica – Zveza. 2019. Gospa Lidija Fošnarič je srednjo zdravstveno šolo obi-Gospa Irma Rijevec je govor začela z zahvalo življenju, da ji je skovala v Celju, šolanje nadaljevala na Visoki zdravstveni šoli namenilo to pot, saj verjame, da ima vsak izmed nas nekje za-v Mariboru ter maja 2001 uspešno zagovarjala diplomsko delo pisano svojo pot. Pravi, da je vlogo predsednice dobila s strani in si pridobila naziv diplomirana medicinska sestra. Leta 2010 ljudi, ki so v njej videli potencial in ji zaupali, saj je že po naravi je magistrirala na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru in človek, ki »deluje« in ne pusti stvari napol. Pove, da je nadalje-pridobila strokovni naslov magistrica zdravstvene nege. vala cilj predhodnice gospe Grete Zver z željo, da bi nenehno Leta 2001 se je zaposlila v Splošni bolnišnici Celje na Oddel-izobraževali medicinske sestre. Posebno tiste, ki so že imele ku za splošno in abdominalno kirurgijo v enoti za intenzivno določena znanja in izkušnje z namenom, da bi usvojeno zna-nego. Leta 2010 je prevzela vodenje Centra za bolezni ožilja nje predajale skozi predavanja, praktične delavnice ter skozi v Splošni bolnišnici Celje, kjer so oblikovali združeno (kirur-napisane tekste v zbornikih na naslednje, mlajše generacije. ško in internistično), usklajeno, multidisciplinarno zdravstve-Poudari, da nikoli ne smeš izgubiti vodila v življenju, temveč no obravnavo pacientov z žilnim obolenjem. Leta 2020 pa je vedno delovati po najboljših močeh. sprejela velik izziv vodenja tima zdravstvene nege v Splošni Tekom delovanja se je ves čas trudila, da bi v mlajših kole-bolnišnici Trbovlje. Je habilitirana predavateljica za področje gih prebudila empatijo v želji in upanju, da bi pacient postal zdravstvene nege in oskrbe na Univerzi v Mariboru, Fakul-naša vrednota. teti za zdravstvene vede, kjer poučuje študente s področja zdravstvene nege. V kliničnem okolju pa je mentorica šte-Hvaležna je za podporo kolegic, sodelavk in družine, ki so jo na vilnim dijakom srednje zdravstvene šole kot tudi študentom tej poti predsedovanja podpirali. Doda, da ni bilo vedno lahko, ostalih fakultet za zdravstvene vede, ki prihajajo na klinično S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 7 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A usposabljanje. V njenem profesionalnem delovanju so v ospredju empatičnost, strokovnost in natančnost. Ves čas svoje poklicne in akademske poti je še vedno aktivna članica Zbornice – Zveze in sledi njenim vrednotam. Je članica SLODA in članica komisije za strokovne nadzore Zbornice – Zveze za področje kirurške zdravstvene nege. Lidija Fošnarič je leta 2011 zapisala: »Z namenom prepoznav-nosti je strokovna sekcija pridobila logotip, ki ga je oblikovala članica izvršnega odbora Jana Lavtižar. Logotip predstavlja Vir: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurško rano, ki zaobjema in povezuje vse kirurške stroke in s kirurgiji tem tudi medicinske sestre in zdravstvene tehnike, ki delujejo na kirurškem področju.« Na sestanku izvršnega odbora sekcije 17. oktobra 2020 je bilo sklenjeno, da se obstoječi logotip osveži, torej preoblikuje v novejšo obliko. Izdelali sta ga Ana Vedlin in Adrijana Debelak marca 2022 in ga prvič predstavili na strokovnem izobraževanju 11. maja 2022 v Laškem. V času predsedovanja Lidije Fošnarič v letih od 2011 do 2019 je sekcija vsakoletno organizirala eno dvodnevno izobraževanje z iz-danim zbornikom predavanj z recenzijo. Teme izobraževanj so bile tako ozko kot širše usmerjene v kirurško področje, ki je zajemalo timsko in celostno obravnavo pacienta v kirurški zdravstveni negi. Ne nazadnje kot pomembno je dejstvo, da je v vseh letnih po-ročilih 40 let, torej v času predsedovanja vseh šestih predsednic, sekcija vedno delovala finančno pozitivno. Dobitnice zahval na ožjem strokovnem področju: Irma Rijavec, LITERATURA Marta Gantar, Lidija Fošnarič 1. Dokumentacija arhiva Zbornica-Zveza (Vir: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v 2. Dokumentacija arhiv sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji kirurgiji) Izvršni odbor Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji v mandatnem obdobju 2019-2023: Igor Robert Roj, Adrijana Debelak, Karmen Spacal Jakomin, Mateja Košak Gregorič, Tjaša Kladnik, Doris Štuhec, Lidija Fošnarič, manjka Zorica Panić (Vir: Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji) S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 8 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A ČUSTVENA STABILNOST ZDRAVSTVENEGA DELAVCA JE DOPRINOS K KVALITETNEJŠI IN VARNEJŠI OBRAVNAVI PACIENTA Tjaša Kladnik, dipl. m. s. Splošna bolnišnica Brežice, Kirurški oddelek Tjasa.kladnik@sb-brezice.si IZVLEČEK inteligentnost razvijamo, nadgrajujemo in povečujemo. To ni lastnost, ki nam je dana ali ne. Čustvena inteligenca nam omo-Skoraj vsak človek se rodi s prirojeno zmožnostjo za čustveno goča, da smo optimistični in odločni, hkrati pa tudi sočutni, inteligenco. Čustveno inteligentna oseba je v različnih življenj-pravični in razumevajoči (Pejić in Zagorc, 2014). skih okoliščinah svoja čustva in razpoloženje sposobna obvladati. Čustveno inteligenco tvorijo štiri združene sposobnosti; Pri nas v Sloveniji se pomen čustvene inteligence uveljavlja samozavedanje, samoupravljanje, družbeno zavedanje ter počasneje, saj smo jo v praksi razlagali ravno za tisto kar ni. upravljanje medsebojnih odnosov. Usvajanje čustvene inteli- Čustveno inteligenten ne pomeni samo, da si prijazen in po-gence je pomembno, saj resnično deluje in pripomore k ob-mehkužen kot ženska. Prav tako čustvena inteligenca ni pode-vladovanju stresa ter dobremu počutju. Če želimo biti uspešni dovan talent. Čustvene inteligence se učimo vse življenje. Za in izpopolnjeni, se moramo kolikor se le da naučiti izkoriščati napredovanje in razvoji čustvene inteligence poznamo lep star te sposobnosti, saj najboljše rezultate dosegajo prav tisti, ki izraz zrelost (Bahat Kmetič, 2019). uporabljajo mešanico razuma in občutkov. Skoraj vsak človek se rodi s prirojeno zmožnostjo za čustveno Čustveno inteligentni ljudje doživljajo svet skozi »rožnata inteligenco. Nikakor ne moramo trditi, da je čustvena inteligen-očala«. V odnose vstopajo s pozitivnim pristopom, z načinom ca del vseh, saj se pojavljajo polemike, glede posameznikov, delovanja pa uspejo stkati pristnejše medsebojne vezi. Pri svo-kot na primer pri ljudeh z motnjami avtističnega spektra. Prijem delu so uspešnejši, saj se ne ukvarjajo z nepomembnimi rojena čustvena inteligenca se s časom lahko razvija ali upada stvarmi, vendar svojo energijo raje usmerijo v pozitivne aspek-zaradi življenjskih izkušenj, vpliv na to imajo čustvene izkušnje te delovnega procesa. Namen članka je prebuditi ali dodatno v otroštvu in obdobju odraščanja. Otrok do tretjega leta sta-spodbuditi posameznika, da dela na sebi, saj je to edina prava rosti ima le malo nadzora nad svojimi čustvi. Otrokom radi go-naložba za vse življenje. vorimo, naj se vedejo primerno – naj ne kažejo svojih čustev z jezo ali jokom. Nenehno opominjanje otroka, naj svoje čustva Ključne besede: čustvena inteligenca, osebna rast, zdra-spremeni v sprejemljiva za okolico, lahko inteligentnega otro-vstvena nega ka privede do tega, da svoja čustva potlači (Wharam, 2012). Hiter tempo življenja je ohromil tisti del človeka, zaradi katere- Čustvena inteligenca je pogoj za čustveno ga naj bi človek bil človek v pravem pomenu besede. Čustveno stabilnost inteligenco zaokrožijo človekove čustvene potrebe, pobude, Čustva so duševni procesi ali stanja, ki odražajo vrednostni vrednote in oblikovanje človeškega vedenja. Od čustvene odnos do zunanjega sveta ali sebe samega. Izrazijo se v si-inteligence je odvisno, kako bo posameznik delal, v kolikšni tuacijah, ki se nam zdijo pomembne. Čustveno inteligentna meri bo uspešen na delovnem mestu in v odnosih do drugih. oseba je v različnih življenjskih okoliščinah, svoja čustva in raz-Pozitivne lastnosti, kot so odgovornost, družabnost, dobro-položenje sposobna obvladati (Vrbanc, 2021). Opisi čustvene namernost krepijo odnose, medtem ko sebičnost, negativna inteligence, so stari toliko, kolikor ocene človeškega vedenja. naravnanost, zahrbtnost, sovražnost slabijo medsebojne od-Ljudje, ki negujejo čustveno inteligenco uspevajo tam, kjer se nose in v njih delajo nepotrebno in nemalokrat nepopravljivo drugi spotikajo. Čustvena inteligenca je v nas nekaj »neotiplji- škodo. Lahko smo zelo inteligentni, visoko izobraženi, imamo vega« (Bradberry in Greaves, 2008). Pomembno je, da čustveno delovne izkušnje in veselje do dela pa vendar v službi doživimo S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 9 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A neuspeh, če po čustveni inteligentnosti ne ustrezamo delovne-medsebojnih odnosov. Samozavedanje in samoupravljanje, mu mestu (Pejić in Zagorc, 2014). razkrivata kakšni smo, medtem ko družbeno zavedanje in Ljudje, ki ne uporabljajo svojih sposobnosti čustvene inte-upravljanje medsebojnih odnosov, razkrivata kakšni smo v ligence, so nagnjeni k temu, da bodo zelo verjetno uporabili odnosu do drugih. druga, manj učinkovita sredstva za obvladovanje razpolože-Osebne spretnosti pomenijo zmožnost uporabe dveh po-nja. Možnost, da postanejo zaskrbljeni, depresivni, odvisni od membnih sposobnosti – samozavedanje in samoupravljanje. zdravil in da pomislijo na samomor je pri njih dvakrat večja. Omenjeni dve sposobnosti, se bolj dotikata človeka samega in Čustvena inteligenca močno vpliva na posameznikov poziti-ne toliko medsebojnih odnosov z drugimi. ven pogled na življenje, njegovo srečo in zadovoljstvo. Ljudje, Samozavedanje je zmožnost pravilnega dojemanja lastnih ki uporabljajo čustveno inteligenco, lažje sprejemajo okolje in čustev v danem trenutku in razumevanja hotenj ob različnih se bolje počutijo v svoji koži. Neposredna povezava med ču-dogodkih. Samozavedanje pomeni, da se znamo kar največ- stveno inteligenco in dobrim počutjem je trden dokaz, kako krat najustrezneje odzvati na tipične izzive, dogodke ali celo pomembno je, da svoja čustva zaznamo, jih upoštevamo in ljudi. Pomembno je globoko razumevanje nagnjenj, kar omoz njimi nadziramo svoje vedenje. Bolj kot uporabljamo spo-goča zmožnost hitrega razumevanja lastnih čustev. V kolikor sobnosti čustvene inteligence, več imamo od življenja. Brad-strmimo k visoki stopnji samozavedanja, moramo biti priprav-berry in Greaves (2008) v svoji knjigi opozarjata na povezavo ljeni na občutke nelagodja, ko se osredotočimo na morebitna med čustveno inteligenco in dovzetnostjo za bolezen. Stres, negativna čustva. Vsekakor pa je treba razumeti tudi pozitivna zaskrbljenost in depresija slabijo imunski sistem in tako pove- čustva. Če želimo resnično razumeti lastna čustva, moramo o čajo možnost, da zbolimo za katero koli boleznijo, od prehlada njih dovolj dolgo razmišljati in ugotoviti njihov izvor, ter zakaj do raka. Bradberry in Greaves (2008) v literaturi poudarjata so nas prevzela. Čustva imajo vedno nek namen. Ker se z njimi da v resnici obstaja povezava med čustveno napetostjo in odzivamo na življenjske izkušnje, vedno od nekod izvirajo. Zdi resnimi oblikami bolezni, kakršna je rak. Avtorja Bradberry in se nam, da se zgodijo iznenada, zato je potrebno razumeti, za-Greaves (2008) dodajata, da s sposobnostmi čustvene inteli-kaj so trenutne okoliščine dovolj pomembne, da v nas sprožijo gence, lahko pospešimo okrevanje telesa po bolezni. Ljudje, ki nek odziv. Dogodki, ki sprožijo močna čustva, vedno zahtevajo sposobnosti čustvene inteligence razvijejo med zdravljenjem, globlji razmislek. hitreje okrevajo po različnih bolezni. Pri ljudeh z življenjsko ne-varnimi boleznimi, ki se učijo sposobnosti čustvene inteligen-Samoupravljanje se zgodi, kadar ukrepamo ali ne ukrepa-ce je dokazano, da se bolezen v manj primerih ponovi, pospeši mo. Odvisno je od samozavedanja. Predstavlja drug najpo-se čas okrevanja in stopnja smrti je manjša. membnejši del osebnih spretnosti. Samoupravljanje je zmo- žnost, da se z zavedanjem lastnih čustev znamo prilagajati in Obstajajo različni testi za merjenje čustvene inteligence. Za usmeriti vedenje v pozitiven izid. To pomeni, da čustvene odzi-posameznike, ki dosegajo večje število točk od povprečja velja ve upravljamo glede na dogodke in ljudi. Neka čustva vzbujajo (Wharam, 2012, str.16): strah, le ta nas ohromi, tako razmišljanje postane zmedeno in • imajo razvitejšo stopnjo samozavedanja, nikakor ne moremo ukrepati na pravi način – če doumevamo, • se zavedajo, kaj sproža njihova čustva, da moramo nekaj storiti. To so primeri, ko se samoupravljanje • vedo, kaj jih motivira, razkrije kot naša zmožnost, da dopustimo raziskovanje lastnih čustev. Ko enkrat razumemo obseg svojih čustev in jih sprej- • njihovo splošno razpoloženje je vedrejše in bolj optimi-memo, se najboljša pot za ukrepanje pokaže kar sama (Brad-stično, berry in Greaves, 2008). • so prilagodljivi in zadovoljni s spremembami, • imajo manj čustvenih izbruhov, Družbene spretnosti • premorejo več samodiscipline,- Družbene spretnosti pomenijo zmožnost razumevanja drugih • na splošno so prijaznejši in bolj naklonjeni, ljudi in upravljanja medosebnih odnosov. Družbeno zavedanje • imajo večje samospoštovanje, pomeni, da pravilno ocenimo čustva drugih in razumemo kaj • njihovo življenje je pristnejše kot življenje večine drugih. se v resnici z njimi dogaja. Pogosto to pomeni, da dojemamo, kaj drugi mislijo in čutijo, četudi sami čutimo drugače. Ker je najlažje obtičati v lastnih čustvih, pozabimo pogledati na Čustveno inteligenco tvorijo osebne spretnosti in zadevo še z druge perspektive. V upravljanju medosebnih od-družbene spretnosti nosov so združene tri sposobnosti čustvene inteligence: sa- Čustveno inteligenco tvorijo štiri združene sposobnosti; samo-mozavedanje, samoupravljanje in družbeno zavedanje. To je zavedanje, samoupravljanje, družbeno zavedanje ter upravljanje zmožnost uporabe, tako lastnih čustev, kot tudi čustev drugih, S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 10 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A da bi uspešno upravljali vzajemne odnose. Zagotavlja jasno Čustveno inteligenco bi lahko opisali kot sposobnost nekoga, komunikacijo in učinkovito obvladovanje sporov. Upravljanje da občuti. IQ, pa kot sposobnost nekoga da misli, z drugimi medsebojnih odnosov je tudi vez, ki ljudi povezuje dolgoročno. besedami bi lahko rekli, kar je čustvena inteligenca za srce, je Ljudje, ki tkejo dobre medsebojne odnose, se zavedajo njiho-IQ za možgane. ve vrednosti in prepoznajo prednosti povezovanja z različnimi Ljudje z visoko čustveno inteligenco znajo prepoznati lastna ljudmi, tudi s tistimi, ki jim niso všeč. Trdni odnosi so koristni, čustva in čustva drugih. Boljši so v izražanju čustev, upravlja-po njih bi morali hrepeneti in jih negovati. So plod našega ranju čustev, predvsem v povezavi z mišljenjem in vedenjem. zumevanja drugih, odnosa do njih in skupne preteklosti (Brad-Učenje čustvene inteligence je pomembno, saj resnično delu-berry in Greaves, 2008). je in pripomore k obvladovanju stresa ter dobremu počutju. Da bi izboljšali svoje življenje, se moramo naučiti aktivno pos-Učenje čustvene inteligence je naraven proces osebne rasti lušati in biti pripravljeni pogledati širše iz več zornih kotov. Naš (Wharam, 2012). način razmišljanja določajo geni. Lastno osebnost in izkušnje Čustvena inteligenca je tako kot splošna inteligenca pomemb-smo si začeli kopičiti v otroštvu. Večinoma smo prepričani, da na v vsakdanjem življenju, tako v službi, kot doma. Za razliko se poznamo, zato je toliko boj presenetljivo, ko ob reševanju od stopnje splošne inteligence je čustvena inteligenca toliko nekaterih težav odkrijemo, da nam vse do danega trenutka ni bolj pomembna pri delu z ljudmi, saj omogoča uspešno ko-uspelo prepoznati številnih moči in slabosti, ki jih nosimo v munikacijo, sodelovanje, reševanje konfliktov ter znanja na sebi (Pejić in Zagorc, 2014). področju samomotivacije in motivacije drugih (Vrbanc, 2021). Čustvena inteligenca zmore več kot umska Čustvena inteligenca v zdravstveni negi inteligenca Od zaposlenih v zdravstveni negi se pričakuje, da bomo vedno Čustvena inteligenca se dotika temeljnega elementa človeš- prijazni in profesionalni do pacientov, njegovih bližnjih, sode-kega vedenja, ki se razlikuje od razuma. Ni opredeljeno, da bi lavcev in ostalimi ljudmi s katerimi vstopamo v kontakt. Samo bili čustvena in razumska inteligenca povezani, saj čustvene z osebno integriteto in čustveno stabilnostjo bomo lahko rešili inteligence ni mogoče predvideti na osnovi tega, kako je nekdo marsikateri spor, omilili nezadovoljstvo ter zgladili nespora-pameten. Če ne pride do travmatskega dogodka, kakršna je zum. Vse navedeno pa je sestav čustvene inteligence. Se pravi, poškodba možganov, inteligenčni kvocient ostane enak sko-da je ravno čustvena inteligenca odločilen člen, ki lahko prevesi zi vsa obdobja življenja, vse od rojstva. Inteligenca je naša tehtnico v smer zadovoljstva ali nezadovoljstva (Nikolić, 2011). zmožnost, da se učimo in je enaka ko smo stari šestnajst in Čustveno inteligentni zaposleni, so pomemben kapital za usta- šestdeset let. Čustvena inteligenca je prilagodljiva sposob-nove, saj se zavedajo samih sebe, razumejo svoje razpoloženje, nost, katere se zlahka naučimo. Drži da so nekateri ljudje po poznajo svoja čustva in motivacijske vzvode. Poznajo učinke naravi bolj čustveno inteligentni kot drugi, vendar lahko visoko svojega delovanja na druge ljudi, znajo realno oceniti svoje stopnjo inteligence razvijamo tudi, če je ob rojstvu nimamo. sposobnosti. To so ljudje, ki se zavedajo samega sebe in so sposobni nadzorovati impulzivne izbruhe, so temelj zaupanja in Del nas je tudi osebnost, to je »slog«, ki določa vsakega iz-poštenosti na delovnem mestu (Pejić in Zagorc, 2014). med nas. Naša osebnost rezultira naše lastnosti, kakršno je naše nagnjenje k introvertiranosti in ekstravertiranosti. Tako, Izkoriščanje čustvene inteligence ni več smiselno imeti kot stvar kot razumska inteligenca, niti osebnost, ni merilo napovedi ču-izbire. Če želimo biti uspešni in izpopolnjeni, se moramo kolikor stvene inteligence. Tako kot razumska inteligenca se tudi po-se le da naučiti izkoriščati te sposobnosti, saj najboljše rezultate sameznikova osebnost v življenju ne spreminja. Človek, začne dosegajo prav tisti, ki uporabljajo mešanico razuma in občut-razvijati osebnostne lastnosti zgodaj v otroštvu in ne izginja-kov (Bradberry in Greaves, 2008). Nekoč je bilo za zaposlenega dovolj, da je imel ustrezno izobrazbo in strokovno usposoblje-jo. Predvideva se, da ekstrovertiranost pripomore k višji ravni nost. V današnjih časih, ko je v ospredju timsko delo, pa so po- čustvene inteligence. Vendar družabni ljudje niso nič bolj ču-membne tudi osebne lastnosti zaposlenega. Visok inteligenčni stveno inteligentni od ljudi, ki čas raje preživljajo sami s seboj. kvocient ni več odločilno merilo uspešnosti, je pa res, da je mar-Osebnost nam lahko pomaga pri razvoju čustvene inteligence, sikje temeljni pogoj za vstop v visoko storilnostno naravnano vendar slednja ni odvisna od prve. Ob skupni oceni razumske okolje (Pejić in Zagorc, 2014). Čustvena inteligenca je dobrodo-inteligence, čustvene inteligence in osebnosti dobimo jasnejši šla tako v zasebnem življenju kot tudi na delovnem mestu, saj vpogled v osebo. V kolikor vse tri izmerimo v enem posame-lahko zaposleni pomaga graditi čustveno inteligentno organiza-zniku, vidimo, da se kaj dosti ne prekrivajo. Vsaka od njih pa cijo, v kateri vsak posameznik prevzame odgovornost za rast pokriva edinstveno področje (Bradberry in Greaves, 2008). čustvene inteligence in njeno uporabo v odnosih s sodelavci. S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 11 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A Čustvena inteligenca ima posebno mesto tudi v zdravstveni organizacijo. Raziskave kažejo, da se posamezniki z visoko negi pri delu medicinske sestre. Izrednega pomena je komu-stopnjo čustvene inteligence lažje prilagajajo spremembam. nikacija med medicinsko sestro in pacientom, ter odgovarja-Prav čustvena inteligenca ima velik vpliv na samomotivacijo nje na njegova vprašanja. Nerazčiščena vprašanja, lahko pri in motivacijo drugih. Če sami nismo motivirani je težko mo-pacientih stopnjujejo strah, negotovost in negativna predvide-tivirati druge, zato je pomembno, da so medicinske sestre na vanja. Dobro obveščeni pacient, ki razume medicinske izraze vodilnih položajih dovolj motivirane za uspešno motiviranje in pozna svojo bolezen je lahko enakovreden partner zdrav-tudi drugih. Vodja z dobro razvito čustveno inteligenco, lahko z niku in medicinski sestri. Medicinske sestre s sposobnostjo znanjem o čustveni inteligenci prepoznavajo stopnjo čustvene empatije v kombinaciji s sposobnostmi čustvene inteligence inteligence pri zaposlenih ter tako izboljšajo strokovne kom-nudijo boljšo zdravstveno oskrbo, saj znajo z njimi vzpostaviti petence medicinskih sester z ustreznimi nalogami in načrto-dobro komunikacijo in odnos, ki temelji na potrebah pacienta. vanjem ter izvajanjem izobraževalnih programov v okviru dela. Takšne odnose je treba v zdravstveni negi spodbujati, izobra-Tako se izboljša zadovoljstvo z delom, odnosi na delovnem ževanje medicinskih sester pa usmeriti v zavedanje sebe in mestu in lažje reševanje konfliktov. Posledično se zvišuje us-spretnosti, kot sta empatija, posluh za pacienta, razumevanje pešnost in kakovost dela, ter nenazadnje zdravstveno stanje pacientovih želja in čustev ter primeren odziv nanje. Čustve-pacientov (Vrbanc, 2021). na inteligenca ni pomembna samo za delo medicinske sestre, Predolgo so bili vodilni delavci in zaposleni prepričanja, da iz-temveč tudi za dobro počutje pacientov, ki v težkih situacijah ražanje čustev ne sodi v delovno okolje in da je bolje delati življenja najbolj potrebujejo nekoga, ki mu zna prisluhniti in z »z glavo«, saj ukvarjanje s čustvi sodelavcev vzame preveč veliko mero empatije vliti moč (Vrbanc, 2021). časa. Ugotovitve kažejo, da lahko ravno pomanjkanje srčnosti Delo medicinske sestre je zelo raznoliko in zahtevno, vsako-pokoplje celotno organizacijo. Znamenja, ki kažejo čustveno dnevno je v interakciji z različnimi situacijami, v katerih je pomanjkanje pri delu so: prestrašeni delavci, nemotivirani de-znanje čustvene inteligence prednost. Primerna uporaba in lavci, arogantni šefi in vse kar prinaša nezdravo ozračje (Pejić prepoznavanje čustev sta zato bistveni sestavni del dela me-in Zagorc, 2014). dicinske sestre. Medicinska sestra je dolžna pacientom nuditi Brez lastnega dobrega počutja, tako psihičnega, kot fizičnega kakovostno in celostno oskrbo, v času kritičnih odločitev, pa medicinska sestra težko nudi kakovostno oskrbo drugim. Ču-mora ostati zbrana in profesionalna. Ohranjati mora trden stvena inteligenca ponuja platformo za medicinske sestre za odnos s pacientovimi bližnjimi, ter uspešno sodelovati s so-boljše spoprijemanje s stresom, saj medicinske sestre znajo delavci. Pri opravljanju svojega dela mora ostati empatična, dostopati do virov uspešnih strategij spoprijemanja. Vse to organizirana in motivirana. Oskrba pacienta zahteva široko ustvarja pozitivno čustveno zdravje in prispeva k splošnemu bazo negovalnega znanja in zmožnosti sprejemanja odločitev, izboljšanju duševnega zdravja. ki neposredno vplivajo na pacienta in njegove bližnje. Ob vklju- čevanju čustvene inteligence v prakso, lahko ta sposobnost Zavedati se moramo pomembnosti čustvene inteligence pri pomaga pri vseh naštetih vidikih zdravstvene nege. Čustvena delu medicinskih sester in se nagibati k vključevanju le-te v inteligenca je povezana s spretnostjo reševanja problemov, zdravstveno nego in vsa področja dela medicinske sestre. Ker zmanjševanjem stresa in ohranjanjem duševnega zdravja me-se učenje zdravstvene nege začne pred klinično prakso, se je dicinskih sester. v prihodnje treba na prvem mestu osredotočiti na vključevanje čustvene inteligence v izobraževalni program zdravstvene Al-Hamdan et al., 2016; Vahidi et al., 2016; Perez- Fuentes et nege. Ker so medicinske sestre z visoko stopnjo čustvene in-al., 2018 v Vrbanc (2021) navajajo ppozitivne povezave med teligence boljše pri opravljanju svojega dela, bi bilo smiselno čustveno inteligenco in delom medicinske sestre. Dokazani so že na stopnji zaposlovanja ocenjevati čustveno inteligenco bili pozitivni vplivi na organizacijske odločitve, delovno uspeš- osebe (Pejić in Zagorc, 2014). nost, večje zadovoljstvo z delom, večja delovna zavzetost, povezava s preprečevanjem izgorelosti, večjo varnostjo pacien-Medicinskim sestram pa ves čas zaposlitve nuditi možnost tov, učinkovitejšim sprejemanjem odločitev in obvladovanjem izobraževanja na področju čustvene inteligence. Medicinske čustev v delovnem okolju. Čustvena inteligenca se kaže tudi sestre bi tako lahko širile znanje o čustveni inteligenci in pri-kot kreativnost pri delu medicinske sestre v nevsakdanjih ozi-spevale k razvoju tega koncepta v zdravstveni negi. roma neobičajnih situacijah, v katerih mora medicinska sestra Medicinske sestre s starostjo in delovnimi izkušnjami so znati povezati različna znanja in jih uporabiti v novi situaciji. zmožne prilagajanja in lažjega reševanja problemov, vendar je Če medicinske sestre dojemajo, da se z njimi ravna pošteno, treba izpostaviti, da so lahko nekateri elementi čustvene inte-dostojanstveno in spoštljivo, jim to prinaša večje zadovoljstvo ligence zamenjani z osebnostnimi lastnostmi in izkušnjami, ki pri delu. Zadovoljstvo z delom pa je tesno povezano z delov-pa niso del čustvene inteligence. V študiji Vahidi in sodelavcev no storilnostjo, uspešnostjo in kakovostjo dela ter z boljšo (2016), ki jo v literaturi navaja Vrbanec (2021) opomnijo, da je S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 12 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A pomembna pozornost pri razumevanju in ocenjevanju čustve- »Čustvena inteligenca nam daje možnost, da na novo pogleda-ne inteligence, saj so medicinske sestre, ki so podkrepljene z mo in popravimo preteklost. znanjem o čustveni inteligenci veliko bolj kompetentnejše in Daje nam življenjsko moč za sedanjost in moč da preusmeri-uspešnejše, kot tiste, ki delo opravljajo rutinsko in so tako pri mo prihodnost.« (Bahat Kmetič, 2019, str.15). svojem delu dobre (Vrbanc, 2021). Čustvena inteligenca pozitivno vpliva na odnose med pacienti in medicinskimi sestrami. Oseba z visoko stopnjo čustvene in-ZAKLJUČEK teligence je sposobna hitro zaznati razpoloženje ljudi okoli nje, Pomembno se je zavedati, da nam nadgrajevanje znanja na zna se vživeti v doživljajski svet drugih in se temu primerno tudi področju čustvene inteligence prinaša radost na vseh ravneh odzvati. Ta veščina je pri opravljanju dela medicinske sestre življenja, ne samo v odnosu do dela. Za tovrstno delo na sebi zelo pomembna, saj mora biti pri svojem delu mnogokrat em-se odločimo zato, ker nam bo vpogled v lastna čustva prine-patična. Empatija je sestavni del čustvene inteligence s pomoč- sel notranji mir po katerem vsi tako zelo hrepenimo. Smo v jo katerega se vzpostavi zaupen, razumljiv odnos, ki je temelj poklicu, kjer je interakcija z ljudmi neizogibna, zato nam bo podpore, pomoči, spodbujanja in sodelovanja (Pejić in Zagorc, čustvena inteligenca prava pomočnica na vsakem koraku in 2014). Visoka stopnja čustvene inteligentnosti posameznika je nas nikoli ne bo pustila na cedilu. ena pomembnejših lastnosti, potrebnih na delovnem mestu, vse bolj postaja prioritetna lastnost, ki posameznika izvzema iz povprečja, v odnosu do dela pa ga vodi po poti samopresega-nja in delovne uspešnosti. Prav lastnosti izhajajoče iz čustvene LITERATURA inteligentnosti so razlog, zakaj z nekaterimi ljudmi raje delamo 1. Bahat Kmetič, V., 2019. Čustvena inteligenca izvajalcev zdravstvene nege kot drugimi ter delo opravimo hitreje in bolje. Ti ljudje izžare-v osnovnem . zdravstvenem varstvu spodnje posavske in dolenjske regije: vajo posebno energijo, imajo karizmo in poosebljajo občutke magistrsko delo univerzitetnega študija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 1-15. zaupanja, ljubeznivosti, spoštljivosti, poštenosti in zanesljivosti 2. Bradberry, T., Greaves, J. 2008. Čustvena inteligenca. Ljubljana: Narodna (Pejić in Zagorc, 2014). Človek za uspešno delo in kariero pot-in univerzitetna knjižnica, pp. 25-73. rebuje tako tehnično znanje kot tudi spretnosti, sposobnosti ter 3. Grm, V., 2018. Čustvena inteligenca in komunikacijske veščine medicinskih sester pri vzpostavljanju medsebojnih odnosov s pacientom: diplom-razvite veščine, ki izvirajo iz njega samega. Na delovnem mes-sko delo univerzitetnega študija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta tu nadpovprečno uspešnega od povprečnega poleg znanja in za zdravstvene vede, pp. 1-6. inteligenčnega kvocienta pomembno loči predvsem čustvena 4. Nikolić, K., 2011. Čustva in vodenje v zdravstveni negi: diplomsko delo inteligenca (Bahat Kmetič, 2019). univerzitetnega študija. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 1-37. Čustvena inteligenca je za zdravstvenega delavca ena naj-5. Pejić, M. & Zagorc, N., 2014. Emocionalna inteligenca v medsebojnih odnosih na delovnem mestu. In: Nose, B., et al. eds. Medsebojni odnosi pomembnejših veščin. Ljudje z višjo stopnjo inteligence: v zdravstveni negi: zbornik prispevkov. 6. dnevi Marije Tomšič, 23. januar (Grm, 2018): 2014. Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 35-46. 6. Vrbanc, P., 2021. Pomen čustvene inteligence pri delu medicinskih sester: • imajo močan čustveni besednjak in lahko čustva identifi-diplomsko delo univerzitetnega študija: Ljubljana: Univerza v Ljubljani, cirajo takoj ko se pojavijo, Zdravstvena fakulteta zdravstvena nega, 1. stopnja, pp. 1-23. • so radovedni do drugih in empatični, 7. Wharam, J. 2012. Čustvena inteligenca. Potovanje v središče samega sebe. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, pp. 12-43. • se znajo prilagoditi spremembam, • so dobri sodniki človekovega značaja, • so stežka užaljeni, • imajo samokontrolo, • pustijo napake za sabo, • dajejo, brez da pričakujejo kaj v zameno, • se ne obremenjujejo z goljufijo in se tako izognejo stresu, • ne iščejo popolnosti, saj se zavedajo da ne obstaja, • so hvaležni za to kar imajo, • prekinejo stike, ki jim povzročajo stres, • poskrbijo za dovolj spanca, da se zbudijo spočiti in bistrih misli, • se izognejo negativnim mislim in govoru, • ne dovolijo, da bi kdo omejil njihovo veselje. S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 13 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A URGENTNA BOLNIŠNIČNA OBRAVNAVA PACIENTA S TRIMALEOLARNIM ZLOMOM GLEŽNJA Maja Zalokar, dipl. m. s. Splošna bolnišnica Brežice, Kirurški oddelek majci.slovenc@gmail.com IZVLEČEK Zlom gležnja Poškodba ali operacija je za vsakega posameznika nekaj no-Kost je živa snov, močna in prenese velike obremenitve. In ko vega, neznanega in nepričakovanega. Pri tem se pojavijo razni pride do zloma kosti, pride do delne ali popolne prekinitve hru-strahovi, stres in nemočnost. Zato je v zdravstvenem okolju stančnega ali kostnega tkiva. Pri tej vrsti poškodbe ne pride pomemben empatičen pristop do pacienta, komunikacija, samo do zloma kosti ampak so prizadeta lahko tudi priležna celostna obravnava v sklopu zdravstvene nege, sodelovanje mehka tkiva, kot so pokostnica, kite ali mišice telesa. Ob tem zdravstvenega tima in individualni pristop do pacienta in lahko pride tudi do prekinitve ožilja, ki oskrbljuje oziroma pre-njegovih potreb. Učinkovitost lajšanja akutne post operativ-hranjuje kost, do raztrganin podkožja ali kože, kadar je priso-ne bolečine je torej odvisna od samega pacienta, zdravnika, ten odprti zlom kosti. Vse to pa lahko pomembno vpliva na medicinske sestre in rehabilitacijskega tima, ki s pomočjo samo zdravljenje zloma kosti (Ahčan, 2007, p. 461). številnih pristopov k zdravljenju pacienta pripomorejo k njego-Gleženj je kompleksen sklep, sestavljen iz golenice, mečnice in vemu hitrejšemu okrevanju, boljšemu počutju in uspešnemu skočnice. Zlom gležnja zna biti izredno boleča poškodba, vendar zdravljenju. redko ogroža življenjske funkcije telesa. Je predstavljen kot najpo-Ključne besede: zlom, operacija, zdravljenje, bolečina, zdra-gostejši zlom v spodnjem udu telesa »Available at: https://medi-vstvena nega cofit.si/zlom-gleznja-simptomi-in-rehabilitacija/« [12.1.2023]. Ločimo več oblik zlomov gležnja, od preproste razpoke kosti UVOD do raznih kompleksnih zlomov, ki lahko vodijo do neodložljivega operativnega posega. Pri zlomu je prisotna v največji meri Bolečina je pojav, s katero se medicinska sestra vsakodnevno lahko bolečina, ki se ji pridružijo oteklina in pomodrelost kože, srečuje na svojem delovnem področju v odnosu do pacienta. zmanjšan obseg gibljivosti uda in nezmožnost obremenjeva-Za samega pacienta pa je bolečina nekaj najbolj neprijetne-nja noge »Available at: https://medicofit.si/zlom-gleznja-simp-ga in zastrašujočega, naloga medicinske sestre pa je, da mu tomi-in-rehabilitacija/« [12.1.2023]. pomaga pri lajšanju bolečine in izvaja vsakodnevni načrt zdravstvene nege, ki pacientu omogoča lažje in hitrejše okrevanje, boljše počutje in sodelovanje. Vrste zlomov gležnja Zlom gležnja je pogosta poškodba, ki se jo lahko uspešno Zlom gležnja lahko opredelimo na odprti zlom, takrat pride pozdravi z konservativnim zdravljenjem ali pa operativno me-do predrtja kože, ki zahteva nujen operativni poseg, prep-todo, ki je dandanes postala že rutinska ob pravilni obravnavi rosti zlom, kadar operacija ni potrebna, saj kosti ostanejo na in prepoznavi poškodbe, rehabilitacija pa se lahko prične že svojem mestu in pa kompleksen zlom, pri katerem pride do naslednji dan po operaciji, v kolikor ta poteka brez večjih po-premika kosti in je potreba po operativnem posegu neizbežna sebnosti. Rezultati uspešne operacije so pogosto dobri, kadar »Available at: https://medicofit.si/zlom-gleznja-simptomi-in-je uporabljen pravilen pristop zdravljenja poškodbe, primerna -rehabilitacija/« [12.1.2023]. in individualna obravnava pacienta v sklopu zdravstvene nege Zlome gležnja pa posebej delimo na »Available at: https://medi-ter sodelovanje pacienta pri okrevanju. cofit.si/zlom-gleznja-simptomi-in-rehabilitacija/« [12.1.2023]: S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 14 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A Zlom zunanjega dela gležnja - zlom kosti mečnice. Kadar pride in odrgnine, saj so lahko pridružene kakšne poškodbe sose-do kompleksnega zloma, da je zraven še pretrgan ligament, je dnjih žil ali živcev (Ahčan, 2007, p. 468). potrebna operacija. Posledica zloma je močna bolečina, ki jo lahko omilimo z imo-Zlom notranjega dela gležnja – drugi najpogostejši zlom gležnja, bilizacijo gležnja, lokalnim hlajenjem in medikamentoznimi ki se zgodi na spodnjem delu golenice. Če pride do kompleksnega protibolečinskimi sredstvi. Pri tem je pomembno, da se izogiba-zloma, da se golenica fizično premakne je potrebna operacija. mo analgetikov na osnovi acetilsalicilne kisline (aspirin), ker ta Bimaleolarni zlom gležnja – pri tej vrsti poškodbe sta zlomlje-lahko povzroča motnje strjevanja krvi. Seveda je potrebna tudi ni obe kosti zunanjega in notranjega dela gležnja (golenice in anamneza jemanja rednih zdravil, ki bi lahko vključevala anti-mečnice). Zlom običajno povzroči nestabilnost v gležnju, zato koagulantna zdravila, ki lahko bistveno vplivajo na pozitiven ali zahteva operativni poseg, saj v primeru nepravilne zacelitve negativen razplet same uspešnosti operacije in kasnejših neza-lahko vodi do nestabilnosti sklepa, kar povzroči kasnejši artri- želenih krvavitev po operativnem posegu (Ahčan, 2007, p. 468). tis ali obrabo gležnja. S pravilno imobilizacijo gležnja dosežemo zmanjšanje bolečin Trimaleolarni zlom gležnja – pri zlomu se poleg zunanjega in in preprečimo tudi kakšno dodatno poškodbo ali premik od-notranjega dela gležnja (golenica in mečnica) zlomi tudi zadnji lomkov sklepa (Ahčan, 2007, p. 468). del kosti mečnice. Zlom zadnjega dela gležnja – ta vrsta zloma je zelo redka ob-Zdravljenje zloma gležnja lika, najpogosteje pa se zgodi ob travmatski poškodbi, ki jo Kadar pride do zloma gležnja je cilj zdravljenja doseči stabilno spremljata zlom zunanjega in notranjega dela gležnja. in čvrsto kostno zaraščenost zloma ob tem pa povrniti funk-Maisonneuvov zlom – redek zlom gležnja, pri katerem pride cijo prizadetega področja. Pomembno je tudi, da dosežemo do poškodbe notranjega dela notranjega gležnja, ki prizadene dobro uravnavo odlomkov kosti, posebej natančna mora biti tudi ligament, ki povezuje mečnico in golenico. Zlom je nesta-pri sklepnih in obsklepnih zlomih kosti, ker le tako lahko dose-bilen in tako zahteva operativni poseg. žemo dobro delovanje uda (Ahčan, 2007, p. 470). Poznamo dve možnosti zdravljenja, ki sta seveda odvisni od Prva pomoč pri zlomu gležnja vrste zloma gležnja. Kadar pri človeku pride do poškodbe gležnja, bodisi pri pro-Poznamo konzervativno zdravljenje zloma o katerem govori-metnih nesrečah ali drugih travmatskih poškodbah je najprej mo takrat, kadar nam uspe odlomke kosti dobro naravnati in pomembno stabilizirati ud in priskrbeti pomoč, pa naj bo to zadržati v takem položaju, brez operativnega posega. Pri uravnavi si pomagamo s pomočjo vleka oziroma sile, ki delujejo v klic reševalne službe ali lasten prevoz do bolnišnice oziroma nasprotni smeri kot tiste, zaradi katerih je prišlo do poškodbe. urgence. Kadar pride na pomoč urgentno vozilo, bodo te na-V pomoč so nam lahko tudi posebni pripomočki, ali pa tudi mestili ustrezno imobilizacijo uda in preverili samo cirkulacijo rentgenski ojačevalec. Po uspešni naravnavi gležnja zlom krvi; primerjava temperature in barve kože z drugim gležnjem, zadržimo v ustreznem položaju s pomočjo opornic ali mavca občutek na dotik in možen obseg gibljivosti uda. (Ahčan, 2007, p. 470). Pri stabilizaciji uda se uporablja trda opora, kot je na primer Druga možnost zdravljenja pa je operativno zdravljenje, za ka-deska, ob tem pa je pomembno, da se hkrati stabilizira tudi terega se odločimo glede na podlagi kompleksnosti zloma gle-koleno in stopalo zlomljenega uda, saj vsak nepravilen gib lah- žnja in nam drugače ne uspe doseči trajno dobrega položaja ko povzroča dodaten pritisk na zlomljeno kost »Available at: odlomkov. Govorimo o operacijskem povezovanju zlomljenih https://medicofit.si/zlom-gleznja-simptomi-in-rehabilitacija/« delov kosti sklepa, operativna učvrstitev zloma ali drugače po- [12.1.2023]. imenovano osteosinteza zloma (Ahčan, 2007, p. 470). Vsak pacient pri katerem predpostavljamo, da je prišlo do zlo-Pri notranji učvrstitvi zloma gležnja je v večini primerov po-ma gležnja, napotimo na rentgensko slikanje, vsako kost slika-treben rez kože in podkožja, nekatere vrste zlomov pa lahko mo v dveh projekcijah – od spredaj navzad (anterposteriorno) učvrstimo preko drobnih rezov, ne da bi pri tem prikazali zlom, in od strani (lateralno). Pri bolj kompleksnih zlomih včasih tako imenovana perkutana tehnika (Ahčan, 2007, p. 470). rentgensko slikanje ne prikazuje dovolj natančno določenega zloma kosti, zato se v teh primerih včasih poslužujemo CT sli-kanja, ki nam omogoči prikaz zloma sklepa v seriji prerezov. Rehabilitacija po zlomu gležnja Pri poškodovanem pacientu natančno določimo mesto boleči-Pravilna in zgodnja rehabilitacija je ključna za dober izid ne, pregledamo sosednje sklepe, pozorni smo pa tudi na rane zdravljenja. Pomembno je, da se rehabilitacija prične takoj S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 15 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A po operaciji. Pomembno je pasivno in aktivno razgibavanje Pozni zapleti (Ahčan, 2007, p. 472 – 473): te se pojavijo kot poškodovanega gležnja, krepitev mišic in primerna obremeni-posledica neustrezne prve pomoči in dokončne oskrbe zloma. tev poškodovanega področja, ustrezna oziroma pravilna hoja Vnetje – lahko pride do povrhnjega vnetja kože in podkožja in samo razbremenjevanje stopala ter hkrati privajanje na zlomljenega sklepa, ki je večinoma ozdravljiv, kadar pa pride vsakodnevna osnovna opravila. Pri tem je potrebna tudi prido vnetja kosti pa temu pravimo osteitis. Izvor vnetja je lahko merna protibolečinska podpora z zdravili, saj je rehabilitacija odprti zlom ali okužena operativna rana. Zdravljenje osteitisa pogosto dolgotrajna, bolečina pa še dolgo zatem prisotna ali je vedno kirurško, hkrati pa zahteva podporno antibiotično neizbežna. V nekaterih primerih je potrebna ali zaželena tudi zdravljenje pacienta, in je pogosto dolgotrajen proces. dodatna fizioterapija ali zdraviliško zdravljenje poškodbe, ko se bolniška obravnava zaključi (Ahčan, 2007, p. 472). Motnje zaraščanja kosti – kadar se zlom celi počasneje kot pri- čakujemo, govorimo o počasnem zaraščanju. Kadar zlom po 3-6 mesecih še ni kostno premoščen, pravimo temu zakasnelo Zapleti pri zlomih zaraščanje. O psevdoartrozi ali nepravem sklepu pa govorimo Zaplete pri zlomih delimo v zgodnje in pozne. takrat, kadar se zlom ne zaraste po več kot 6 mesecih. Zgodnji zapleti (Ahčan, 2007, p. 472 – 473): Zaraščanje v slabem položaju – nepravilni položaj kosti vodi v omejeno gibljivost in nepravilno obremenitev sklepa, kar vodi Krvavitev – krvavitev po poškodbi lahko resno ogrozi življenje do neskladnosti sklepnih površin, prisotnosti kronične boleči-poškodovanca, posebej pri pacientih, ki doma redno uživajo ne, obrabe sklepa in slabe funkcije uda. antikoagulantna zdravila. Pri številnih zlomih je izguba krvi v Odmrtje kosti zaradi slabe prekrvavitve – poškodba žil, ki pre-mehka tkiva v okolici zloma ustrezno večja in lahko privede do hranjujejo kost. Kost postane mehka, se seseda in vodi do bo-ogrožajočega stanja pacienta. lečin, motenj sosednjih sklepov in osteoartroze. Poškodbe žil in živcev – kostni odlomki lahko povzročijo po-Težave povezane z osteosintetskim materialom – osteosintet- škodbe večjih žil in živcev. Poškodba žil se redko popravi po ski materiali so v telesu tujek, lahko povzročajo različne težave zaprti uravnavi zloma sklepa in je za to potreben operativen v motnji delovanja ožilja ali živcev, pritiskajo na kožo in v pri-poseg. Poškodbe živcev pa so v večini prehodne narave in se zadetem območju vodijo do odmrtja poškodovanega predela. po daljšem časovnem intervalu lahko popravijo. Poškodbe zaradi pritiska – Poškodba ali razjeda kože običajno Maščobna embolija – kadar pride do zloma kosti, lahko delci nastane na izpostavljenih delih telesa, kjer je mehko tkivo stis-maščobe iz kostnega mozga vstopijo v krvni obtok, zaprejo njeno med kost in zunanjo podlago. drobne pljučne žile in povzročijo motnjo delovanja manjših delov pljuč. Delci, ki kasneje uidejo iz pljuč pa lahko povzročijo spremembe v koži, ledvicah, možganih, očeh in drugje. Naju-Bolečina in zdravstvena nega spešneje jo preprečujemo s hitro učvrstitvijo zlomov, primerni-Bolečina je vsakodnevni pojav pri pacientih, s katerim se medi-mi dihalnimi vajami in nadomeščanjem tekočin. cinska sestra dnevno srečuje na področju svojega delovanja. Utesnitveni sindrom – v tem primeru se zaradi otekline, izli-Za pacienta je najbolj neprijetna izkušnja v času bivanja v bol-va krvi ali zunanjega pritiska poveča pritisk v zaprtih mišičnih nišnici in mu predstavlja strah, negotovost in trpljenje. Na zu-ložah. Ud močno oteče, je boleč na dotik, v kasnejši fazi pa naj se lahko kaže z individualnimi bolečinskimi vedenji preko lahko pride do pomanjkanja utripa arterij, pojavi se prizadetost govora, držo telesa, mimika obraza, odklanjanja sodelovanja živcev. Prepoznamo ga na osnovi izkušenj s kliničnim pregle-in podobno. Vsa bolečinska obnašanja pa so resnična, zato je dom uda. Pri visokih tveganjih se zdravnik odloči za takojšnjo naloga medicinske sestre, da pravočasna prepozna in oceni operativno sproščanje mišičnih lož imenovano; fasciotomija. stopnjo pacientove bolečine ter jo tako ustrezno zmanjša ali odpravi (Ščavničar, 2004). Venska tromboza – zaradi upočasnjenega pretoka krvi ob le- žanju pacienta pride lahko do poškodbe žilne stene, motenj Akutna pooperativna bolečina nastane zaradi kirurške po-strjevanja krvi in izsušenosti ter do čezmernega strjevanja škodbe tkiva, je pričakovana, posebej v času pooperativnega krvi v venah. V tem primeru pride do oteklosti uda, bolečine zdravljenja in z ozdravitvijo operiranih tkiv sčasoma mine, zato poškodovanem predelu, nabreklosti ven, vročina in pospešen jo lahko uspešno zdravimo (Krčevski – Škvarč, 1997). utrip. Trombozo tako preprečujemo z zdravili (nizkomoleku-Podporno analgetično zdravljenje ugodno prispeva pri po-larni heparin) ter ukrepi kot so: dvig poškodovanega stopala, operativnem poteku zdravljenja poškodbe zloma gležnja brez povijanje nog z elastičnimi povoji in pa redno gibanje v me-zapletov, omogoča hitrejše okrevanje pacienta in njegovo zgo-jah zmožnosti. dnjo rehabilitacijo (Pirc, 2005). S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 16 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A Načrtovanje zdravstvene nege pri pacientu z bolečino vključu-prenehala oziroma izginila. Bolečino lahko povzročajo različ- je negovalne intervencije, ki upoštevajo pacientove potrebe in ni dejavniki, kot so bolezni ali poškodbe, lahko so akutne ali želje, zahteve stroke, diagnostično terapevtski program, kad-kronične, na njeno doživljanje in trajanje pa močno vplivata rovske ter materialne zmožnosti (Ščavničar, 2004). okolje, duševno zdravje človeka, medicinska in zdravstvena Načrt zdravstvene nege pacienta po operativnem posegu, pri oskrba ter sodelovanje pacienta v samem procesu zdravljenja katerem je prisotna bolečina zagotavlja neprekinjeno zdra-poškodbe in zmanjševanja bolečine. Pri sami poškodbi zloma vstveno nego in je osnova za neprekinjeno vrednotenje dela gležnja je torej najbolj pomembna pravočasna imobilizacija ter dosežkov v zdravstveni negi. Načrt zdravstvene nege mora sklepa, pravilna obravnava in zdravljenje zloma ter ustrezna biti razumljiv negovalnemu timu kakor tudi pacientu (Pajnki-rehabilitacija po poškodbi gležnja. Le tako zagotovimo čim har, 1999). boljšo zacelitev zloma in vrnitev gibljivosti sklepa brez trajnih posledic. Med zmanjšanje postoperativne bolečine pri pacientu prištevamo tudi (Ščavničar, 2004): • pogovor s pacientom o bolečinski toleranci, ZAKLJUČEK • zagotavljanje mirnega okolja in počitka pacienta, kar mu Naše delo medicinske sestre zahteva velik del empatije, ra-omogoča boljše počutje, zumevanje pacientovih potreb in dojemanja njihovih bolečin • namestitev v ustrezni položaj, s čimer zmanjšamo mišič- v procesu zdravljenja. Vsaka poškodba pacienta je za njih no napetost, resno stanje, bolečina pa jim povzroča veliko nelagodje in strah. Naša naloga zdravstvenega delavca je, da v tem pro- • upoštevanje pacientove sposobnosti za aktivno sodelo-cesu znamo prepoznati težave pacienta, jih pravilno zdraviti vanje pri rehabilitaciji, in obravnavati v skladu z medicinsko etiko in upoštevanjem • zaposlitev pacienta in odvračanje od bolečine, načel kompletnega in individualnega zdravstvenega načrta. • lokalno hlajenje bolečega predela, Ta nam pomaga obravnavati pacienta celostno in v skladu z • pravočasna aplikacija analgetičnih sredstev po navodilu njegovimi potrebami, lajšanjem bolečin in morebitno rehabili-zdravnika, preden postane bolečina nevzdržna, tacijo po zaključenem bolnišničnem zdravljenju. • ocenjevanje pacientove bolečine po VAS lestvici. LITERATURA Aplikacija analgetične terapije lahko poteka na več različnih 1. Ahčan, U. 2007. Prva pomoč: priročnik s praktičnimi primeri. 1.izd. Ljubljanačinov in sicer: oralno, parenteralno, lokalno ali v spinalni na: Rdeči Križ Slovenije, pp. 461. prostor. Kadar je bolečina lažja oziroma zmerno izražena se 2. Krčevski – Škvarč, N. 1997. Kronična bolečina. V: Podiplomsko izobraževanje iz anesteziologije. Portorož: Slovensko zdravniško društvo, Sekcija najpogosteje poslužujemo oralne analgezije. Kadar pa je bo-za anesteziologijo in intenzivno medicino. lečina bolj izražena, še posebej v prvih dneh po operaciji, je 3. Lahajnar Čavlovič, S. 2005. Obvladovanje bolečine pri bolniku z rakom, ki najbolj pogosta parenteralna analgetična izbira zdravil, bodisi je napredoval. V: Zbornik predavanj Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji, v veno, subkutano, intramuskularno ali pa neposredno v sklep Rogla, 15. in 16. april. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege in babiške ali rano (Lahajnar Čavlovič, 2005). nege, Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, pp. 26 – 30. Vedno več pa se v pred in postoperativnem obdobju poslužu-4. Pajnkihar, M. 1999. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor, Slove-jemo lokalnih anestetikov, katere učinkovine v terapevtskih nija: Visoka zdravstvena šola. odmerkih reverzibilno blokirajo prevodnost živca. Uporablja-5. Pirc, J. 2005. Prepoznavanje, ocenjevanje in merjenje bolečine. V: Kr- čevski Škvarč, N. Zbornik predavanj, 9.seminar o bolečini, Maribor, 10. jo se v večini za področno analgezijo, kot so: epiduralna in in 11. junij. Maribor. spinalna analgezija ter periferna blokada živcev, za katere so 6. Pisk, N. 2010. Vloga lekarniškega farmacevta pri zdravljenju z opiodi. 13. raziskave pokazale, da je kombinacija lokalnega anestetika z Seminar o bolečini. Maribor: Slovensko združenje za zdravljenje boleči-opioidom bolj učinkovita kot uporaba samo lokalnega anes-ne, pp. 147 – 153. 7. Svilenkovič, V. 2009. Ocenjevanje bolečine kot element kakovosti oskrbe tetika (Pisk, 2010). bolnika: diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 3 – 13. 8. Smrkolj, V., & Zavrnik, Č. (Eds.). (2014). Kirurgija. Grafika Gracer: 1516-20 RAZPRAVA 9. Ščavničar, E. 2004. Celostna obravnava pojava bolečine v zdravstveni negi. Obzornik zdravstvene nege; 38, pp.101 – 106. Torej, zlom gležnja boli in vsaka bolečina je zapletena in 10. Zlom gležnja – simptomi in rehabilitacija. Available at: https://medicofit. neznanka pacientu, ki je utrpel nepričakovano poškodbo. Ljudje si/zlom-gleznja-simptomi-in-rehabilitacija/« [12.1.2023]. smo si med seboj različni, zato tudi bolečino dojemamo lahko drugače, za nikogar ni prijetna, vsakdo pa si želi, da bi čimprej S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 17 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A SPREJEM PACIENTA Z OBSEŽNO OPEKLINSKO POŠKODBO Slađana Cimirotić, dipl. m. s., mag. vzg. in menedž. v zdr. Univerzitetni klinični center Ljubljana, KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline sladjana.cimirotic@kclj.si IZVLEČEK Za sprejem je potrebno pripraviti sobo za intenzivno terapijo (IT) in prevezovalno sobo. V sobi za prvo oskrbo opekli-Opeklina je poškodba tkiva, ki jo povzroči neposredno delova-ne se med toaleto opeklinskih ran odvzamejo nadzorni brisi, nje toplotne, kemične in električne energije ali sevanje. Naj-brisi ran, pacienta se stehta. V kolikor niso bile predhodno pogostejše vrste opeklin so toplotne opekline, nato sledijo še odvzete laboratorijske preiskave jih odvzamemo. Odvzame kemične in električne. Polovica vseh opeklin pri odraslih se se vzorec za določitev virusnih markerjev in za določitev krv-zgodi zaradi stika s plamenom, običajno je pridružena še inha-lacijska poškodba, opeklinske rane so navadno globoke. ne skupine. Po toaleti se oceni površina in globina opekline, izpolni se opeklinska shema in opravi fotografiranje pacienta Hospitalizacijo vedno potrebujejo: za potrebe zdravljenja. Naredi se tudi esharotomija, katera je Otroci < 2 let ne glede na površino opekline, indicirana pri globoki opeklini udov, prsnega koša in trebuha. Esharotomija mora biti zadostna, do podkožnega maščevja po Otroci z opeklinami >10% celotne telesne površine (CTP), potrebi tudi fasciotomija. Po esharotomiji se namesti absor-Odrasli s povrhnjo opeklino >od 10% CTP, btivni obkladek, ki ga sestavlja: vazelinska mrežica, zloženci prepojeni z 0,9% NaCl, suhi zloženci in opeklinski vatiranec. Odrasli z globoko opeklino > od 5%, Po esharotomiji je potrebno imobilizirati okončine, jih elevira-Pacienti s prizadetostjo funkcionalnih delov telesa, z opekli-ti in opazovati. Če je poškodovanec bil izpostavljen ognju ali nami dihal ali pacienti z kroničnimi boleznimi ali poškodbami. eksploziji v zaprtem prostoru, če je prisotna opeklina obraza, Stopnjo opeklinske poškodbe opredelimo glede na površino in sajast izpljunek, hripavost zdravnik opravi laringoskopijo in globino rane, inhalacijsko poškodbo, prizadetost funkcional-fiberoptično bronhoskopijo s katerimi potrdi inhalacijsko po-nih delov telesa ter spremljajoče bolezni in poškodbe. škodbo. Pri takšni poškodbi obraza in vratu ali pri obsežnimi dermalnimi in subdermalnimi opeklinami, pri katerih se načr-Opeklinska poškodba je lahko blažja, zmerno huda in kritična. tuje dolgotrajno zdravljenje se opravi takojšnja traheostomija. V enoti intenzivne terapije opeklinskega centra se zdravijo kri-Po toaleti in oskrbi v prevezovalni sobi otorinolaringolog opra-tično opečeni poškodovanci z poškodbo , ki zajema več > 25% vi traheostomijo v operacijski sobi na opeklinskem oddelku. CTP (oz.>20% v skrajnji starosti) ali > 10%, pri subdermalni Ob sprejemu se naredi tudi RTG pljuč, ki je običajno na začetku opeklini. V kritične opekline sodijo tudi opekline obraza, vratu v mejah normale. in funkcionalnih delov, inhalacijske poškodbe in vsi opečenci s Po opravljeni traheostomiji pacienta v spremstvu anestezio-pridruženimi kroničnimi boleznimi. loga namestimo v pripravljeno in ogreto sobo za IT. Aneste-Sprejem obsežne opeklinske poškodbe poteka preko urgen-ziolog preda pacienta zdravniku intezivistu in medicinskim tnega kirurškega bloka. Pri sprejemu je pomembno multi-sestram v IT. Po smernicah za obravnavo opeklinskega pa-disciplinarno sodelovanje anesteziologa, travmatologa in cienta,sprejem otroka z obsežno opeklinsko poškodbo poteka plastičnega kirurga. Običajno se že v centralnem urgentnem enako. Med toaleto ran se pri otrocih mlajših od 5 let odvzame bloku vzpostavi umetna dihalna pot, opravi se tudi vstavitev bris ran za izločanje TSST-1 toksina. Prva oskrba opeklinske arterijskih in venskih katetrov, urinskega katetra, nazogastrič- rane pri otroku poteka na oddelku za opekline, zdravljenje se na sonda, prav tako poteka intenzivno nadomeščanje tekočin. nadaljuje EIT na pediatriji. Vodi ga pediater v sodelovanju s O sprejemu na Klinični oddelek za opekline je potrebno ob-plastičnim kirurgom. vestiti diplomirano medicinsko sestro, intenzivista, pediatra, Pri sprejemu obsežne opekline je zelo pomembno sodelovanje inštrumentarko in ostale specialiste. Postopek sprejema na multidisciplinarnega tima, ki ga sestavljajo: plastični kirurg, Kliničnem oddelku za opekline poteka na podlagi protokola anesteziolog, intenzivist/ pediater, DMS, ORL specialist, inštru-Sprejem opečenca in protokola Prva oskrba opeklinske rane. mentarka (KOPREKO, 2016). S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 18 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A IZBOLJŠANJE ZDRAVSTVENEGA STANJA PACIENTA KOT POSLEDICA SPREMEMBE ŽIVLJENJSKEGA SLOGA IN BARIATRIČNEGA POSEGA Petra Fužir Andonovski. dipl. m. s. Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Oddelek za splošno in abdominalno kirurgijo petra.fuzir@gmail.com IZVLEČEK -indeks telesne mase ITM (debelost 1. stopnje 30-35, debelost 2. stopnje 35-40, bolezenska debelost 40-50, ekstremna debe-Debelost postaja množična bolezen moderne dobe. Vedno več lost ITM >50), starost, spol, rasa, telesna konstitucija, sprem-ljudi se bori s prekomerno telesno težo, zaskrbljujoč pa je tudi ljajoče bolezni, prehranske navade, pacientova dovzetnost ra-podatek, da se bolezen pojavlja pri vse več otrocih in mlado-zumevanja podrobnosti, sposobnost sodelovanja, operacijska stnikih, kot tudi pri starejših ljudeh. varnost). Kriteriji primernosti za bariatrično operacijo, ki ga je V zadnjih dvajsetih letih se je izjemno povečal delež preko-določila Mednarodna zveza bariatrične kirurgije (I.F.S.O.) je: ITM merno težkih prebivalcev v Sloveniji. Prekomerna telesna večji od 40,oziroma ITM večji od 35, zraven pa so prisotne tudi masa postaja eden ključnih problemov sodobnega sveta, saj spremljajoče bolezni, ki resno ogrožajo življenje posameznika. močno poslabša zdravstveno stanje posameznika ter posle-Pred samim posegom morajo pacienti z prekomerno telesno dično družbe kot celote. težo in tisti z zelo visokim ITM poskušat do same operacije Ljudje se spopadajo z odvečno telesno težo , prihaja do bole- čim več shujšati, saj je tako operacija bolj varna. Prav tako zenskih stanj, ki so posledica prekomerne telesne teže. pa mora pacient pred samo operacijo opraviti tudi preglede Debelost je bolezen. To dejstvo je leta 1997 potrdila tudi Sve-pri drugih specialistih. Na podlagi pregleda pri endokrinologu, tovna zdravstvena organizacija. gastroenterologu, dietetičarki, psihologu (ki je zelo pomemben del v bariatrični ekipi, saj pacienta spremlja tudi po operaciji Takšni ljudje nemalokrat zaman iščejo razumevanje in pomoč na klubu operiranih), internistu in seveda pred samo operacijo pri zdravnikih in specialistih. Poslužujejo se diet in hujšanja še pregled pri anesteziologu. vendar neuspešno. Statistike , kažejo, da samo 4% ljudi, ki sami shujšajo to telesno težo kasneje tudi uspešno zadržijo. V naši ambulanti pacienti prejmejo pred operativno pripravo in Debelost ,slabša kvaliteto življenja in poslabšuje tudi nekatere podporo, pred samim posegom. Prav tako jih vodimo tudi po spremljajoče bolezni. samem posegu doživljenjsko. (spremljanje telesne teže preko telefona, e pošte, redni kontrolni pregledi, podporni klub ope-Zadnji od načinov kako se spopadati s takšnim problemom, ko riranih po samem posegu 1x mesečno). Prvi pregled obsega odpade konservativno zdravljenje, je tudi kirurško zdravljenje. prvo skupni predavanje z diplomirano medicinsko sestro ki Baritarična operacija je takšna oblika kirurškega zdravljenja traja nekje od 30-45 minut in kasneje še pregled pri zdravniku. debelosti. Medicinska sestra je zelo pomemben člen bariatrične ekipe, V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec že vrsto let deluje ambu-saj pacienta spremlja od prvega obiska v ambulanti, pa vse tja lanta za zdravljenje prekomerne debelosti, kjer pomagamo pa-do rednega spremljanja po operaciji. cientom izboljšati zdravstveno stanje in spremeniti življenjski slog s pomočjo bariatričnega posega. Pacienta na prvem pregledu seznani z postopkom in preiska-vami, ki jih bo moral opraviti do same operacije. Razloži mu Obstaja več vrst kirurških posegov. Sama izbira vrste bariatrič- osnovne stvari, ki so v njeni kompetenci. Vzame anamnezo, nega posega je odvisna od različnih dejavnikov, kot so naprimer: pacienta stehta, zmeri. Pacient že domov dobi vprašalnik o S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 19 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A njegovem zdravstvenem stanju, ki ga izpolnjenega prinese na zdravnikom prav ona prva seznani z začetnimi postopki. Ti prvi pregled. Pogovori se z njim o dosedanjih življenjskih in pacienti so še posebej občutljivi, ranljivi in imajo nizko samo-prehranjevalnih navadah. Pomembno je, da ga pouči o pravil-zavest. Težko si priznajo, da potrebujejo pomoč, zato je pristop nem prehranjevanju že pred samo operacijo, mu da literaturo, medicinske sestre zelo pomemben. Le ta mu ponudi pomoč ki mu bo v pomoč pri sami pripravi na operacijo in ga pouči kje in podporo tudi po samem posegu. Lahko telefonsko, preko se lahko dodatno informira. Razloži mu, katere vse preglede e-maila in pa seveda na rednih kontrolah po samem posegu bo moral opraviti in kam se lahko obrne. Nudi mu psihološko ali pa v podporni skupini na ti.»klubu operiranih«, ki poteka podporo, saj pacienti na pregled prvič pridejo prestrašeni, nep-enkrat mesečno. Tam lahko dobi veliko informacij in podpore, ripravljeni, pridejo po informacije, pomoč, ker sami ne zmorejo saj klub vodi psihologinja, ki je del bariatrične ekipe. Prisotni shujšati. Velika večina si še na prvem pregledu zatiska oči, da so dietetičarka, medicinski sestri, ki delata v bariatrični ambu-ne vejo kje bi bil vzrok njihove povečane telesne teže. Počulanti in po potrebi tudi zdravnik kirurg. Predvsem pa mora biti tijo se nelagodno, ker morajo tujcu govoriti o svojih težavah medicinska sestra strpna do pacientov, nesebična, strokovna in povečani telesni teži, skrivajo se za »masko«. Tako je tisti in vestna, vedno pripravljena pomagat. prvi kontakt med medicinsko sestro in pacientom zelo po-Ključne besede: hujšanje, bariatrična operacija, kvaliteta memben, da mu pove, da ga razume ter mu objasni, da ni edini življenja, vloga medicinske sestre, podpora s takšnimi težavami, saj ga pred pregledom in pogovorom z S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 20 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A ZDRAVLJENJE S POMOČJO ZUNAJTELESNE MEMBRANSKE OKSIGENACIJE IN VLOGA PERFUZIONISTA PRI ZUNAJTELESNI MEMBRANSKI OKSIGENACIJI asist. dr. Anže Djordjević, dr. med., Boris Robič, dr. med., Gregor Cvilak, dipl. zn., doc. dr. Miha Antonič, dr. med. Univerzitetni klinični center Maribor, Oddelek za kardiokirurgijo anze.djordjevic@ukc-mb.si IZVLEČEK uspešno uporabili pri 24- letni poškodovanki z ARDS (Hill, et. al., 1972). Zaradi sporadičnih začetnih uspehov je bila leta 1975 V zadnjih dvajsetih letih je prišlo do eksponentnega porasta v ZDA opravljena multicentrična raziskava, v kateri so bolnike uporabe zdravljenja z zunajtelesno membransko oksigena-z ARDS randomizirali v zdravljenje z ZTMO ali s standardno cijo. To velja tudi za zdravljenje postkardiotomijskega kardi-mehansko ventilacijo (Zapol, et. al., 1979). Smrtnost je ne gle-ogenega šoka. Kljub računalniško podprti tehnologiji, oksi-de na obliko zdravljenja dosegla 90%, kljub pomembno višjim genatorjem zadnje generacije, uporabi magnetne levitacijske stroškom in porabi sredstev v ZTMO skupini. Takšni rezultati črpalke in s heparinom obdanih notranjih površin, se preživetje so vnesli močan dvom v smiselnost uporabe ZTMO in zato se bolnikov s postkardiotomijskim kardiogenim šokom v zadnjih v naslednjih desetletjih takšno zdravljenje ni širše uveljavilo. letih ni izboljševalo, saj jih do odpusta iz bolnišnice preživi le Trideset let pozneje, v obdobjih velikih pandemij gripe med leti okoli 30- 35 %. O postkardiotomijskem kardiogenem šoku go-2007 in 2009, je terapija z ZTMO ponovno pričela vzbujati za-vorimo, kadar gre za nastanek kardiogenega šoka v času od 0 nimanje in doživljati eksponentni razmah (Whitman. 2017). Z do 48 ur po koncu zunajtelesnega krvnega obtoka, največkrat razvojem oksigenatorjev zadnje generacije, magnetnih levita-zaradi odpoved enega ali obeh prekatov, redkeje zaradi težke cijskih črpalk in s heparinom obdanih notranjih površin, se je uveljavila z 50%-60% preživetjem, kar je bil bistven napredek respiratorne insuficience. Vzroki so največkrat že predo-glede na raziskavo iz leta 1975. perativno zmanjšana srčna funkcija, znotrajoperativna po- škodba srčne mišice, nepopolna revaskularizacija, miokardni Implantacija in kanilacija »stunning« ali hibernacija ali različni tehnični faktorji. Pri bol-Z ozirom na organ, kateremu želimo nuditi podporo, ZTMO de-nikih po zunajtelesnem krvnem obtoku je incidenca postakrdi-limo na: veno- venski (V-V ZTMO) za izolirano pljučno odpoved otomijskega kardiogenega šoka ocenjena na 1%- 1,4%. Zapleti in veno-arterijski (V-A ZTMO) za pljučno in/ ali kardiocirkulator-pri zdravljenju kardiogenega šoka z zunajtelesno membransko no odpoved. Glede na mesto kanilacije ločimo centralni ZTMO oksigenacijo so pogosti. Najpogostejši zapleti so krvavitev, (kanile postavljene centralno- npr. torakalna aorta, desni atrij) odpoved ledvic, okužbe, zapleti prebavnega trakta, nevrološki in periferni ZTMO (npr. femoralna arterija). Z razvojem ZTMO zapleti in ishemija okončin. pri respiratorni odpovedi se je širila uporaba ZTMO tudi pri Ključne besede: zunajtelesna membranska oksigenacija, kardiogenem šoku, ne glede na njegov osnovni vzrok, vključ- postkardiotomijski kardiogeni šok, srčno- žilna kirurgija no s postkardiotomijskim kardiogenim šokom (PKKŠ; angl. Post- Cardiotomy Cardiogenic Shock; PCCS). Indikacije za V-A ZTMO poleg postkardiotomijskega kardiogenega šoka (El-UVOD sharkawy, et. al., 2010; Rastan, et. al., 2010; Wu, et. al., 2010) Zunajtelesna membranska oksigenacija (ZTMO; angl. Extra-vključujejo tudi fulminantno potekajoč miokarditis (Hsu, et. Corporeal Membrane Oxygenation- ECMO) je bila kot zdravljenje al., 2011; Pozzi, et. al., 2016), akutni koronarni sindrom (Kim, prvič opisana leta 1972, ko so jo v njeni veno- venski različici et. al., 2012), poslabšanja miokardiopatij, kot premostitev na S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 21 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A dolgotrajnejšo mehansko cirkulatorno podporo ali presaditev Rezultati srca, refraktarni srčni zastoj med kardiopulmonarnim oživlja-njem in primarno odpoved srca po presaditvi. Pri odločitvi za Tehnologija ZTMO je v zadnjih 20 letih močno napredovala. uporabo V- A ZTMO je pomembno poznati cilj, do katerega bo Vse naprednejše in uporabnikom prijaznejše naprave so omo-ZTMO služil kot premostitev. gočile vedno širšo in pogostejšo rabo, zato je število bolnikov, zdravljenih s tehnologijo ZTMO v zadnjih letih eksponentno Indikacije naraščalo. Kljub temu se preživetje bolnikov s PKKŠ v zadnjih letih ni izboljšalo in glede na številne meta- analize še vedno V zadnjih dvajsetih letih je prišlo do eksponentnega porasta znaša le okoli 30 do 35% (Biancari, et. al., 2010; Khorsandi, et. uporabe zdravljenja z zunajtelesno membransko oksigenacijo. al., 2017; Wang, et. al., 2018). V retrospektivnih analizah samo To velja tudi za zdravljenje postkardiotomijskega kardiogenega 30% vseh centrov poroča o preživetju nad 40% (19), medtem šoka. PKKŠ ob konzervativnem zdravljenju predstavlja stanje s ko je 6-mesečno preživetje še bistveno slabše-okoli 18% (Ra-praktično 100- odstotno umrljivostjo. Nasprotno pa pravočas-stan, et. al., 2010). Leta 2017 je Khorsandi s sodelavci (2017) na uvedba podpore z ZTMO lahko reši bolnikovo življenje. Kljub v meta-analizi 24 retrospektivnih študij med leti 1992 in 2016, temu je preživetje teh bolnikov do odpusta iz bolnišnice še ved-ki so zajemale skupno 1.926 bolnikov, ugotovil, da je eden od no le okoli 30-35 % (Biancari, et. al., 2010; Khorsandi, et. al., pomembnejših dejavnikov tveganja za umrljivost bolnikov s 2017; Wang, et. al., 2018). PKKŠ tako ostaja indikacija za ZTMO PKKŠ, zdravljenih z ZTMO, starost nad 70 let. Podobno ugo-z najvišjo umrljivostjo. Analiza enega največjih svetovnih regi-tavljata tudi Biancari (2010) (meta-analiza 31 študij na 2.986 strov ZTMO (registra ELSO - Extracorporeal Life Support Orga-bolnikih) in Wang (2018) (meta- analiza 20 študij na 2.877 bol-nization) pa ne kaže samo visoke umrljivosti teh bolnikov, pač nikih). Drug pogosto opisan dejavnik tveganja za slab rezultat pa tudi, da se izidi zdravljenja bolnikov s PKKŠ z ZTMO v zad-zdravljenja PKKŠ z ZTMO je tudi čas, ki ga bolnik preživi na njih 20 letih niso nič izboljšali. Nasprotno, opazen je celo trend ZTMO podpori (Wu, et. al., 2010; Slottosch, et. al., 2013). Os-povečevanja umrljivosti. To si lahko do neke mere razložimo s tali pomembnejši dejavniki tveganja za umrljivost so še pojav tem, da je v zdravljenje z ZTMO vključenih vedno več najtežjih akutne ledvične odpovedi in potreba po dializi (Rastan, et. al., in najbolj tveganih bolnikov, ki bi brez ZTMO umrli (Whitman, et. 2010; Kielstein, et. al., 2013), sladkorna bolezen (Smedira, et. al., 2017; Chen, et. al., 2018). Delno pa gredo omenjeni rezulta-al., 2001; Rastan, et. al, 2010) in naraščanje vrednosti laktata ti verjetno tudi na račun tega, da večina današnjega znanja o med priključitvijo na ZTMO (Rastan, et. al., 2010; Slottosch, et. zdravljenju PKKŠ z V- A ZTMO izvira iz posameznih retrospek-al., 2013; Li, et. al., 2014). Zanimiva je tudi analiza preživetja tivnih opazovalnih študij in njihovih meta-analiz, pri tem pa ni-glede na čas začetka mehanske podpore z ZTMO. Rastan in mamo nobene kontrolne kohorte bolnikov. Povedano z drugimi ostali (2010) v svoji retrospektivni študiji na 517 s bolnikih s besedami, do danes nimamo niti ene prospektivne raziskave, ki PKKŠ ugotavlja, da je bilo zdravljenje z ZTMO pri 60% bolnikov bi bolnike s PKKŠ randomizirala v zdravljenje z ali brez ZTMO. uvedeno šele po sprejemu v enoto intenzivne terapije, in sicer Takšne raziskave verjetno tudi nikoli ne bo, saj bi bila etično v povprečju 2,5 dni po sprejemu. Samo pri 40% bolnikov je bil zelo težko sprejemljiva. Pri vrednotenju rezultatov zdravljenja ZTMO indiciran intraoperativno zaradi nezmožnosti odklopa PKKŠ z ZTMO se moramo torej zanašati na večinoma manjše, od zunajtelesnega obtoka. Čeprav je bilo nato približno dve eno-centrske, retrospektivne analize in meta- analize. Glavna tretjini vseh bolnikov uspešno odklopljenih od ZTMO v roku 3 pomanjkljivost omenjenih meta-analiz je dokaj velika heteroge-do 4 dni, jih je med njimi do odpusta iz bolnišnice preživela nost vključenih raziskav. Poleg tega se posamezne metaana-manj kot polovica. Kar preseneča je to, da celokupno 25% pre-lize z vključenimi raziskavami tudi precej prekrivajo. Dodaten živetje do odpusta ni bilo odvisno od tega, ali je bila podpora problem je tudi, da trenutno ni enotne definicije postkardioto-z ZTMO uvedena intraoperativno ali šele kasneje v enoti in-mijskega kardiogenega šoka, ne v časovnem in ne v kvalita-tenzivne terapije, vendar pa je bilo v kohorti bolnikov z ZTMO tivnem smislu (McCarthy, et. al., 2015; Chen, et. al., 2018). Na uvedenim po sprejemu v enoto intenzivne terapije odlašanje z splošno govorimo o PKKŠ, kadar gre za nastanek kardiogene-uvedbo ZTMO podpore povezano s slabšo prognozo. ga šoka v času od 0 do 48 ur po koncu zunajtelesnega krvnega obtoka (Chen, et. al., 2018), največkrat zaradi odpovedi enega ali obeh prekatov, redkeje dihalne odpovedi. Vzroki za nastanek LITERATURA so največkrat že predoperativno okrnjena srčna funkcija, intra-1. Beiras-Fernandez, A., Deutsch, M.A., Kainzinger, S., Kaczmarek, I., Sodian, R., Ueberfuhr, P., et al., 2011. Extracorporeal membrane oxygenation operativne poškodbe miokarda, nepopolna revaskularizacija, in 108 patients with low cardiac output– a single- center experience. miokardni »stunning« ali hibernacija, in tehnični faktorji (Fuku-The International Journal of Artificial Organs, 34(4), pp. 365-373. hara, et. al., 2016; Pieri, et. al., 2016). Med bolniki, operiranimi 2. Biancari, F., Perrotti, A.,Dalen, M.,Guerrieri, M., Fiore, A., Reichart, D., et al., 2010. Meta- analysis ofthe outcome after postcardiotomy venoarte-s pomočjo zunajtelesnega krvnega obtoka, je incidenca PKKŠ rial extracorporeal membrane oxygenation in adult patients. Journal of Cardiothoracic and Vascular Anesthesia, 25(4), pp. 442-454. ocenjena na 1% -1,4% (Beiras-Fernandez, et. al., 2011; Borisen-3. Borisenko, O., Wylie, G., Payne, J., Bjessmo, S., Smith, J., Firmin, R., et ko, et. al., 2014; Pieri, et. al., 2016). al., 2014. The cost impact of short- term ventricular assist devices and S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 22 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A extracorporeal life support systems therapies on the National Health 15. Pieri, M., Belletti, A., Monaco, F., Pisano, A., Musu, M., Dalessandro, V., et Service in the UK. Interdisciplinary CardioVascular and Thoracic Surge-al., 2016. Outcome of cardiac surgery in patients with low preoperative ry,19(1), pp. 41-48. ejection fraction. BMC Anesthesiology, 16(1), pp. 97. 4. Chen, M., Evans, A., Gutsche, J., 2018. Post-cardiotomy Shock Extra-16. Pozzi, M., Banfi, C., Grinberg, D., Koffel, C., Bendjelid, K., Robin, J., et al., corporeal Membrane Oxygenation. Journal of Cardiothoracic and Vascular Anesthesia, 32(5), pp. 2094-2095. 2016. Veno-arterial extracorporeal membrane oxygenation for cardiogenic shock due to myocarditis in adult patients. Journal of Thoracic 5. Elsharkawy, H.A., Li, L., Esa, W.A., et al., 2010. Outcome in patients who Disease, 8(7), pp. 495-502. require venoarterial extracorporeal membrane oxygenation support after cardiac surgery. Journal of Cardiothoracic and Vascular Anesthesia 17. Rastan, A.J., Dege, A., Mohr, M., 2010. Early and late outcomes of 517 224(6) , pp. 946-951. consecutive adult patients treated with extracorporeal membrane oxy-6. Fukuhara, S., Takeda, K. ,Garan, A.R., Kurlansky, P., Hastie, J., Naka, Y., genation for refractory postcardiotomy cardiogenic shock. The Journal et al., 2016. Contemporary mechanical circulatory support therapy for of Thoracic and Cardiovascular Surgery, 139(2), pp. 302-311. postcardiotomy shock. General Thoracic and Cardiovascular Surgery, 18. Roberto Lorusso, R., Raffa, G.M., Alenizy, K., Sluijpers, N., Makhoul, M., 64(4), pp. 183-191. Brodie, D., et al., 2019. Structured review of post-cardiotomy extra-7. Hsu, K.H., Chi, N.H., Yu, H.Y., Chih, H.W., Shu, C.H., Shoei, S.W., et. al, corporeal membrane oxygenation: part 1 - Adult patients. The Journal 2011. Extracorporeal membranous oxygenation support for acute ful-of Heart and Lung Transplantation, 38(11), pp. 1125-1143. minant myocarditis: analysis of a single center's experience. European Journal of Cardio-Thoracic Surgery, 40(3), pp. 682-688. 19. Slottosch, I., Liakopoulos, O., Kuhn, E., Deppe, A.C., Scherner, M., Mader-shahian, N., et al., 2013. Outcomes after peripheral extracorporeal mem-8. Hill, J.D, O’Brien, T.G., Murray, J.J., Dontigny, L., Bramson, M.L., Osborn, brane oxygenation therapy for postcardiotomy cardiogenic shock: a J.J., et al., 1972. Prolonged extracorporeal oxygenation for acute post-single-center experience. Journal of surgical research, 181(2), pp 47-55. -traumatic respiratory failure (shock-lung syndrome). Use of the Bramson membrane lung. The New England Journal of Medicine, 286(12), 20. Smedira, N.G., Moazami, N., Golding, C.M., McCarthy, P.M., Apperson-pp. 629-634. -Hansen, C., Blackstone, E.H., et al., 2001. Clinical experience with 202 adults receiving extracorporeal membrane oxygenation for cardiac 9. Kielstein, J.T., Heiden, A.M., Beutel, G., Gottlieb, J., Wiesner, O., Hafer, failure: survival at five years. Journal of Thoracic and Cardiovascular C., et al., 2013. Renal function and survival in 200 patients undergoing Surgery, 122(1), pp. 92-102. ECMO therapy. Nephrol Dial Transplant, 28, pp. 86-90. 21. Wang, L.,Wang, H.,Hou, X., 2018. Clinical outcomes of adult patients 10. 1Kim, H., Lim, S.H., Hong, J., You, S.H., Cheol, J.L., Joon, H.J., et al., 2012. receiving extracorporeal membrane oxygenation for postcardiotomy Efficacy of veno-arterial extracorporeal membrane oxygenation in acute cardiogenic shock: A systematic review and meta analysis. Journal of myocardial infarction with cardiogenic shock. Resuscitation, 83(8), pp. Cardiothoracic and Vascular Anesthesia, 32(5), pp. 2087-2093. 971-975. 22. Wu, M.Y., Lin, P.J., Lee, M.Y., Tsai, F.C., Chu, J.J., Chang ,Y.S., et al., 2010. 11. Khorsandi, M., Dougherty, S., Bouamra, O., Vasudev, P., Philip, C., Steven. Using extracorporeal life support to resuscitate adult postcardiotomy T., et al., 2017. Extra-corporeal membrane oxygenation for refractory cardiogenic shock: treatment strategies and predictors of short-term cardiogenic shock after adult cardiac surgery: A systematic review and and midterm survival. Resuscitation, 81(9), pp. 1111-1116. meta-analysis. Journal of Cardiothoracic Surgery, 12(1), pp. 55. 23. Whitma,n G.J.R., 2017. Extracorporeal membrane oxygenation for the 12. Li, C.L., Wang, H., Jia, M., Ma, N., Meng, X., Hou, X.T, 2015. The early dyna-treatment of postcardiotomy shock. The Journal of Thoracic and Cardi-mic behavior of lactate is linked to mortality in postcardiotomy patients ovascular Surgery, 153(1), pp. 95-101. with extracorporeal membrane oxygenation support: a retrospective observational study. Journal of Thoracic and Cardiovascular Surge-24. Zapol, W.M., Snider, M.T., Hill, J.D., Falla,t R.J., Bartlett, R.H., Edmunds, ry,149(5), pp.1445-1450. L.H., et al., 1979. Extracorporeal membrane oxygenation in severe acute respiratory failure. A randomized prospective study. Journal of the Ame-13. McCarthy, F.H., McDermott, K.M., Kini, V., Gutsche, J.T., Wald J.W., Xie, D., rican Medical Association, 242(20), pp. 2193-2196. et al., 2015. Trends in U.S. extracorporeal membrane oxygenation use and outcomes: 2002- 2012. Seminars in Thoracic and Cardiovascular Surgery, 27(2), pp. 81-88. 14. Meng, Y.W., Pyng, J.L., Ming, Y.L., Feng,-C.T., Jaw, J.C., Yu, S.C., et. al., 2010. Using extracorporeal life support to resuscitate adult postcardiotomy cardiogenic shock: treatment strategies and predictors of short- -term and midterm survival. Resuscitation, 81(9), pp. 1111-1117. S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 23 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI POOPERATIVNEM NADZORU PACIENTA PO OPERACIJI ANEVRIZME ABDOMINALNE AORTE V ENOTI INTENZIVNE TERAPIJE Ines Dujc, dipl. m. s., Anet Rožnik, dipl. m. s., Anika Božič, dipl. m. s. Splošna bolnišnica Izola, Enota intenzivne terapije-kirurški oddelek ines.dujc@gmail.com IZVLEČEK rupturi anevrizme aorte. Prav tako je bil namen opisati pogla-vitne intervencije zdravstvene nege v EIT Splošne bolnišnice Anevrizma abdominalne aorte je življenjsko nevarno stanje, ki Izola pri pacientu z AAA in predstaviti primer iz klinične prakse. zahteva zdravstveno obravnavo. Paciente z majhnimi anevri-zmami se običajno zdravi konzervativno s spremljanjem rasti anevrizme in vplivanjem na dejavnike tveganja. Ko pa konzer-Teoretična izhodišča vativno zdravljenje ni dovolj, je potrebno invazivno kirurško Arterije so prevodne žile, ki vodijo kri iz srca proti tkivom, zdravljenje, s katerim se prepreči nadaljnje širjenje anevrizme največja med njimi pa je aorta. Aortna stena je sestavljena in zmanjša tveganje za njeno rupturo. Slednja je najpogostej-iz elastičnih vlaken, ki z leti vse bolj slabijo, posledica česar ši in najnevarnejši zaplet anevrizme abdominalne aorte, ki je popustitev aortne stene in njena razširitev (Blinc, 2020). O zahteva takojšnje ukrepanje. Pacienti z rupturo so običajno anevrizmi aorte govorimo, ko je največji normalni premer arte-hipotenzivni, v hipovolemičnem šoku, s hudo bolečino v tre-rije presežen za vsaj 50 % (Flis et al., 2014; Kozak et al., 2015). buhu ali ledvenem predelu. Oskrba po operativnem posegu Premer aorte je odvisen od spola, starosti in telesne konstitu-pacienta z rupturo ali po načrtovanem operativnem posegu cije posameznika, vendar pa premer infrarenalnega dela ab-anevrizme abdominalne aorte zahteva od medicinske sestre dominalne aorte običajno ne presega 2 cm, tako da pri večini veliko znanja in obvladovanje različnih intervencij. Prav tako je pacientov o anevrizmi tega dela abdominalne aorte govorimo pomembno, da pravočasno prepozna negovalne probleme in pri razširitvi na več kot 3 cm (Flis et al., 2014). odstopanja od kliničnih parametrov ter v skladu s tem načrtuje proces zdravstvene nege. Dejavniki tveganja Ključne besede: žilna kirurgija, laparoskopska operacija, in-Dejavniki tveganja za nastanek, razpočenje in večanje aorte so tenzivna nega, prikaz primera, ruptura številni. Gordon & Toursarkissian (2014) in Levy et al. (2022) navajajo slednje: UVOD • zgodovina kajenja (vsaj 100 cigaret v življenju); Žilna kirurgija je v zadnjih dvajsetih letih doživela izjemen pre- • moški, stari 65 let in več; mik v postopkih invazivnega zdravljenja žilnih bolezni, med • ženske, stare 55 let in več; drugim tudi na področju kirurškega zdravljenja anevrizme • spol (moški so bolj nagnjeni kot ženske); abdominalne aorte (AAA) (Crimi & Hill, 2014). Primarni cilji v • ateroskleroza; enoti intenzivne nege (EIT) po omenjenem operativnem po- • hipertenzija; segu so usmerjeni v takojšnjo vzpostavitev predoperativne hemodinamike in homeostaze ter zgodnje prepoznavanje in • bela rasa; obvladovanje pooperativnih zapletov (Papia et al., 2006). Prav • družinska anamneza anevrizme aorte; s tem namenom smo v članku želeli predstaviti osnovna teore- • nenaden porast krvnega tlaka kot posledica uživanja ener-tična izhodišča o abdominalni aorti, dejavnikih tveganja za na-gijskih pijač ali prepovedanih substanc (kokain, ekstazi); stanek AAA, klinični sliki in diagnostiki, načinih zdravljenja in • nosečnost in porod. S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 24 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A Klinična slika in diagnostika raztrganja intime, vdor krvi v prostor med intimo in medio pa omogoči nadaljnje razslojevanje stene (Levy et al., 2022). NajVečina pacientov z AAA je asimptomatskih, zato jih največ večkrat pride do razpoka, ko premer anevrizme doseže 8-10 odkrijemo naključno z ultrazvočno preiskavo trebuha zaradi cm (Gračner, 2014). Kaže se z značilnimi simptomi – anamne-drugih razlogov (Gračner, 2014). V primeru simptomatskega stično znana, z ultrazvočno preiskavo ugotovljena ali klinično poteka pacienti navajajo bolečine v hrbtu, trebuhu, ledvenem jasna anevrizma, bolečina, sinkopa, hipotenzija ali hipovole-predelu ali medenici. Bolečina se lahko širi v dimlje ali stegna mični šok. Paciente z navedenimi simptomi se nemudoma in je neodvisna od premikanja ali spreminjanja pacientovega operira (Gračner, 2014; Levy et al., 2022). položaja (Gordon & Toursarkissian, 2014; Kozak et al., 2015). Lahko se pojavi tudi utripanje, polnost in nelagodje v epigastri-ju, prebavne motnje (Gračner, 2014) ali ishemija spodnjih udov Statistični podatki (Kozak et al., 2015). V primeru nenadne hude bolečine pa le to Na Sliki 1 je predstavljeno število pacientov z AAA, ki so bili spremljajo še slabost, omotica, bruhanje ter hladna in vlažna med letoma 2018 in 2022 sprejeti v EIT Splošne bolnišnice Izo-koža (Gordon & Toursarkissian, 2014). la. Ločeno je prikazano število načrtovanih operativnih pose-Poleg ultrazvočne preiskave trebuha za potrjevanje diagnoze gov AAA ter tistih, pri katerih je prišlo do rupture abdominalne opravimo še natančnejše slikovne preiskave, kot sta računalni-aorte in je bil zato potreben urgentni sprejem. škotomografska angiografija (CTA) ali magnetnoresonančna angiografija (MRA) (Gračner, 2014). S CTA lahko natančno iz- Število sprejetih pacientov merimo dolžino in premer anevrizme, prisotnost obstenskega tromba in širino vratu anevrizme ter njen odnos do okoliških 20 organov. MRA pa uporabljamo pri pacientih, pri katerih priča-18 16 kujemo ponavljajoče se preiskave in pri tistih, ki imajo slabšo 14 ledvično funkcijo in je zato uporaba kontrastnega sredstva 12 zanje kontraindicirana (Kozak et al., 2015). 10 8 Zdravljenje 6 4 Paciente z majhnimi AAA brez izraženih simptomov se običaj-2 no zdravi konzervativno in sicer s skrbnim spremljanjem rasti 0 anevrizme z ultrazvočno preiskavo (Gračner, 2014) ter z vpliva-2018 2019 2020 2021 2022 njem na dejavnike tveganja (Kozak et al., 2015). Pomembno je, Načrtovan operativni poseg Urgentni operativni poseg (ruptura) da se paciente spodbudi k opustitvi kajenja, urejenemu krvne-mu tlaku, uravnanim krvnim lipidom, redni telesni dejavnosti Slika 1: Prikaz števila pacientov z AAA v EIT in izogibanju tekmovalnim telesnim dejavnostim ter večjim Splošne bolnišnice Izola obremenitvam (Blinc, 2020). Ko konzervativno zdravljenje ni dovolj, se odločimo za invaziv-Zdravstvena nega pacienta z načrtovanim no kirurško zdravljenje, s katerim preprečimo nadaljnje širje-operativnim posegom AAA nje anevrizme in zmanjšamo tveganje za njeno rupturo (Para-Ko je pacient pripravljen na operativni poseg, se ga pripelje v vastu et al., 2014). Navadno se za operativni poseg odločimo centralni operacijski blok, kjer se mu nastavi osrednji venski pri asimptomatskih pacientih, ki imajo premer anevrizme aor-kanal, arterijsko linijo za spremljanje krvnega tlaka (Gračner, te večji od 6 cm in pri pacientih s ponavljajočimi se bolečinami 2014; Chaikof et al., 2018), aplicira široko spektralni antibio-v trebuhu ali križu (Gračner, 2014). Pri kirurškem zdravljenju tik (navadno amoksicilin ali cefazolin) (Chaikof et al., 2018) in se anevrizmo izključi iz obtoka in na njeno mesto všije žilno infuzijo raztopine, uvede urinski kateter in pacienta priključi protezo, nato pa ponovno zašije anevrizemsko spremenjeno na monitor. Sledi priprava operacijskega polja in uvajanje v žilno steno okoli všite proteze (Paravastu et al., 2014; Kozak et anestezijo (Gračner, 2014). Operativni poseg zahteva daljši al., 2015; Blinc, 2020). čas operacije (štiri do pet ur ali več) ter velik kirurški rez vzdolž abdomna (Gordon, 2014). Ruptura abdominalne aorte Po opravljenem operativnem posegu je zaradi visoke stopnje Najpogostejši in najnevarnejši zaplet AAA je ruptura, ki je živ-umrljivosti in povečanega tveganja za pooperativne zaplete ljenje ogrožajoče stanje in zahteva takojšnje ukrepanje. Do potrebno invazivno spremljanje in opazovanje hemodinamike rupture pride zaradi razslojitve stene aorte, kar je posledica v EIT (Crimi & Hill, 2014). Med najpogostejše zaplete uvrščamo S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 25 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A akutni miokardni infarkt, pljučnico, ledvično insuficienco, krva-intervencijo izvaja z namenom nadzora zadostne perfuzije pe-vitev, okužbo operativne rane, ishemijo noge, globoko vensko rifernih tkiv (Chaikof et al., 2009; Shaw et al., 2022). trombozo, ishemijo debelega črevesja, možgansko kap, pojavi Povečano pozornost se nameni tudi področju operativne rane, pa se lahko tudi potreba po dializi (Gordon & Toursarkissian, ki mora biti za ustrezno celjenje čisto in suho (Shaw et al., 2014; Chaikof et al., 2018). Kot pomemben razlog za sprejem 2022). V primeru vstavljenih sukcij, medicinska sestra nadzo-pooperativnih pacientov v EIT Crimi & Hill (2014) navajata tudi ruje količino in barvo sekrecije ter ob kakršnihkoli odstopanjih uravnavanje tekočin, ki zahteva zelo natančno obravnavo. opozori odgovornega zdravnika (Colwell et al., 2004). Oskrba pacienta po operativnem posegu AAA v EIT poteka Pri pacientu je potrebno skrbeti za redno spremljanje lokaci-po načelih splošne pooperativne kirurške oskrbe, skupaj s je, intenzivnosti, pogostosti ter trajanje bolečine, pri čemer je specifičnimi posegi, spremljanjem in podporo, ki so posledi-potrebna dodatna previdnost predvsem v primeru bolečine v ca stanja in narave same operacije (Irwin, 2007). Spremljanje predelu abdomna ali v ledvenem predelu hrbtenice (Shaw et vitalnih znakov in prepoznavanje odstopanj je ključnega po-al., 2022). Pooperativno bolečino se lahko nadzoruje na šte-mena pri opazovanju pacientov po operaciji AAA, zato je ob vilne načine, najpogosteje pa se po operaciji AAA uporablja sprejemu pacienta iz centralnega operacijskega bloka v EIT epiduralna analgezija (EDK) (Chaikof et al., 2018). najprej potrebna ocena stanja, ki je prva stopnja načrtovanja in vodenja zdravstvene nege (Hockstein & Barie, 2008). Za paciente po vaskularnem operativnem posegu, ki so sprejeti v EIT, je priporočljiv čim hitrejši začetek hranjenja (v primeru Ob sprejemu pacienta se takoj prične s spremljanjem vitalnih dobro slišne peristaltike že prvi dan po operaciji), saj se funk-funkcij (srčni utrip, elektrokardiogram, arterijski krvni tlak, di-cija črevesja povrne v 48 urah po posegu (Ksienski idr., 2013; hanje, nasičenost periferne arterijske krvi s kisikom, telesna Crimi & Hill, 2014). Pacienti z obsežnimi žilnimi operacijami, temperatura), urne diureze, tekočinske bilance, stanje zaves-kot je AAA, imajo namreč večjo incidenco pooperativne pod-ti ter zunanjega izgleda pacienta (Kodila, 2008). Po naročilu hranjenosti v primerjavi z drugimi kirurškimi pacienti (Ksienski zdravnika medicinska sestra odvzame laboratorijske preiska-et al., 2013). ve in nadzorne brise. V EIT se nato izvede še rentgensko slikanje pljuč, za potrditev primerne pozicije centralnega venske-Najpogostejši pooperativni zaplet v povezavi z gastrointesti-ga katetra (Hockstein & Barie, 2008). Pacientu se zagotavlja nalnim traktom je paralitični ileus, ki se ga, poleg čim hitrej-normotermijo z uporabo toplih rjuh ali grelne blazine, saj so šega začetka prehranjevanja, preprečuje tudi z zgodnjo mo-zaradi dolžine operativnega posega ob sprejemu podvrženi bilizacijo pacientov in dnevno aplikacijo odvajala vse do prve nižji telesni temperaturi (Stoneham et al., 2000; Hockstein & defekacije (Fleming et al., 2016). Pri pacientih se spremlja tudi Barie, 2008; Chaikof et al., 2009). Za hipotermijo so še posebej urne diureze, ki naj bi bile višje od 0,5ml/kgTT/h (Woodrow, dovzetni pacienti po laparotomijski operaciji aorte zaradi iz-2011). Cilj je vzdrževanje ničelne ali negativne 12-urne teko-postavljenosti trebušne votline nižji temperaturi okolja, znatne činske bilance, saj lahko pozitivna bilanca vodi v številne zap-izgube tekočine in zmanjšane perfuzije v spodnjem delu telesa lete (Crimi & Hill, 2014). (Stoneham et al., 2000). Pacientu se aplicira infuzijske tekoči-Medicinska sestra v EIT mora znati prepoznati tudi znake, ki ne po naročilu zdravnika, nadaljuje s profilaktično terapijo, se nakazujejo na rupturo abdominalne aorte in o tem pravočasno ga uredi, zagotovi udobje in poskrbi tudi za ustrezen psihološki obvestiti odgovornega zdravnika. Ruptura je nevaren poopera-vidik oskrbe (Hockstein & Barie, 2008). tivni zaplet po operaciji AAA in se najpogosteje kaže z nasle-Ena izmed poglavitnih nalog medicinske sestre v EIT je spre-dnjimi znaki (Shaw et al., 2022): mljanje vitalnih funkcij v povezavi s cirkulacijo. Vrednost krv- • hipotenzija, nega tlaka se meri invazivno z arterijsko linijo, kar omogoča • izguba distalnih pulzov na nogah, njegovo neprestano spremljanje (Chaikof, et al., 2009; Chaikof et al., 2018). Pri tem je potrebno biti pozoren na pojav hipo- • pojav občutljivosti trebuha, tenzije, saj ta lahko nakazuje na rupturo aorte, prav tako pa se • pojav pegavosti ali ekhimoz okoli trebuha, preprečuje hipertenzijo, ki lahko povzroči poškodbe na mestu • zasoplost, vstavljene proteze (Irwin, 2007; Shaw et al., 2022). Ključno je • nenadne bolečine v trebuhu ali hrbtu, vzdrževanja srednjega arterijskega tlaka nad 70mmHg, kar • znaki ishemije (možganska kap, miokardni infarkt), zagotavlja primerno perfuzijo v organih (Irwin, 2007). Specifično značilna aktivnost zdravstvene nege pri pacientu z AAA • pulzirajoč občutek v trebuhu. je tipanje distalnih pulzov na nogi, ki se ga v prvih 24 urah po sprejemu izvaja vsako uro (Chaikof et al., 2018; Shaw et Tudi v EIT se ne sme pozabiti na zdravstveno-vzgojno delo, al., 2022). Poleg tega se pozorno spremlja tudi temperaturo in s katerim pričnemo že takoj po operativnem posegu. Pacien-barvo okončin (Woodrow, 2011), kar se skupaj s prej omenjeno ta se lahko pouči o pomenu uporabe kilnega pasu, izvajanja S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 26 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A dihalnih vajah in pravilne tehnike izkašljevanja (Irwin, 2007; Drugi do četrti pooperativni dan) je bil pacient analgosediran s Hockstein & Barie, 2008) ter osnovne nege in oskrbe opera-fentanilom in propofolom, intubiran in mehansko ventiliran. Še tivne rane ob odpustu v domače okolje. Opozori se ga tudi, da vedno je potreboval vazoaktivno podporo z noradrenalinom. mora osebnega zdravnika obvestiti v primeru pojava neprije-Trebuh je imel napet, peristaltika ni bila slišna. Nadaljevali tnega vonja, otekline, rdečice, izcedka iz rane ali dehiscence smo s parenteralnim prehranjevanjem in uvedli še enteralno (Shaw et al., 2022). Prav tako se lahko pacientu svetuje opus-prehranjevanje, prokinetike, ulkusno zaščito ter nadaljevali z titev kajenja (Woodrow, 2011; Shaw et al., 2022), redno jema-aplikacijo odvajal (laktuloza in bisakodil). Po tem je pacient nje predpisanih antihipertonikov in opozori, da mora v primeru pričel z rednim kašastim odvajanjem. Zaradi porasta vnetnih nenadne bolečine v predelu trebuha ali spodnjem delu hrbta parametrov smo pacientu odvzeli kužnine in uvedli nov anti-takoj poiskati medicinsko pomoč (Shaw et al., 2022). biotik (piperacilin/tazobaktam). Uvedli smo tudi nogavice z intermitentno pnevmatično kompresijo, kasneje pa heparin Opis primera v terapevtskem odmerku. Ob bolečinskem dražljaju je pričel s premikanjem glave in rok, na klic je odprl oči. Zaradi slabo 85-letni pacient je bil po padcu in zlomu L1 sprejet v urgentni tipnih pulzov arterije poplitee in arterije dorsalis pedis na levi center Splošne bolnišnice Izola. Po sprejemu se je pojavila hi-nogi, je bila 25.5. opravljena embolektomija poplitealne arteri-potenzija in začel je tožiti o hudih bolečinah v trebuhu. Opravili je in golenjih arterij. smo CTA abdominalne aorte in trebuha, ki je pokazal veliko AAA (8x7 cm) in obsežen retroperitonealni hematom. Pacient Peti pooperativni dan smo ukinili sedacijo, vazoaktivno podpo-je postajal hemodinamsko nestabilen, zato je bil takoj intubi-ro in kontinuirano aplikacijo furosemida ter inzulina. Po ukinit-ran, uvedena je bila vazoaktivna podpora (noradrenalin), nas-vi sedacije je postal hipertenziven, zaradi česar je do odpusta tavljena radialna arterijska linija, centralni venski kateter, na-prejemal antihipertonike (lacidipin). Še naprej smo aplicirali zogastrična sonda in trajni urinski kateter. Nato je bil pacient parenteralno in enteralno prehrano. Pacient je imel nogi topli, takoj prepeljan v centralni operativni blok, kjer so mu nastavili a slabo tipne pulze. še dve intravenski kanili, dializni kateter in opravili operativni Šesti pooperativni dan je bil pacient ekstubiran, zadovoljivo je poseg (endoanevrizmografija). Med operativnim posegom je dihal na 40% Venturi maski. Uvedli smo per os tekočino po prejel traneksaminsko kislino, fibrinogen, koncentrirane eritro-požirkih, prekinili s parenteralnim hranjenjem in nadaljevali z cite, svežo zmrznjeno plazmo, 20 % humane albumine, 20 % enteralnim. Peristaltika je bila dobro slišna. S pacientom je bil manitol, 0,9 % NaCl in raztopino za infundiranje z elektroliti možen smiseln kontakt, a je bil občasno zmeden in nemiren, (Plaslyte); tako je bil postopno stabiliziran. Prejel je tudi antibi-zato je potreboval anksiolotike (diazepam) in fizično oviranje. otično profilakso s cefazolinom. Nogi sta bili topli, dobro tipni pulzi pa le do a. poplitee, nižje ne. Pacient je bil po končanem operativnem posegu premeščen v Sedmi do enajsti pooperativni dan je pri pacientu zaradi ate-enoto intenzivne terapije. Ostal je intubiran in sediran (fentanil, lektaz prišlo do težav z dihanjem in je glede na rezultate plin-midazolam), bil je cirkulatorno stabilen, na minimalni vazoak-ske analize arterijske krvi in vrednosti nasičenost periferne tivni podpori (noradrenalin) in hipotermičen (31°C), zaradi če-arterijske krvi s kisikom dihal s podporo 40% in 60 % Venturi sar smo ga greli z grelnimi blazinami. Tri urne diureze so bile maske, OHIO maske in CPAP maske. Ukinjena je bila paren-primerne, spodbujene s kontinuirano infuzijo furosemida. Ob teralna prehrana, pacient je užival kašasto hrano ter redno sprejemu je imel napet trebuh brez slišne peristaltike. Femo-odvajal. Bil je zbujen, a občasno zmeden, nemiren, zato smo ralni pulzi so bili tipni, pulzi arterije poplitee in arterije dorsalis mu po potrebi aplicirali antipsihotike (kventiapin, haloperidol). pedis ne. Pacientu smo merili tudi intraabdominalni pritisk Slabo je sodeloval pri dnevnih aktivnostih, a se je kljub temu (vsakih 8 ur), zaradi kontinuirane aplikacije inzulina smo merili vsakodnevno posedal s fizioterapijo. vrednosti glukoze v kapilarni krvi (vsake 3 ure) in zaradi anam-Dvanajsti pooperativni dan smo pacienta premestili na vasku-neze padca preverjali reaktivnost ter velikost zenic (vsake 3 larni oddelek, kjer je dihal s pomočjo 6l O2 po nosnem katetru. ure). Zaradi poškodbe ledvene hrbtenice smo pacienta obra-Pred odpustom na oddelek smo pacientu odstranili dializni čali v osi. kateter in centralni venski kateter (konici obeh katetrov sta Prvi pooperativni dan smo ukinili sedacijo z midazolamom in bili poslani v mikrobiološki laboratorij) ter arterijsko linijo. Uži-pacient je začel kazati znake smiselnega zbujanja. Zaradi teval je lahko prehrano in tekočino per os ter še naprej odvajal žav z ventilacijo (večje potrebe po kisiku) smo pacienta ponov-spontano. S fizioterapijo je vstal in naredil nekaj korakov; med no sedirali s propofolom. Še vedno je bil na vazoaktivni pod-vstajanjem je imel nameščen kilni pas ter tritočkovni steznik. pori z noradrenalinom. Trebuh je bil še vedno nekoliko napet, Štirinajsti pooperativni dan je bil pacient premeščen v bolni-peristaltika ni bila slišna. Pričeli smo s parenteralno prehrano šnico v drugi regiji. Ob odpustu je za dihanje potreboval 2l O2 ter aplikacijo odvajal (bisakodil). po nosnem katetru, samostojno se je prehranjeval, pri drugih S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 27 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A življenjskih aktivnostih je potreboval pomoč. Ob premestitvi 7. Flis, V., Božidar, M., Štirn, B., Milotič, F., Kobilica, N. & Bergauer, A., 2014. sta bili obe spodnji okončini topli, kapilarni povratek na prstih Vaskularni bolnik v enoti za intenzivno nego po načrtovanem invaziv-nem posegu na ožilju. In: Flis, V. eds. Kirurški bolnik v enoti intenzivne je bil primeren, stopalni pulzi pa niso bili tipni. Trebuh je bil me-terapije. Maribor: Univerzitetni klinični center, Kirurška klinika. hak in na otip neboleč, operativna rana na trebuhu je bila suha. 8. Gordon, P. A. & Toursarkissian, B., 2014. Treatment of Abdominal Aortic Aneurysms: The Role of Endovascular Repair. AORN Journal, 100(3), pp. 241–259. https://doi.org/10.1016/j.aorn.2014.01.025 ZAKLJUČEK 9. Gračner, R., 2014. Anevrizme. In Smrkolj, V. eds. Kirurgija. Celje: Grafika Gracer. Na vse večji pojav srčno-žilnih bolezni vplivata sodoben način 10. Hirsch, A. T., Haskal, Z. J., Hertzer, N. R., Bakal, C. W., Creager, M. A. & življenja in daljša življenjska doba. Pacienti z AAA so lahko v Halperin, J. L., 2006. Practice Guidelines for the management of pati-bolnišnično okolje sprejeti urgentno, zaradi že nastale ruptu-ents with peripheral arterial disease (lower extremity, renal, mesenteric and abdominal aortic. Circulation, 113(11), pp. 463–654. https://doi. re aorte ali za načrtovan operativni poseg. Medicinska sestra org/10.1161/CIRCULATIONAHA.106.174526 je vključena v celoten proces obravnave pacienta, in sicer pri 11. Hockstein, M. J. & Barie, P. S., 2008. General Principles of Postoperative sprejemu, operativnem posegu, zdravljenju v EIT in na bolni-Intensive Care Unit Care. In Critical Care Medicine (pp. 735–751). Elsevi-er. https://doi.org/10.1016/B978-032304841-5.50038-8 šničnem oddelku ter pri odpustu pacienta v domače okolje. 12. Irwin, G. H., 2007. How to protect a patient with aortic aneurysm. Nur-Oskrba pacienta po operaciji AAA v EIT od medicinske sestre sing, 37(2), pp. 36–42. https://doi.org/10.1097/00152193-200702000-zahteva ustrezno znanje in obvladovanje različnih intervencij, 00033 da se zagotovi ustrezna oskrba pacienta takoj po operaciji in v 13. Kodila, V., 2008. Osnovni vodnik po kirurški enoti intenzivnega zdravljenja: Priročnik za medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Ljubljana: naslednjih dneh. Pomembno je, da medicinska sestra prepoz-Univerzitetni klinični center, Kirurška klinika, Klinični oddelek za aneste-na negovalne probleme in zaplete ter odstopanja od kliničnih ziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok. parametrov in v skladu s tem načrtuje proces zdravstvene 14. Kozak, M., Polanec, B., Gasparini, M., Krevel, B., Ključevšek, T., Flis, V. et nege pacienta. al., 2015. Smernice za obravnavo bolnikov z anevrizmo trebušne aorte. Zdravniški Vestnik, 84(9), pp. 583–590. 15. Ksienski, M. R., Fenton, T. R., Eliasziw, M., Zuege, D. J., Petrasek, P., Shahpori, R. et al., 2013. A Cohort Study of Nutrition Practices in the LITERATURA Intensive Care Unit Following Abdominal Aortic Aneurysm Repair. Jou-1. Blinc, A., 2020. Arterijske anevrizme. Za srce, 29(1–2), pp. 9–12. rnal of Parenteral and Enteral Nutrition, 37(2), pp. 261–267. https://doi. 2. Chaikof, E. L., Brewster, D. C., Dalman, R. L., Makaroun, M. S., Illig, K. org/10.1177/0148607112464654 A. & Sicard, G. A., 2009. The care of patients with an abdominal aortic 16. Levy, D., Goyal, A., Grigorova, Y., Farci, F. & Le, J. K., 2022. Aortic Dissecti-aneurysm: The Society for Vascular Surgery practice guidelines. Journal on. In StatPearls. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. Available of Vascular Surgery, 50(Suppl 4), pp. S2–S49. https://doi.org/10.1016/j. at: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK441963/ jvs.2009.07.002 17. Papia, G., Klein, D. & Lindsay, T. F., 2006. Intensive care of the patient fol-3. Chaikof, E. L., Dalman, R. L., Eskandari, M. K., Jackson, B. M., Lee, W. A., lowing open abdominal aortic surgery. Current Opinion in Critical Care, Mansour, M. A. et al., 2018. The Society for Vascular Surgery practice 12(4), 340. https://doi.org/10.1097/01.ccx.0000235212.86859.54 guidelines on the care of patients with an abdominal aortic aneurysm. 18. Paravastu, S. C. V., Jayarajasingam, R., Cottam, R., Palfreyman, S. J., Mi-Journal of Vascular Surgery, 67(1), pp. 2–77. https://doi.org/10.1016/j. chaels, J. A. & Thomas, S. M., 2014. Endovascular repair of abdominal jvs.2017.10.044 aortic aneurysm. Cochrane Database of Systematic Reviews. https:// 4. Colwell, A. S., Donaldson, M. C., Belkin, M. & Orgill, D. P., 2004. Manage-doi.org/10.1002/14651858.CD004178.pub2 ment of early groin vascular bypass graft infections with sartorius and 19. Shaw, P. M., Loree, J., Gibbons, R. C. & McCoy, T. M., 2022. Abdominal Aor-rectus femoris flaps. Annals of Plastic Surgery, 52(1), pp. 49–53. https:// tic Aneurysm (Nursing). In StatPearls. Treasure Island (FL): StatPearls doi.org/10.1097/01.sap.0000099960.68038.53 Publishing. Available at: //www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK568681/ 5. Crimi, E. & Hill, C. C., 2014. Postoperative ICU Management of Vascular 20. Stoneham, M., Howell, S. & Neill, F., 2000. Heat loss during induction of Surgery Patients. Anesthesiology Clinics, 32(3), pp. 735–757. https:// anaesthesia for elective aortic surgery. Anaesthesia, 55(1), pp. 79–82. doi.org/10.1016/j.anclin.2014.05.001 https://doi.org/10.1046/j.1365-2044.2000.01116.x 6. Fleming, I. O., Garratt, C., Guha, R., Desai, J., Chaubey, S., Wang, Y. et al., 21. Woodrow, P. (2011). Abdominal aortic aneurysms: Clinical features, 2016. Aggregation of Marginal Gains in Cardiac Surgery: Feasibility of treatment and care. Nursing Standard, 25(50), pp. 50–57. https://doi. a Perioperative Care Bundle for Enhanced Recovery in Cardiac Surgical org/10.7748/ns2011.08.25.50.50.c8657 Patients. Journal of Cardiothoracic and Vascular Anesthesia, 30(3), pp. 665–670. https://doi.org/10.1053/j.jvca.2016.01.017 S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 28 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO OPERACIJI KAROTIDNE ARTERIJE Jelena Prodić, dipl. m. s., Lara Čižmešija, dipl. m. s. Splošna bolnišnica Izola, kirurški oddelek jelena.prodic@gmail.com, cizmesija.lara@gmail.com IZVLEČEK povzročijo tromboze. Naravni potek nezdravljene bolezni lahko povzroči srčni infarkt, možgansko kap in ishemijo nog Operacija vratnih žil je ena izmed vrst zdravljenja pri bolezni (Hopkins, 2023). Zgodnja diagnoza je bistvenega pomena, da ožilja, ki se s starostjo prebivalstva in nezdravim načinom se prepreči nastanek hujših bolezni, kot je npr. možganska življenjskega sloga v svetu povečuje. Najbolj izpostavljeni kap, ki je pomemben javnozdravstveni problem in tretji naj-tveganju so pacienti starejši od 60 let. Za potrebe prispevka pogostejši vzrok smrti, po srčnih boleznih in raku (Miloševič, so bili analizirani podatki iz člankov pridobljenih na svetov- Žvan, Zaletel in Šurlan, 2002). nem spletu, predvsem iz specializiranih baz podatkov Pub-Med, Embase, Cochrane Library in Cobiss ter letnih poročil Pri stenozi karotidni bolezni gre za dolgotrajen in zahrbten in kazalnikov kakovosti Splošne bolnišnice Izola za obdobje proces, ki traja več let preden se pojavijo klinični simptomi. 2017-2022. Pridobljeno je bilo le število operacij pacientov Stenoza karotidne arterije je zoženje velikih arterij na obeh s karotidno boleznijo v Splošni bolnišnici Izola, medtem ko straneh vratu, ki prenašajo kri v glavo, obraz in možgane. To njihovih podrobnejših podatkov ni bilo mogoče pridobiti, ker zoženje je običajno posledica kopičenja oblog v arterijah oz. se ne vodi posebna statistika. Ugotovljeno pa je bilo, da se je do ateroskleroze, ki je najpogostejši in najpomembnejši vzrok število tovrstnih operacij zelo povečalo v zadnjih šestih letih. bolezni srca ter ožilja. Je progresivna, večfaktorska, kronična, V kazalnikih kakovosti so tovrstne operacije uvrščene skupaj vnetna bolezen, kjer pride do motenj žilnega, imunskega in z ostalimi operacijami. Iz pridobljenih podatkov je razvidno, da presnovnega sistema. Stenoza se lahko sčasoma poslabša je operacija pacientov s karotidno boleznijo pogosta v svetu. in popolnoma blokira arterijo, saj onemogoči dovajanje dovolj V Splošni bolnišnici Izola je bilo ugotovljeno, da je teh ope-krvi in kisika v možgane kar povzroči odmiranje celic in mož- racij manj kot en odstotek. Vsekakor je pomembna zgodnja gansko kap (Sobieszczyk in Beckman, 2006). diagnostika in zdravstvena nega pred, med in po operaciji, ki Pri obravnavi pacientov s karotidno boleznijo je Evropsko zdru-jo medicinske sestre izvajajo strokovno skladno s standardi ženje za vaskularno kirurgijo (ang. European Society for Vascu-zdravstvene nege. lar Surgery – ESVS) leta 2010 izdalo prve smernice. Leta 2018 Ključne besede: kartoidna stenoza, preventiva, stentiranje so smernice bile posodobljene in razvrščene po sistemu Evrop-karotidne arterije, možganska kap. skega kardiološkega združenja s stopnjo dokazov od A do C. Kot ugotavlja Eckstein (2018) je to bilo nujno, saj so obstajala UVOD različna mnenja o zdravljenju karotidne bolezni. V skupino A so uvrščena priporočila, pri katerih je bilo doseženo splošno Bolezni srca in ožilja so vodilni vzroki smrti v mnogih državah strinjanje, v skupini B, kjer je prihajalo do razhajanj mnenj in sveta, ki se kažejo z zožitvijo (stenoza) ali razširitvijo (anevriz-kjer ni bilo dovolj dokazov o učinkovitem zdravljenju, v skupini ma) žile. Bolezen lahko prizadene vsak del arterijskega siste-C pa je obstajalo splošno strinjanje, da je določeno zdravlje-ma, ko pride do lipidnih oblog, vidnih v obliki maščobnih prog nje nekoristno oz. celo škodljivo. V smernicah za obravnavo v žilni steni, vendar se najpogosteje pojavijo na srčnih arterijah pacientov s simptomatsko in asimptomatsko boleznijo karo- (koronarne), vratnih arterijah (karotidne) in perifernih arterijah tidne arterije so poseben poudarek namenili izboru najboljše nog. Pri tem nastajajo plaki, ki so trdni, ovalni, stožčaste obli-operativne terapije, karotidne endarterektomije (ang. (ang. ke, štrlijo in so prekriti s fibromuskularno kapico, sestavljeni Carotid endarterectomy - CEA) in stentiranju karotidne arterije iz lipidov, holesterola, vezivnega tkiva in kalcija. Zrela lezija (ang. Carotid angioplasty and stenting - CAS). S tem je ESVS napreduje do stopnje z fibrozno kapico, kjer razjede počijo in želelo urediti polemike o asimptomatski karotidni stenozi, S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 29 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A kjer je treba upoštevati priporočila o presejanju za karotidno bolezni ter zdravljenje z zdravili za zniževanje lipidov, so pre-bolezen, zdravljenju zapletov po CEA in/ali CAS ter zdravljenju ventivni ukrepi pri zmanjšanju mikroembilozmov. S tem se po-pacientov z okluzivno boleznijo proksimalne skupne karotidne sledično zamanjša tudi tveganje nastanka karotidne bolezni. arterije, neimenovane arterije ali ekstrakranialna vretenčna ar-Poleg tega tudi opustitev kajenja, vzdrževanje zdrave telesne terija (Eckstein, 2018). mase in zmerna telesna vadba preprečujejo arterijske bolezni Pacienti s simptomatsko boleznijo karotidne arterije si želijo (Reiff et al., 2021). karotidnih posegov, takoj ko se pojavijo simptomi, kar je razumljivo glede na to, da je že v prvih dveh tednih večje tvega-Zdravljenje nje za ponovno možgansko kap, če so je že utrpeli v zadnjih 6 Dolga leta so karotidno bolezen nevrologi zdravili konzervativ-mesecih (Naylor, 2018). Poleg tega je pri 70 - 99 % pacientih s no. Pred tridesetimi leti, ko je prišlo do večjega razumevanja simptomatsko karotidno stenozo karotidna endarterektomija patologije možgan, se je odprlo področje karotidne kirurgije. še vedno priporočljiva. Čeprav gre pri operaciji za nizko stop-Zdravljenje karotidne bolezni temelji na ideji popravljanja spre-njo zapletov, nekateri pacienti kljub temu zavračajo operacijo memb na karotidnih arterijah. Zaradi zožitev arterije ali nerav-toliko časa, dokler se ne pojavijo simptomi. Glede na to ESVS nine notranje površine karotidne žile, ko nastajajo neravni plaki priporoča uporabo slikovnih meril za ocenjevanje stopnje z razjedami in trombovi pride do manjšega pretoka krvi v mo-tveganja za možgansko kap za karotidne bolnike (Eckstein, žganih, posledično tudi do možganske kapi. Ker gre za manjše 2018), saj lahko operacija povzroči dolgotrajno invalidnost in lezije v določenih conah jih bolnik ne zazna. V primeru, da je smrt. Tveganje smrti zaradi prve možganske kapi je med 15 – blokada karotidne arterije blaga do zmerna se pacientu najprej 35 %, nato se poveča na 69 % pri naslednji možganski kapi, ki priporoči spremembo življenjskega sloga z jemanjem zdravil, se pogosto pojavi v enem letu po prvi možganski kapi (Orrapin ki bi upočasnila napredovanja ateroskleroze. To vključujejo in Rerkasem, 2017). Glede na to karotidna endarterektomija opustitev kajenja, hujšanje, spremembe prehrane z vključitvijo zmanjša tveganja za možgansko kap. zdrave hrane, zmanjšanje soli in redno vadbo. Poleg tega naj bi pacient dnevno jemal aspirin ali druga zdravila za redčenje Tveganja za nastanek karotidne bolezni krvi in s tem preprečil nastajanje krvnih strdkov. V kolikor je Dejavniki tveganja za nastanek karotidne bolezen je več, kot blokada huda pa se priporoča operacijsko zdravljenje s CEA so npr. starost, spol (moški) kajenje, visok krvni tlak, visoke ali CAS (Eckstein, 2018; Reiff et al. (2021) holesterol, sladkorna bolezen, prekomerna telesna masa, V osemdesetih letih 20. stoletja je prišlo do polemik ali ima družinska zgodovina, genetski dejavniki, neaktiven življenjski CEA kakršnokoli korist pred najboljšo medikamentozno tera-slog in prehranjevanja z visoko vsebnostjo nasičenih maščob pijo pri pacientih s karotidno stenozo. Danes tako evropska, (Greco et al., 2013). Prav tako naj bi pacienti z koronarno kot ameriška združenja za vaskularno kirurgijo za zdravljenje arterijsko boleznijo, pacientiimeli večje tveganje tudi za ka-karotidne bolezni priporočajo CEA, ki se je izkazala precej var-rotidno aterosklerozo. Raziskavo o tem, ali obstaja povezava na v primerjavi z medikamentoznim zdravljenjem ali postopki med koronarno in karotidno aterosklerozo, so opravili Bytyçi, karotidnega stentiranja (Naylor, 2018). CEA je zelo učinkovita Shenouda, Wester in Henein (2021) z analizo 89 dokumentov, in varna operacija za preprečevanje tveganja možganske kapi ki so zajele 22.683 pacientov. Rezultati so pokazali, da obstaja pri pacientih s simptomatsko stenozo karotidne arterije, hkrati zmerna povezanost med obema arterijskima sistemoma, kar pa lahko pride do tveganja za zaplete neposredno pred, med in lahko služi tudi pri napovedovanju hude bolezni. Zato naj bi po operaciji, vključno z možgansko kapjo in smrtjo. Kot navati pacienti potrebovali optimalen nadzor. Ti dejavniki so po-jata Orrapin in Rerkasem (2017) obstaja 7 odstotno tveganje membni pri odkrivanju bolezni in so ključni dejavniki tveganja za možgansko kap in smrt v 30 dneh po endarterektomija za možgansko kap. Pri CEA se lahko uporabljajo več različnih tehnik, vendar sta Čeprav ti dejavniki povečajo tveganje za bolezen, vendar vedno najpogostejši konvencionalna karotidna endarterektomija in ne povzročijo bolezni. Vsekakor pa je poznavanje dejavnikov everzijska karotidna endarterektomija, ki je tudi bolj uspešna tveganja pomembno, saj pomaga spremeniti življenjski slog. in ugodnejša v primerjavi s konvencionalno, kot sta ugotovila Kot je pokazala kohortna študija, ki je vključevala 2.885.257 Uçak in Özsöyler (2021) med 43 pacienti operiranimi zaradi posameznikov je pri 50 odstotkih oseb bilo ugotovljeno tve-simptomatske karotidne stenoze. Po operaciji navedenih paci-ganje za nastanek karotidne arterije, kot posledice, visokega entov ni bilo pri njih zaznati simptomov možganske kapi. Vse-krvnega tlaka, visokega holesterol in sladkorne bolezni. Glede kakor pa je takšno zdravljenje še posebej koristno pri starejših, na to je smiselno, da vsak bolnik skupaj s svojim zdravnikom ki imajo več različnih sočasnih bolezni (Naylor, 2018). poskrbi za pravočasne preglede in s tem zmanjša možnosti, Pomembno je, da operacijo izvaja le izkušen kirurg, ki operi-da zboli (Greco et al., 2013). Nadzor krvnega tlaka in sladkorne ra bolnike primerne za operacijo in z nizko stopnjo tveganja. S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 30 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A Glede na to kirurgi posvečajo veliko pozornost tehnikam ope-kombinacij velikih magnetov, radiofrekvenčne energije in riranja. Že med samo operacijo se ugotavljajo spremembe, da računalnika za izdelavo podrobnih slik organov in struktur bi preprečili morebitne zaplete (Šikovec, 2004). Pri everzijski v telesu. Pri tem testu bolnik leži v veliki cevi, medtem karotidni endarterektomiji, pride do prereza kože na vratu, ko ko magneti potujejo okoli pacientovega telesa. Takšen se vratno arterijo začasno zapre. Če pride do slabšega delo-postopek je zelo glasen. vanja možganov se ustavi začasni znotrajžilni obvod (šant). • Magnetna resonančna angiografija (MRA), kjer se uporab-Plake znotraj notranje kartoidne arterije se odstranijo in se lja tehnologija magnetne resonance (MRI) in intravensko rano zašije ali zapre s pomočjo sterilnega materiala. Na koncu (IV) kontrastno barvilo, da postanejo krvne žile vidne. karotidne operacije se vstavi presadek, ki je narejen iz sintetič- Kontrastno barvilo povzroči, da so krvne žile na MRI sliki nega materiala, pacientove vene ali drugih naravnih materia-trdne, tako da jih lahko zdravnik vidi. lov, kot npr. goveji perikard. Venski presadki se pogosto upora- • Računalniška tomografska angiografija (CTA) je test z bljajo, saj so odporni na okužbe. Največje tveganja za okužbo uporabo rentgenskih žarkov in računalniško tehnologijo imajo sintetični materiali, vendar še vedno obstaja negotovost skupaj s kontrastnim barvilom za izdelavo vodoravnih katera vrsta materiala je najboljša izbira za presadek (Orrapin ali aksialnih slik (pogosto imenovanih rezine) telesa. CTA in Rerkasem, 2017). prikazuje slike krvnih žil in tkiv ter je v pomoč pri prepo-CAS je bil uveden kot alternativna strategija zdravljenja za bol-znavanju zoženih krvnih žil. Ta test je zelo uporaben za nike s karotidno stenozo. Raziskave kažejo, da je CEA boljša bolnike s srčnimi spodbujevalniki ali stenti. za zdravljenje kot CAS, saj naj bi to predstavljalo večje perip- • Angiografija se uporablja za oceno, kako zamašene so roceduralno tveganje za možgansko kap še zlasti pri starejših karotidne arterije, z rentgenskimi slikami, medtem ko se pacientih. Poleg tega je tudi operativno zdravljenje uspešneje vbrizga kontrastno barvilo. Kontrastno barvilo pomaga od zdravljenja z zdravili (Schermerhorn et al., 2019). zdravniku videti obliko in pretok krvi skozi arterije, ko so narejene rentgenske slike. Obravnava pacientov s karotidno stenozo v V SB Izola letno obravnavajo v povprečju 52 kliničnih postop-Splošni bolnišnici Izola kov endarterektomijo karotidne arterije, kot je vidno iz grafa 1. V SB Izola je vsak pacient postavljen v središče dogajanja in deležen celostne obravnave skladno z najnovejšimi strokov-nimi smernicami. Največja oddelka bolnišnica sta splošna Število obravnav kirurgija in interna medicina (SB Izola, 2022). V SB Izola se 70 64 izvaja tudi endarterektomijo karotidne arterije. Bolnik je mora 61 63 opraviti krvne preiskave, EKG in druge preiskave, ki jih določi 60 52 zdravnik. Preden se zdravnik odloči za operacijo naredi različ- 50 49 ne teste za stenozo. Poleg zdravstvene anamneze in fizičnega 40 pregleda zdravnik posluša karotidni arterijo, in sicer tako, da s 30 26 stetoskopom nad karotidno arterijo posluša zvok, imenovan bruit. Ta zvok nastane, ko kri teče skozi zoženo arterijo. Zgodi 20 se lahko tudi, da se zvoka ne sliši, pa je arterija že bolna, zato 10 je treba narediti tudi druge preiskave. Da bi ocenil pravilno dia-0 gnoze se opravijo še naslednji raziskave: 2017 2018 2019 2020 2021 2022 • Duplex skeniranje karotidne arterije s katerim se opravi ocena pretoka krvi v karotidnih arterijah. Sonda, imenova-Graf 1: Obravnava pacientov s karotidno stenozo na pretvornik, oddaja ultrazvočne zvočne valove. S tem, za obdobje 2017-2022 ko je ta nameščen na karotidnih arterijah na določenih mestih in kotih, se ultrazvočni zvočni valovi premikajo skozi kožo in druga telesna tkiva do krvnih žil, kjer valovi Iz grafa 1 razberemo, da se je v letih od 2017 do 2019 števi-odmevajo od krvnih celic. Pretvornik pošilja valove v oja-lo obravnavnih pacientov s karotidno stenozo povečevalo, in čevalnik, tako da lahko zdravnik sliši zvočne valove. Od-sicer za 60 %. Nato je prišlo do vpada, kar lahko pripišemo sotnost ali šibkost teh zvokov lahko pomeni, da je pretok epidemiji Covid-19, ki je ohromilo tudi delo na kirurgiji. Od vseh krvi blokiran. 315 pacientih pa je bilo v enakem obdobju opravljenih manj • Magnetna resonanca (MR), kjer gre za rutinski diagno-operacijskih posegov, in sicer 295 oz. v povprečju 49, kot pri-stični slikovni pregled določenih delov telesa z uporabo kazuje graf 2. S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 31 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A anestezija, ko bolnik prejme tudi heparin v odmerku 5000- Število operacij 6000 enot/kg med operacijo. Vedno bolj prihaja v ospredje 70 tudi lokalna anestezija, saj budnost bolnika lahko bolj zaneslji-59 58 vo pokaže na hipoperfuzijo možganov in potrebo za uporabo 60 54 51 začasnih obtokov. Prednosti takšne anestezije so pri uspeš- 50 47 nejšem odkrivanju bolnika, ki potrebuje začasni obtok. Poleg 40 tega obstaja manjše tveganje za srčne zaplete in ohranja mo-30 26 žganske avtoregulacije (Šikovec, 2004). 20 Poleg tega je tudi okrevanje zelo hitro. Vsakega bolnika se po operaciji rutinsko spremlja vsaj 24 ur na oddelku za intenzivno 10 nego žilne kirurgije, občasno so ti deležni nevrološkega pre-0 gleda in opravljenega ultrazvoka. Poleg tega prejemajo tudi 2017 2018 2019 2020 2021 2022 antibiotike in so spremljani še 30 dni, da ne bi prišlo do ka-kšnih zapletov. Medicinska sestra mora biti zelo pozorna na Graf 2: Operacija pacientov s karotidno stenozo pojav morebitnih zapletov po operaciji, ki se kažejo kot oteza obdobje 2017-2022 ženo dihanje zaradi otekline v predelu vratu, krvavitve, vnetje obušesne žleze ali rane, poškodbe ali nadraženost živca, ishe- Število operacij pacientov s karotidno stenozo je od leta 2017 mična možganska kap (TIA) ali pljučnica (Praznik, b. d..) Simp-do 2019 naraslo, in sicer za 56 %, kar je manj kot pri obravna-tomi TIA in možganske kapi so podobni: paraliza ali otrplost vanih pacientih. na eni strani telesa, zamegljen vid, glavobol, težave z govorom Kazalniki kakovosti za leto 2022 so pokazali le skupno število in težave pri odzivanju na druge. TIA je običajno kratka in ne posegov za celotno kirurgijo, ne pa posebej za endarterekto-pušča trajne škode. To je posledica začasne okluzije majhne mijo karotidne arterije. Od povprečnega števila operacij (6386 arterije in je pogosto opozorilni znak za možgansko kap, ki je letno) je le 0,76 operacij karotidne arterije. pogosto povezana s trajno poškodbo dela možganov zaradi izgube oskrbe s krvjo, kar lahko povzroči blago do hudo inva-V SB Izola nimajo posebnih informacij, ki bi bile v pomoč medi-lidnost ali smrt. cinskim sestram pri obravnavi pacientov s karotidno stenozo pred operacijo. Na podlagi znanja in izkušenj, ki jih imajo medi-ZAKLJUČEK cinske sestre delajo strokovno in v dobro pacienta. Zdravstvena nega pacienta skarotidno stenozo Medicinska sestra je ključna oseba pri obravnavi pacienta s karotidno arterijo. Da bi delo bilo čim bolj kakovostno je treba Pred operacijo mora biti bolnik s karotidno stenozo podrobno najprej pripraviti pacienta in vse potrebne raziskave, ki bodo seznanijen s potekom operacije. Podpisati mora soglasje tako potrdile karotidno bolezen in s tem omogočilo operacijo brez za operacijo, kot anestezijo. Na dan sprejema v bolnišnico me-oz. s čim manjšimi zapleti. Medicinska sestra je ob bolniku dicinska sestre bolniku izmeri krvni pritisk, srčni utrip ter se z prisotna pred, med in po operaciji. S svojo strokovnostjo in po-njim pogovori. Bolnik opravi tudi pogovor z anesteziologom, ki zitivno komunikacijo lahko pomaga bolniku, da se znebi more-bo prisoten pri operaciji in bo dal narkozo. Po operaciji bolnik bitnega strahu. Po operaciji bolnika spremlja, mu meri vitalne prejme še infuzijo in zdravila, nekateri pa tudi kisik. Ko je bolnik funkcije in mu stoji ob strani. Da bi kakovost zdravstvene nege premeščen na intenzivno nego, mu medicinska sestra dvigne bila čimbolj učinkovita bi bilo smiselno beležiti podatke o more-vzglavje, da se bo ta boljše počutil, hkrati pa preprečilo oteka-bitnih zapletih posebej za tovrstne operacije. Kot smo ugotovili nje ali neprijetne občutke v vratu. Ves čas bolnika spremlja ter v raziskavi SB Izola opravlja endarterektomijo karotidne arteri-mu meri srčni utrip, pritisk in saturacijo. je, vendar jo v poročilih in kazalnikih kakovosti ne izpostavljajo posebej, zato so tudi podatki s tega področja pomanjkljivi. Diskusija Stenoza in anevrizme so velik problem v svetu. Raziskave ka- žejo, da je zelo pomembno, da se bolezen čimprej odkrije, da LITERATURA ne bi prišlo do hujših zapletov in možganske kapi. Zdravljenje 1. Bytyçi, I., Shenouda, R., Wester, P. In Henein, M. Y., 2021. Carotid Atheros-clerosis in predicting coronary artery disease: a systematic review and pacientov poteka na več načinov, ko pa se bolnik in zdravnik meta-analysis. Arteriosclerosis, thrombosis, and vascular biology, 41(4), dogovorita za operativni poseg je ta sicer nevaren, vendar eno-pp. e224-e237. staven. Kot navaja Naylor (2018) morajo vsi pacienti biti pri-2. Eckstein, H. H., 2018 European Society for Vascular Surgery Guidelines on the Management of Atherosclerotic Carotid and Vertebral Artery Di-merno zdravstveno obravnavani. Operacija se izvaja v splošni sease. Editorial, 5(1), pp. 1-2 S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 32 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A 3. Greco, G., Egorova, N. N., Moskowitz, A. J., Gelijns, A. C., Kent, K. C., Man-9. Reiff, T., Eckstein, H. H., Mansmann, U., Jansen, O., Fraedrich, G., Mudra, ganaro, A. J., Zwolak, R. M. & Riles, T. S., 2013. A model for predicting H., Hacke, W. & Ringleb, P. A. 2021. SPACE-2 study group. Successful im-the risk of carotid artery disease. Annals of surgery, 257(6), pp. 1168-plementation of best medical treatment for patients with asymptomatic 1173. doi: 10.1097/SLA.0b013e31827b9761. carotid artery stenosis within a randomized controlled trial (SPACE-2). 4. Hopkins. J., 2023. Carotid Artery Stenosis. Available at: https://www. Neurological Research and Practice, 3(1), pp. 62. hopkinsmedicine .org/health/conditions-and-diseases/carotid-artery-10. Schermerhorn, M. L., Cronenwett, J. L., Nolan, B. W., Kashyap, V. S., -disease [10. 1. 2023]. Wang, G. J. Motaganahalli, R. L. & Malas, M. B., (2019). Association 5. Miloševič, Z., Žvan, B., Zaletel, M. & Šurlan, M., 2002. Carotid angioplasty of Transcarotid Artery Revascularization vs Transfemoral Carotid Artery with cerebral protection. Radiology and oncology, 36(1), pp. 5-12. Stenting With Stroke or Death Among Patients With Carotid Artery Stenosis JAMA. 322(23), pp. 2313-2322. 6. Naylor, A. R., 2018. Endarterectomy versus stenting for stroke prevention. Stroke and Vascular Neurology, 3(2), pp. 101-106. 11. Sobieszczyk, P. & Beckman, J., 2006 Carotid Artery Disease. Circulation, 114(7), pp. e244–e247. 7. Orrapin, S. & Rerkasem, K. 2017. Operacija karotida za liječenje pacijenata koji imaju simptome zbog suženja karotidne arterije. Available at: 12. Splošna bolnišnica Izola (2022). Letno poročilo Splošna bolnišnica Izola https://www.cochrane.org/hr/ CD001081/STROKE_operacija-karotida-za leto 2021. Available at: https://www.sb-izola.si/si/predstavitev/po- -za-lijecenje-pacijenata-koji-imaju-simptome-zbog-suzenja-karotidne-slovna-porocila/ [12. 1. 2023]. -arterije [11. 1. 2023]. 13. Šikovec, A. 2004. Operativno zdravljenje zožitve (endarterektomija) not-8. Praznik. N. b. d. Tea aci – trombendarteriektomija notranje vratne arte-ranje karotidne v lokalni anesteziji. Zdravstveni vestnik, 73, pp. 915-919. rije. Available at: https://www.sb-celje.si/media/files/dokumenti/Nas-14. Uçak, H. A. & Özsöyler, I. 2021. Comparison of conventional surgical veti_%C5%BEilna/Zilna%20krg_TEA%20 ACI_internet.pdf [11. 1. 2023]. method and eversion technique in carotid endarterectomy operations. Journal of Surgery and Medicine, 5(5), pp. 400-403. S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 33 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A TIMSKI PRISTOP PRI OSKRBI KRONIČNE RANE Miloš Potkonjak, dr. med. Splošna bolnišnica Novo mesto- kirurški sektor/oddelek za žilno kirurgijo milospotkonjak@gmail.com IZVLEČEK približno 50-odstotnega zmanjšanja površine rane v obdobju enega meseca kaže na kronično stanje. Rane, ki se ne celijo, postajajo čedalje bolj pomemben problem v zdravstvenih sistemih v celem svetu.Vse daljša življenska Vsekakor je kronična rana, rana, ki se ne celi v urejenem nizu doba oziroma staranje prebivalstva postaja precejšnje druž- stopenj in v predvidljivem času, kot se zdravi večina ran. Kro-beno breme in postopoma v ospredje postavljata oskrbo in nične rane so zadržane v eni ali več fazah celjenja ran. Najpogosteje kronične rane predolgo ostanejo » ujete « v vnetni fazi. zdravljenje kroničnih ran. Da bi premagali stopnjo in pospešili proces celjenja, je treba Za učinkovito zdravljenje kronične rane je zelo pomembno tim-obravnavati številne dejavnike, kot so zaviranje bakterij, od-sko delo in pravilen prisotp k celjenju. stranitev nekrotičnega tkiva, ravnovesje vlage v celotni rani in Ključne besede: kronična rana, faze celjenja, timski pristop k zadostna raven kisika v tkivu. Za pomoč pri hitrejšem celjenju zdravljenju, prihodnost kroničnih ran kroničnih ran, lahko veliko naredimo z uvajanjem kisika, sistemsko (HBOT) kot tudi z lokalnim dovajanjem kisika (sodob-UVOD ne obloge). Kronične rane so že od nekdaj izjemno velik izziv za zdravstve-Interdisciplinarno timsko delo ne delavce in velik problem za zdravstvene sisteme. Težave se začnejo že pri ugotavljanju vzroka njihovega nastanka nato Staranje prebivalstva, porast kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, rak in bolezni srca, so prisilili medicinsko osebje k pa se nadaljujejo pri zdravljenju. Že v prazgodovini so se sre-multidisciplinarnemu pristopu k zdravstveni oskrbi . čali z ranam k so se slabo celile in so jih poskušali sanirati s številnimi metodami lokalnega zdravljenja. Danes obstaja več Timsko delo v zdravstvu je opredeljeno kot dve ali več oseb, kot tisoč različnih izdelkov in veliko metod za zdravljenje kroki soodvisno sodelujejo s skupnim namenom in si prizadevajo ničnih ran. Da bi celjenje kroničnih ran bilo učinkovito, je po-pomagati bolniku. Kot pove že ime, timsko delo v zdravstvu treben sodoben pristop k celjenju in sicer timsko delo,znanje uporablja prakse sodelovanja in izboljšane komunikacije za o samem nastanku rane, pozanti je treba možnosti celjenja in razširitev tradicionalnih vlog zdravstvenih delavcev in sprejemanje odločitev kot enota, ki deluje v smeri skupnega cilja to imeti veliko potrpljenja. pa je zdravje bolnika. Opredelitev kronične rane Interdisciplinarno timsko delo je pomemben model zagotavljanja zdravstvene oskrbe bolnikom še posebej za oskrbo Izraz » kronična rana « je bil v literaturi prvič uporabljen v 50. pacientov z kroničnimi ranami. letih prejšnjega stoletja za označevanje ran, ki so se težko za-celile ali niso sledile normalnemu procesu celjenja. Sprva je Zdravstvene time pogosto sestavljajo različni strokovnjaki – izraz naletel na kritike zaradi svoje negotovosti glede trajanja imenovani kadri v zdravstvu – vsak s posebnim znanjem in od-kroničnosti. Predlagane so bile različne alternativne termi-govoren za različne naloge oz. za reševanje zdravstvenih težav. nologije, kot so težko zaceljene rane, rane, ki se ne celijo in Timsko delo je postalo pomembna zdravstvena intervencija iz kompleksne rane. Čeprav ni posebnega časovnega okvira, ki bi več razlogov. Eden od razlogov je, da klinična oskrba postaja jasno razlikoval akutno od kronične rane, nekateri menijo, da vse bolj zapletena in specializirana, kar sili medicinsko osebje, pomanjkanje približno 15-odstotnega zmanjšanja na teden ali da poskuša izvajati zapletene zdravstvene storitve in se hitro S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 34 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A nauči novih metod. Drugo,raziskovalci so ugotovili, da skup-ZAKLJUČEK no delo zmanjša število zdravniških napak in poveča varnost Kronične rane so bile, so in bodo čedalje večji izziv vseh bolnikov. Tretjič, ker je timsko delo osredotočeno na trdno ko-zdravstvenih sistemov na svetu. Prebivalstvo se neprekidno munikacijo, se pacienti in njihove družine včasih počutijo bolj številčno veča, življenska doba se povečuje in moderni način sproščene in poročajo, da sprejemajo zdravljenje ter so bolj življenja tvorijo zelo dobre pogoje za nastanek kroničnih ran. zadovoljni s svojo zdravstveno oskrbo. Tudi zdravstveni delav-V »borbi« proti nastanku kroničnih iran oziroma preventivi in ci so bolj zadovoljni s svojim delom. začetnemu celjenju ran, kot društvo ne naredimo veliko, kot stroka dostikrat zamudimo,tudi zaradi ne znanja primarnega Prihodnost kroničnih ran zdravstva in prav tako zaradi preobremenjenosti celotnega Kronična rana je pojav, ki zaradi staranja splošne človeške zdravstvenega sistema. populacije in podaljšanja pričakovane življenjske dobe vse Z zelo majhnimi sredstvi in nekaj znanja o ranah na primar-bolj ogroža sodobnega človeka in predstavlja zdravstveni in nem nivoju ,bi lahko veliko ran preprečili z pravočasnimi napo-socialni problem posameznikov in celotne družbe. Več sve-titvami k specijalistom oziroma na diagnostiko. tovnih študij predvideva, da se bo število kroničnih ran vsako leto povečevalo, kar že zdaj čutimo v ambulantah za kronične rane. Predvideva se, da bo do leta 2040,na svetovni ravni kar LITERATURA: 19% populacije starejše od 65 let. Veliki del te populacije se bo 1. A Brief History of Wound Healing. Oxford clinical communications. Yardley, PA: OrthoMcNeil Pharmaceuticals and Janssen-Cilog; 1998. srečal tudi z kronično rano. 2. Ackerknecht E.H. John Hopkins University Press; Baltimore, MD: 1982. A Short History of Medicine. Celjenje kroničnih ran in pomembnost 3. Carmichael A.G., Ratzan R.M., editors. Medicine: A Treasury of Art and poznavanja kronične rane Literature. Hugh Lauter Levin; New York, NY: 1991. 4. Brown H. Wound healing research through the age. In: Cohen I.K., Die-Za učinkovito celjenje kronične rane je potrebno znanje o sa-gelmann mem nastanku rane. Zelo pomembna je tudi prvotna klinična 5. Farrar R.D. Early history of wound treatment. J R Soc Med. 1982;75:198– 205. ocena rane, kamor spadajo velikost, globina, lokacija, barva 6. Moues C.M., Heule F., Legerstee R., Hovius S.E. Five millennia of wound same rane in okolice,vonj in izcedek iz rane. Pomembno je care products—what is new? A literature review. Ostomy Wound Mana-poznati faze celjenja ran in sodobne metode, ki veliko pripo-ge. 2009;55(3):16–18. 20, 22. moroje k hitrejšemu celjenju rane. Kljub vsem sodobnim oblo-gom in metodam , še zmeraj ostajata najbolj pomebnb redne preveze oz toaleta rane in kvaliteten debridman rane, ki ima namen osvežitev rane. Kroniče rane so kompleksne in zato je potreben tudi multidisciplinarni timski pristop, vendar kronično rano, vedno spremlja in zdravi če se le da ena oseba (zdravnik, sestra, patronažna sestra). S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 35 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A BOLEČINA – PRIJATELJICA ALI SOVRAŽNICA Mag. Jožica Rešetič, pred. Splošna bolnišnica Novo mesto jozica.resetic@gmail.com IZVLEČEK Cilj prispevka je ugotoviti potek obravnave pooperativne boleči-ne pri operirancih s strani medicinskih sester glede na izvedeno V članku bomo govorili o bolečini in poskušali odgovoriti na anketo med pacienti in podati predloge za izboljšavo procesa. vprašanje, ali je bolečina naša prijateljica ali sovražnica. Bole- čina nas spremlja od rojstva do smrti in je dober pokazatelj, da Ključne besede: pacient, bolečina, zdravstvena nega je z nami nekaj narobe. Naloge vseh zaposlenih na področju zdravstvene nege so, da UVOD svoje delo opravljajo strokovno, vestno, odgovorno, varno in Vsak posameznik se v svojem življenju sreča s pojmom bole-kakovostno. Že več let se vse slovenske bolnišnice zavedajo, čine. Bolečina je pomemben ekonomski, medicinski, socialni da kakovostna zdravstvena oskrba pomeni predvsem zado-in družbeni problem (Žižek in Saje, 2011). Bolečino lahko v voljstvo pacienta in njegovih svojcev. Posledično s tem pa določenih primerih definiramo kot koristen pojav ali celo kot raste tudi osebno zadovoljstvo zaposlenih. Pacienti pogosto kakovostno oskrbo vrednotijo glede na čas odziva zaposle-nujnost človekovega preživetja (Rešetič, 2012). Po ženevski nih do nudenja potrebne storitve, zato v izbrani bolnišnici pri konvenciji ima vsak posameznik pravico, da živi brez bolečine. uvajanju procesa kakovosti izhajajo iz dejstva, da je pacient v Nezdravljena ima bolečina pri pacientu lahko škodljiv učinek središču dogajanja. na organizem, zato je pomembno, da jo vsi zdravstveni delavci prepoznajo in ustrezno ukrepajo. Samo z odpravo vzroka naj-Glede na naslov smo si za predmet raziskave izbrali lajšanje lažje vplivamo na omilitev bolečine (Rešetič, 2015). pooperativne bolečine pri pacientih po operacijah na oddelkih za travmatologijo, plastično kirurgijo in žilno kirurgijo kirurške-Spremljanje bolečine pri pacientu je delo medicinske sestre, ga sektorja izbrane bolnišnice. ki sodeluje pri obravnavi pacienta z bolečino, saj prav ona Namen prispevka je predstaviti vlogo medicinske sestre pri kontinuirano spremlja njegovo stanje, ga ocenjuje in meri. Z obravnavi pooperativne bolečine pri operirancih. Vsi zapos-dobro komunikacijo mu je v veliko oporo pri določanju in po-leni na področju zdravstvene nege morajo biti dobro poučeni jasnjevanju le-te. Medicinska sestra (MS) mora biti sposobna o znakih pooperativne bolečine, pravilnem ukrepanju v pri-prepoznati tako vedenjski kot tudi fiziološki odziv na bolečino, meru njene prisotnosti, o posredovanju informacij, o načinu saj jo le tako lahko prepozna tudi po pacientovem izrazu na zdravljenja in nudenju ustrezne predpisane terapije. Osnovni obrazu (Pungartnik in Janiš, 2013). namen nadzora pete vitalne funkcije- bolečine- je dosežen, če ga izvajajo za to strokovno usposobljeni delavci s področja Bolečina zdravstvene nege- medicinske sestre. Medicinske sestre se morajo zavedati, da v njihov delokrog dela spada tudi obrav-Bolečina je varovalni mehanizem (Rebula in Prebeg, 2019), ki nava in lajšanje pooperativne bolečine pri operirancih. Naloga naj bi človeka ozaveščal o življenjsko pomembni ogroženosti, medicinske sestre je, da pooperativno bolečino pri operiran-ki zahteva pozornost in odziv. Ker smo celostna bitja, se bo-cu prepozna in uspešno ukrepa v skladu s svojimi znanji in lečina oglaša na vseh področjih našega doživljanja, saj smo pristojnostmi, predvsem zato, ker vemo, da nezdravljena po-lahko bistveno ogroženi na mnogih različnih ravneh in vsaka operativna bolečina lahko vodi do zdravstvenih zapletov, pos-deluje na ostale ter predstavlja nevarnost za fizično, čustveno labšanja pacientovega počutja in posledično do podaljšanja ali duhovno preživetje. Bolečine zato prehajajo z ene ravni na ležalne dobe in večjih finančnih stroškov. Navsezadnje učinko-drugo in mejo je zelo težko zarisati. Vsak posameznik lahko vito lajšana pooperativna bolečina predstavlja kakovost zdra-bolečino opredeli kot izjemno, subjektivno izkušnjo. Bolečina vstvene oskrbe v posameznem zavodu. je čustvena in čutna, sila neprijetna in, kar še najbolj opazimo, S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 36 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A vpliva na človekovo socialnost, psihično vedenje ter fizično so (Saje, 2014): agitacija ali nemirnost, tahipneja, dražljivost, pripravljenost. Obstajajo pa nekatere okoliščine, pod vplivom transpiracija. Pogosto se zgodi, da akutno bolečino spremlja-katerih bolečina še naraste in se stopnjuje: kadar je posame-jo še nekateri znaki depresivnosti, anksioznosti, kar pa lahko znik izčrpan, anksiozen, prestrašen, napet, nesproščen in dru-privede do poslabšanja stanja (Požlep, 2009). Med akutno bo-gi dejavniki povečanja bolečine. Torej, pacientova bolečina ni lečino štejemo še pooperativno bolečino. pogojena le z operativnim posegom, boleznijo in poškodbo, temveč tudi s starostjo, spolom, okoljem, v katerem človek Pooperativna bolečina živi, vrednotami, spoprijemanji z bolečino ter seveda z bole- činskim pragom, ki pa je popolnoma individualen od človeka Pooperativno bolečino umeščamo med okrilje akutne boleči-do človeka, saj nekdo, ki se vreže z nožem, bolečine ne dojema ne. Ta nastane zaradi poškodbe tkiva, bolezenskega stanja ali kot strašansko močne, nekdo bo pa doživel majhen udarec v vnetnega procesa. Dokler se tkivo popolnoma ne zaceli lahko ta nogo, pa bo njegova bolečina neznosno velika. Tega se medi-bolečina traja. Ko pa se pooperativne rane zacelijo, se le-ta umi-cinske sestre moramo zavedati in ob stiku s pacientom to tudi ri, posledično manj boli ali pa bolečina popolnoma izgine. Pa-upoštevati. Šele ko zbolimo, se zavedamo, kako neprijetna je cienti v svoji hospitalizaciji po operativnem posegu kot najbolj bolečina in življenje z njo (Dolžan Lindič, Selan in Pergarec neugodno doživetje ocenjuje prav bolečino, ki je zelo neželena Žansky, 2008). in neugodna zaznava ter huda čustvena izkušnja (Obran, 2000). Za pacienta je bolečina najbolj neprijeten simptom in če ni Pooperativno bolečino pacient začuti že takoj, ko se zbudi iz ustrezno zdravljena, povzroča pacientu trpljenje. Učinkovito narkoze, ali pa ko začne narkoza popuščati. Med najbolj nepri-zdravljene bolečine v pooperativnem obdobju ima velik vpliv jetno izkušnjo med hospitalizacijo pacienta prištevamo prav na preprečevanje in prepoznavanje zapletov po operaciji ter na pooperativno bolečino. Pooperativna bolečina lahko povzroča hitrejše okrevanje pacienta po posegu (Ravnikar, 2013). veliko škodo pri pacientu, saj ga omejuje pri njegovih življenjskih aktivnostih in funkcijah (Šmitek, 2008). Dobro lajšanje Zaradi pravice pacientov do lajšanja bolečine je potrebno na-pooperativne bolečine ima lahko poleg osebnega dobrega črtno in sistematično k temu tudi pristopiti. Bolečina je priso-počutja in zadovoljivega izražanja pacienta tudi nekatere pozi-tna kjerkoli in kadarkoli to posameznik navede, jo doživlja in tivne fizične učinke, kot so (Šmitek, 2008): hitrejše okrevanje, čuti ter opredeli njeno jakost (Svilenković, 2007). Pacient lah-boljša pljučna funkcija, manj srčno-žilnih in pljučnih zapletov, ko opiše tudi, kako dolgo bolečina traja, kdaj se je pojavila, ali okrepitev delovanja srčno-žilnega sistema. se bolečina med gibanjem ali mirovanjem poveča ali zmanjša (Rešetič, 2012). Bolečino lahko razvrščamo po različnih meri-Podatki kažejo, da kar 75 % pacientov po operativnem posegu lih. Najpomembnejša razdelitev je po času trajanja bolečine še vedno čuti zmerno bolečino in kar 90 % pacientov začuti - ločimo akutno in kronično bolečino. Po izvoru bolečinskega bolečino vsaj enkrat med hospitalizacijo (Rešetič, 2012). dražljaja je bolečina lahko somatska in visceralna. Po pomenu pa jo delimo na fiziološko in patološko (Božić, 2014). Ocenjevanje in merjenje bolečine Ocena bolečine in dokumentacija vseh ukrepov sta temeljni Akutna bolečina načeli uspešnega obvladovanja bolečine (Božić, 2014). Znano O akutni bolečini govorimo takrat, ko je ta nepredvidena ter hit-je (Ravnikar, 2013), da ima bolečina velik vpliv na pacientovo ra, traja določen ter omejen čas. Glede na jakost ločimo hudo počutje in zadovoljstvo z zdravljenjem v bolnišnici, a žal se in blago bolečino. Akutna bolečina nas opozarja na neko nena-pogosto srečujemo s primeri pacientov, ko pooperativna bole-dno hitro spremembo v telesu. Akutna bolečina nam pokaže čina ni ustrezno zdravljena. Ocenjevanje, merjenje in spremlja-tudi območje razvoja ter čutenja bolečine. Za akutno bolečino nje bolečine je delo medicinske sestre, ki sodeluje pri obrav-je značilno, da pacient večino časa govori, bolečino izraža na navi pacienta z bolečino, saj prav ona kontinuirano spremlja različne načine: pogosto joka in kaže na boleč predel, kjer ga njegovo stanje, mu je v veliko oporo in komunicira z njim (Bahč boli. Najboljše zdravljenje za akutno bolečino je tisto (Kurtić, in Mlinar, 2013). 2015), ki odpravi vzrok oziroma vzročno zdravljenje. Ocenjevanje bolečine Nastanek akutne bolečine se začne s poškodbo tkiva. Največ- krat nastane problem pri ugotavljanju njenega začetka. Do Ravnikar (2013) meni, da pri prepoznavanju bolečine ni po-nje lahko pride zaradi različnih poškodb ter bolečin po opera-membno le poznavanje lestvic za ocenjevanje bolečine, ciji. Strah je pacientov spremljevalec, saj se vsak posameznik temveč tudi medsebojni odnos med medicinsko sestro in boji, kakšna je poškodba, kako resna je, do česa je pravzaprav pacientom. Medicinska sestra mora biti sposobna prepoznati prišlo, koliko časa ga bo še bolelo ter ali lahko sam kaj sto-tako vedenjski kot tudi fiziološki odziv na bolečino, saj lahko ri, da si pomaga. Simptomi, ki opredeljujejo akutno bolečino, le tako bolečino prepozna po pacientovem izrazu na obrazu. S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 37 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A Pomembna sta tudi empatija in sočutje, ki bi morala biti cen-Lestvice za ocenjevanje bolečine tralna vidika zdravstva. Za posledico imata namreč pozitivne izide, tako za pacienta kot tudi za osebje (Poljanec, 2019). Med Enodimenzionalne lestvice so najprimernejše za merjenje bo-ugotavljanjem potreb po zdravstveni negi je temeljno vodilo v lečine pri odraslih osebah. Z njimi merimo jakost bolečine ter našem primeru prav ocenjevanje bolečine in je naša osnova za kako je določeno zdravilo prispevalo k zmanjšanju bolečine. pomoč, ki jo nudimo pacientu. Medicinska sestra je pri tem sa-Vsem znana in najbolj uporabljena je VAS letvica, vendar poleg mostojna. Ker lahko lajšanje bolečine vpliva na potek bolezni nje poznamo še lestvico, ki je besedno opisna in lestvica števil, in na zadovoljstvo pacienta, mora medicinska sestra pacientu s katero merimo bolečino (Žižek in Saje, 2011). Multidimen-nuditi socialno ter psihofizično ugodje, ki pa se lahko ob po-zionalne lestvice pa so: McGillov vprašalnik in Kratka oblika javu bolečine spreminja. Medicinska sestra mora biti vedno McGillovega vprašalnika. Najbolj zanesljiva primarna metoda na razpolago in se je dolžna ob vsaki spremembi tudi odzvati ocenjevanja bolečine je besedna oblika komunikacije, saj nam (Pungartnik in Janiš, 2013). tako pacient najlažje izrazi jakost bolečine. Sem spada vizual-na analogna skala (VAS), kjer številka 0 pomeni, da bolečina ni prisotna, številka 10 pa opredeli neznosno bolečino. Bolečino Merjenje bolečine ocenjujemo vedno in sicer v tednih, mesecih, dnevih, takrat, Ne glede na merljivost bolečine je rezultat pri merjenju njene ko je najbolj močna in kadar je zelo malo ali pa nič prisotna. jakosti pri posamezniku zelo subjektiven. Pacient mora biti Za lažje razumevanje pri nekaterih bolnikih lahko ponudimo vključen v ocenjevanje in merjenje bolečine in pri tem tudi so-opcijo, da si bolnik recimo na del telesa, kjer najmočnejše čuti delovati, mora biti aktivni udeleženec pri obvladovanju svoje bolečino, nariše krogec (Kloščič Spevak, 2003). Velikokrat se bolečine in z nami sodelovati. Pri tem postopku ne ocenjujemo uporablja tudi numerična analgetična lestvica ali NAL, kjer se le jakosti bolečine, temveč tudi psihološko stanje pacienta in bolečina ocenjuje od 1 - 10 in razne druge lestvice. Pomembno učinek zdravljenja (Obran, 2000). je omeniti tudi Mcgillov vprašalnik, kjer lahko pacient bolečino Vsi vemo, da se mora bolečina meriti, preden se zdravilo apli-opiše večdimenzionalno in sicer kot čustveno, senzorno ter cira in po določenem času po aplikaciji zdravila. Zavedati se spoznavno-vrednotenjsko (Faganeli, 2012). moramo, da je podatek, ki nam ga poda pacient, verodostojen in da ga moramo upoštevati, vključno s posredovanjem podat-Vloga medicinske sestre pri lajšanju bolečine kov s strani medicinskih sester, ki je najbolj realen pokazatelj Kadar nam pacient potoži o svoji bolečini, to stori takrat, kadar bolečine. Vsak posameznik v timu se mora zavedati, da se ga nekaj boli, zato je pomembno, da se medicinska sestra po-mora pri bolečini ukrepati takoj in da ne smemo dovoliti, da drobno pozanima o njegovi bolečini. Njene naloge so, da izve se bolečina razvije, saj obstaja velika možnost, da je ne bomo lokacijo zelo hude bolečine, intenziteto, kam se bolečina širi, mogli obvladovati, s tem bo povečana možnost porabe anal-naravo (ostra, topa, pekoča…), čas trajanja bolečine ter vzroke getikov in ob tem je seveda več možnih zapletov, ki se lahko vplivanja na bolečino. Zato se pri pacientu najprej pozanima-pripetijo med samim razvojem bolečine (Rešetič, 2012). mo, kaj je bolečino povzročilo, šele tedaj se odločimo za korak Ocenjevanje bolečine je pri našem delu izrednega pomena in naprej in sicer korak k lajšanju bolečine (Rešetič, 2012). Naj-je pomembno za kakovostno in varno obravnavo pacientov, pomembnejše vloge medicinske sestre pri lajšanju bolečine pomaga nam pri diagnostiki, pri lažji izbiri zdravljenja ter pri so (Svilenkovič, 2007): bolečino dovolj zgodaj odkriti in pravo-oceni učinkovitosti določenega izbranega zdravljenja. Včasih časno prepoznati, merjenje in ocenjevanje bolečine v rednem se je težko izraziti in bolečino opredeliti z eno besedo, zato jo časovnem obdobju, izbira primerne lestvice za ocenjevanje pacienti pogostokrat opisujejo z že znanimi občutki bolečine. intenzitete bolečine, dokumentiranje, varno in pravilno delo Vse poglede bolečine je zelo težko oceniti, zato se odločimo pri apliciranju analgetikov (po navodilu zdravnika), prepoznati za tisto, ki je trenutno najbolj pomembna. Kadar je pri paci-neželene učinke protibolečinske terapije in uvajanje ukrepov entu komuniciranje oteženo, bodisi zaradi pomirjeval ali sla-za preprečevanje neželenih učinkov analgezije. Medicinska bega zdravja, kontroliramo vedenjske in fiziološke pokazatelje sestra pri ugotavljanju bolečine ves čas pacienta spremlja in bolečin. Največ uporabljena ocenitev je jakost bolečine. Res ga opazuje. Če smo vešči pri opazovanju pacienta, lahko marje, da je jakost bolečine pacientov subjektiven izraz, vendar sikateri pojav bolečine preprečimo, zmanjšamo ali pa ustrezno je najbolj zadosten in zanesljiv dokaz za prisotnost bolečine. zdravimo (Dolžan Lindič, Selan in Pergarec Žanksy, 2008). Me-Medicinska sestra mora k pacientu pristopiti vztrajno in potr-dicinska sestra mora prepoznati nebesedne znake izražanja pežljivo (Pavić, Mrkić in Škerjanec-Hodak, 2014). bolečine pri starostniku in s pacientovim opisom bolečine oceniti njegovo zdravstveno stanje, da bi lahko učinkovito na-Za ocenjevanje bolečine se uporabljata enodimenzionalne ali črtovala potrebno zdravstveno nego (Lukač, 2002). multidimenzionalne lestvice, največkrat se poslužujemo kar enodimenzionalne, ki vključuje ocenjevanje po VAS lestvici in Učinkovitost protibolečinske terapije se zabeleži v dokumen-ocenjevanje po lestvici obrazov (Rešetič, 2012). tacijski list, s tem pa prispevamo k večjemu vrednotenju dela S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 38 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A medicinske sestre pri obravnavi bolečine. Podatek o zapisu ja-Opis obdelave podatkov kosti bolečine pri pacientu je za nas zelo pomemben, saj nam Anketiranje smo izvajali v mesecu novembru 2022. Anketni pomaga pri kontinuiranem delu zdravstvene nege in prenosu vprašalnik je bil razdeljen pacientom na oddelku za travmato-podatkov (Rešetič, 2012). Z urejeno in berljivo dokumentacijo logijo, plastiko, ortopedijo in žilno kirurgijo kirurškega sektorja najlažje in najboljše dokažemo, da smo pri pacientu izvajali izbrane bolnišnice. Anketni vprašalnik je pacientu vročila me-najboljšo zdravstveno oskrbo. Takšna dokumentacija je naše dicinska sestra, zaposlena na tem oddelku. Medicinske sestre najboljše orodje pri pravni zaščiti v primeru morebitne tožbe. so dobile za sodelovanje pri anketiranju ustrezna navodila. An-Dandanes so zahtevne uporabnikov zdravstvenih storitev izje-ketiranci so bili ustno seznanjeni s potekom anketiranja. Prav mno visoke. Medicinske sestre moramo pri svojem delu delo-tako so bili seznanjeni z možnostjo odklonitve sodelovanja v vati kakovostno in strokovno, prav zato je tako zelo pomemb-raziskavi. Pri izpolnjevanju drugega dela anketnega vprašal-na dejanska, čitljiva in popolna dokumentacija zdravstvene nika je anketirancu s pojasnili pomagala medicinska sestra. nege (Blažič, 2013). Tretji del anketnega vprašalnika so anketiranci izpolnili samostojno. Izpolnjene anketne vprašalnike so pacienti oddali Raziskava medicinski sestri, ki jih je odložila na predhodno dogovorjeno Namen in cilji raziskave mesto na oddelku v zbiralnik z napisom ANKETE. Namen prispevka je predstaviti vlogo medicinske sestre pri Možnost vpogleda v rezultate raziskave je omogočena tako obravnavi bolečine s poudarkom akutne bolečine pri pa-instituciji, v kateri je raziskava potekala, kot anketirancem, ki cientih. Cilj prispevka je ugotoviti potek obravnave akutne so v raziskavi sodelovali. bolečine pri pacientih s strani medicinskih sester glede na izvedeno anketo med pacienti na oddelkih za travmatologijo Rezultati in plastiko, ortopedijo in žilno kirurgijo kirurškega sektorja Od 25 anketiranih pacientov je bilo 8 pacientov starih 86 let, izbrane bolnišnice. po en pacient pa je bil star 59, 85, 64, 39, 66, 56, 58, 45, 73, 77, Metode in tehnike zbiranja podatkov 35, 25, 68 79, 33, 72 in 47 let V raziskavi je sodelovalo 10 pa-V kvantitativni raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo cientov ženskega spola in 15 anketiranih pacientov moškega dela. Primarni viri so pridobljeni z anketiranjem. Pri razisko-spola. Kot lahko vidimo, je v raziskavi sodelovalo več moških vanju, odkrivanju in sistematični obdelavi dejstev so bile upo-kot žensk. rabljene naslednje metode: metoda analize in sinteze, metoda Analiza podatkov je pokazala, da je vloga medicinskih sester konkretizacije, metoda opisovanja, primerjalna metoda in sta-pri lajšanju bolečine v izbrani bolnišnici zelo uspešna, saj je po tistična metoda. Sekundarni viri so bili zbrani s pomočjo pre-VAS lestvici povprečna ocena vseh anketirancev pred aplikacijo gleda relevantne strokovne literature in virov (baze podatkov, terapije znašala 3. Povprečna ocena bolečine po aplikaciji te-COBISS, CINAHL in drugi viri). rapije per os je bila ocenjena z 2. Po aplikaciji opioidne terapije Opis instrumenta je povprečna ocena bolečine po VAS znašala 2. Njihova ocena bolečine po VAS lestvici je bila med hospitalizacijo ravno toliko Kot instrument za pridobivanje podatkov smo uporabili pol-visoka, kot si bolnišnica prizadeva in se trudi, da bi bila. strukturiran anketni vprašalnik. Vprašalnik je sestavljen iz treh delov. Prva dva dela anketnega vprašalnika sta sestavni del Štiriindvajset pacientov se je strinjalo, da je protibolečinska predpisanih standardiziranih instrumentov za ocenjevanje terapija predpisana redno. Samo en pacient je menil, da proti-pooperativne bolečine v izbrani bolnišnici. Prvi del omogoča bolečinska terapija ni bila predpisana redno. pridobivanje splošnih podatkov o anketirancu. Z vprašanji Deset pacientov je zaužilo protibolečinske terapije per os drugega dela pridobimo strokovne podatke o anketiranem pa- (oralno). Petnajstim pacientom se je bolečina lajšala preko cientu. V tem delu pri reševanju sodeluje odgovorna medicin-intravenozne terapije oziroma kapalne infuzije. ska sestra in pacientu po potrebi pomaga s pojasnili. Tretji del Osem pacientov je po vizualno analogni lestvici označilo svo-pacient izpolni samostojno. Sestavljajo ga štirje sklopi. V njih jo bolečino, po aplikaciji terapije per os, s številko 2, eden s anketiranci izrazijo svoja stališča o vlogi medicinske sestre pri 3 in eden z 1. Nihče ni označil svoje bolečine po aplikaciji lajšanju akutne bolečine. V tem delu smo uporabili Likertovo terapije per os z več kot 3. Pet pacientov je svojo bolečino po petstopenjsko lestvico. Anketni vprašalnik je bil razdeljen 30 aplikaciji opioida na VAS lestvici označilo s številko 1, šest z pacientom, od tega jih je bilo 25 v celoti rešenih in uporablje-2, trije s 3, eden s 4. nih v raziskavi. Anonimnost pacientov je bila zagotovljena, prav tako tudi anonimnost institucije, v kateri se je anketni Dvanajstim pacientom je medicinska sestra dobro predstavila vprašalnik izvajal. VAS lestvico, šest se jih ni moglo opredeliti, trije so se delno S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 39 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A opredelili in štirje se niso strinjali s trditvijo. Medicinska sestra Kot je razvidno iz raziskave, je doslednost oziroma merljivost je predstavila tudi druge lestvice za merjenje bolečine šestim bolečine pri pacientih zelo dobra, saj je kar 24 pacientov na pacientom, pet se jih ni opredelilo, dva sta se delno strinjala in zastavljeno vprašanje o merljivosti bolečine odgovorilo z DA dvanajst pacentov se ni strinjalo. in samo 1 pacient je podal odgovor NE. Pomembno je, da je podatek o jakosti bolečine zabeležen, saj nam pomaga, da pri Šestnajstim pacientom je podala dovolj informacij o boleči-pacientu opravljamo kontinuirano delo in lažje prenašanje po-ni, pet se jih ni opredelilo in štirje se delno niso strinjali. Kar datkov o bolečini (Rešetič, 2012). petnajstim pacientom je razumljivo podala informacije o bo-lečini, sedem se jih ni opredelilo in le trije pacienti se delno Dokumentacija zdravstvene nege predstavlja pomemben ele-niso strijali s trditvijo. Kar šestnajstim pacientom je dovolj ment zagotavljanja kakovostne oskrbe pacienta in izvajanje zgodaj podala informacije, šest se jih ni moglo opredeliti in zdravstvene nege po njenem celovitem procesu. Z dokumen-devetim pacientom ni podala informacij. Pri enajstih pacientih tiranjem medicinske sestre zbiramo, urejamo in beležimo do-je bila medicinska sestra dovolj komunikativna pri podajanju bljene podatke o bolečini pri pacientu. Velikokrat pa se zgodi, informacij, trije se delno niso strinjali s trditvijo in kar štirje se da medicinske sestre podvomijo o pacientovih besedah ob iz-sploh niso strinjali. ražanju doživljajoče bolečine (Dolžan Lindič, Selan in Pergarec Žansky, 2008). Osemnajst pacientov je menilo, da je medicinska sestra pris-Na vprašanje o redno predpisani protibolečinski terapiji smo luhnila njihovim težavam in sedem se ji ni opredelilo. Na trdi-dobili skoraj enoten odgovor, saj je kar 24 pacientov odgovori-tev, da je bila medicinska sestra odgovorna pri obravnavani lo, da je protibolečinska terapija bila redno (na ure) aplicirana njihovih težav, je pozitivno odgovorilo dvaindvajset pacientov, in samo 1 anketiranec je na zastavljeno vprašanje odgovoril trije anketiranci pa se niso mogli opredeliti. z NE. Medicinske sestre učinkovitost protibolečinske terapije S trditvijo, da je bila medicinska sestra dosegljiva pri obrav-beležijo na temperaturni list, s tem pa se omogoča sledljivost navi njihovih težav, se je v celoti strinjalo dvajset pacientov in in vrednotenje dela medicinskih sester pri obravnavi bolečine. samo pet pacientov se ni opredelilo. S podano trditvijo, da je Nekateri analgetiki se predpisujejo na ure, drugi pa se vzame-medicinska sestra ustrezno ukrepala, ko so ji potožili o svojo, kadar pacienti začutijo potrebo po tem. Nekateri strokov-jih težavah, se je v celoti strinjalo dvaindvajset pacientov in njaki so mnenja in prisegajo na apliciranje protibolečinske samo trije pacienti se delno niso strinjali. terapije »na uro«, vsaj v neposrednem pooperativnem obdobju (Žižek in Saje, 2011). Med zdravljenjem bolečine je tudi paci-Triindvajset pacientov se je s trditvijo o sodelovanju medicin-ent dolžan sodelovati z nami, nam na pravilen način izraziti ske sestre z ostalimi člani tima pri lajšanju bolečine v celoti bolečino in nam dati podatke o oceni svoje bolečine, ko ga za strinjalo, dva pacienta pa se nista mogla opredeliti. Da je bila to zaprosimo ali pa ko sam začuti bolečino. medicinska sestra samostojna pri lajšanju bolečine, je trditev, s katero se je šestnajst pacientov v celoti strinjalo, osem se Med celotnim procesom zdravstvene nege in ocenjevanjem jih ni moglo opredeliti in le eden od anketirancev se s tem le stopnje bolečine medicinska sestra pacienta opazuje in z opa-delno ni strinjal. zovanjem ugotavlja prisotnost in stopnjo bolečine, po določe-ni shemi aplicira analgetično terapijo, preverja njeno učinkovi-S trditvijo, da jim je medicinska sestra z ustreznim položajem tost in po potrebi tudi dodaja, če ji zdravnik tako naroči. Med lajšala bolečino, se je v celoti strinjalo šestnajst pacientov, vsemi intervencijami je dolžna spremljati prisotnost neželenih šest se jih ni moglo opredeliti, dva sta se s trditvijo delno stri-stranskih učinkov in beležiti podatke v negovalno dokumenta-njala in eden se ni strinjal. cijo oziroma na posebne liste, ki so namenjeni nadzorovanju Štiriindvajset pacientov se je v celoti strinjalo s trditvijo, da je bolečine po operativnem posegu. Kadar je potrebno, o tem medicinska sestra s predpisanim zdravilom po navodilu zdrav-obvesti zdravnika (Šmitek, 2008). nika lajšala bolečino, en pacient pa je se s trditvijo delno strinjal. Da je medicinska sestra omogočala nefarmakološke načine laj-Dvajset pacientov se je v celoti strinjalo s tem, da je medicin- šanja bolečine, je razvidno iz raziskave, saj se pacienti s trditvijo ska sestra s pogovorom pripomogla k zmanjšanju bolečine, trije o lajšanju bolečine z ustreznim položajem strinjajo v kar 16 pri-pacienti so se trditvijo delno strinjali in le dva se nista strinjala. merih, 9 pacientov se z dano trditvijo delno strinja. Vloga medicinskih sester pri lajšanju bolečine je zelo pomembna, saj lahko Razprava s tem vpliva na kakovostnejše življenje pacientov. Velikokrat se znajdemo v vlogi ugotavljanja stanj in potreb pri posamezniku. Od 25 anketiranih pacientov je bilo 10 pacientk in 15 pacien-Pomembno pri našem delu je, da z intervencijami zdravstve-tov. Iz podatkov izvedene ankete je razvidno, da kar 14 anketi-ne nege ne povečamo bolečine, skozi pogovor in opazovanje rancev spada v skupino starejših pacientov. smo dolžne spremljati stanje pacienta, mu nuditi podporo za S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 40 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A samostojno lajšanje bolečine, mu zagotavljati zdravstveno Na podano vprašanje o oceni bolečine po aplikaciji terapije per vzgojo v zvezi z njegovo bolečino in vsakodnevno izvajati do-os je ocena bolečine po VAS lestvici znašala med 1 in 3. Ko ločene alternativne ukrepe, s katerimi bi pripomogle odpraviti pacient začuti bolečino, ima vso pravico, da mu jo lajšamo, ali vsaj omiliti bolečino (Ščavničar, 2004). Idealna rešitev bi pomembno pa je tudi dejstvo, da se mora za njeno lajšanje bila povezati farmakološke in nefarmakološke načine lajšanja tudi sam potruditi in sodelovati s celotnim timom zdravstvene bolečine. Medicinska sestra pacientom zagotavlja 100 % udo-nege. Vsak pacient, hospitaliziran v bolnišnici, ima pravico do bje v času hospitalizacije in jo vključuje v vsako intervencijo ocenjevanja in zmanjševanja bolečine na najmanjšo možno dela. Medicinske sestre si morajo prizadevati za kontinuirano raven (3 ali manj), da je ne bi čutil oziroma da bi bila vsaj zno-spremljanje pacienta in mu ne glede na vse nuditi vse možne sna (Rešetič, 2015). nefarmakološke načine oziroma sredstva lajšanja bolečine (Svilenkovič, 2007). Na vprašanje o oceni bolečine po aplikaciji opioidne terapije je ocena bolečine vseh anketiranih pacientov po VAS lestvici zna-Podatki iz raziskave kažejo, da se 24 anketiranih pacientov v šala med 1 in 4. Zdravljenje bolečine po operativnem posegu celoti strinja s trditvijo, da jim je medicinska sestra s predpi-je v Sloveniji doseglo vrhunec, saj opažamo, da je vse več ljudi sanim zdravilom lajšala bolečino po navodilu zdravnika, s trdi-ozaveščenih o pravicah in načinih lajšanja bolečine (Golouh, tvijo se delno strinja samo 1 pacient. Če se bolečina ne zdravi 2013). Premalo znanja, netočne razlage pooperativne bolečine, pravočasno, lahko na telesu pusti dolgotrajne posledice in strpnost pacientov, nezadostno ocenjevanje bolečine in preve-ima zelo škodljiv učinek, lahko poveča invalidnosti, umrljivost lika obremenjenost medicinskih sester so največkrat vzrok za ter poslabša kakovost življenja pacientov (Sredanović, 2013). močno akutno pooperativno bolečino (Svilenkovič, 2009). Eden izmed najboljših načinov lajšanja bolečine je, če s tem začnemo, še preden se razboli. Velikokrat se zna zgoditi, da Sedemnajst pacientov se v celoti strinja s trditvijo, da je me-akutne (pooperativne) bolečine ne moremo predvideti, zato se dicinska sestra prisluhnila njihovim težavam, medtem ko se preventivno odločimo in po navodilu zdravnika apliciramo anal-osem pacientov ni opredelilo. Vsak podatek, ki nam ga paci-getik že ob prvem pojavu bolečine (Jagodic in Urbančič, 2005). ent poda, je verodostojen. Dolžne smo prisluhniti pacientom Da je medicinska sestra s pogovorom pripomogla k zmanj-in podatke, ki nam jih ti podajo, upoštevati, vključno s posre- šanju bolečine, se v celoti strinja 20 pacientov, trije se niso dovanjem podatkov s strani medicinskih sester, kar pa nam opredelili in dva se ne strinjata. Medicinske sestre imamo po-najbolj realno prikaže oceno bolečine. Pacient se bo počutil membno vlogo pri komunikaciji s pacientom. Velikokrat opa-sprejetega in varnega, medicinska sestra pa bo pridobila nje- žamo, da pacienti iz strahu ne zaupajo pomembnih podatkov govo zaupanje (Rešetič, 2012). zdravnikom, ampak jih v večini zaupajo medicinskim sestram. Da je bila medicinska sestra odgovorna pri obravnavani njiho-Moramo se zavedati, da se bo pacient najprej obrnil na nas, vih težav, se v celoti strinja dvaindvajset pacientov. Tri anketi-kadar bo naletel na kakšno oviro ali težavo, me pa moramo po-ranci se niso opredelili.. Medicinska sestra mora biti odgovorna čakati, da pacienti zberejo dovolj poguma in moči, da se nam pri ugotavljanju in lajšanju bolečine, saj z njo vpliva na kakovost zaupajo (Šepetavc, 2004. Pomembna pa je še komunikacija v življenja pacientov. Največkrat se znajdemo v vlogi ugotavlja-obliki dajanja čim bolj preprostih navodil, predvsem pacientom, nja stanja pri pacientih, da z intervencijami zdravstvene nege ki čutijo hude oblike pooperativne bolečine (Seničar, 2006). ne povečamo bolečine. Zmanjševanje bolečine je pomemben Analiza vprašanja o oceni bolečine po vizualno analogni le-in odgovoren del vsakdanjega dela medicinskih sester. Zaseda stvici pred aplikacijo terapije prikazuje, da je trinajst pacientov tudi pomembno vlogo v timu zdravstvene nege, saj je paciento-odgovorilo in označilo svojo bolečino po vizualno analogni le-va zagovornica in koordinatorica (Ščavničar, 2004). stvici s številkami od 1 do 3. S številkama med 4 in 5 je svojo Da je bila medicinska sestra dosegljiva pri obravnavi težav pa-bolečino označilo šest pacientov, od 6 do 8 je svojo bolečino cientov, se v celoti strinja dvajset pacientov. Pet anketirancev označilo šest pacientov. Pomembno pa je dejstvo, da nihče od se ni opredelilo. Ravno iz razloga, ker bolečina lahko vpliva na pacientov ni opredelil svoje bolečine po VAS lestvici višje od 8. potek bolezni in na njeno lajšanje, mora medicinska sestra pa-Dober nadzor nad pooperativno bolečino je ključna in prvotna cientu nuditi socialno ter psihofizično ugodje, to pa se lahko skrb vseh medicinskih sester. Cilj vseh medicinskih sester je ob pojavu bolečine tudi spreminja. Medicinska sestra mora doseči takšno stopnjo bolečine, ki jo bi pacient lahko zlahka prenašal. Če bi bolečino ocenili po VAS lestvici, bi ta znašala biti pacientom in njihovim svojcem vedno na razpolago, njena na ravni črti, označeno s številkami od 1 do 10, nekje med 1 in ključna naloga pa je tudi odziv na vsako morebitno spremem-3, kar pomeni lažjo do največ zmerno bolečino. Če bi pacient bo pri pacientu (Pungartnik in Jasniš, 2013). ocenil bolečino s številko več kot 3, bi to že pomenilo nujno S trditvijo, da je medicinska sestra ustrezno ukrepala, ko so ji zdravljenje bolečine z analgetiki. Po najboljših močeh se tru-potožili o svojih težavah, se v celoti strinja triindvajset pacien-dimo vzdrževati bolečino na lestvici številke 3 in manj. Naše tov, dva pacienta pa se s to trditvijo delno strinjata. Medicinska temeljno delo in cilj je zadovoljen pacient (Svilenkovič, 2007). sestra je dolžna upoštevati informacije, ki ji jih pacient zaupa, S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 41 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A ob tem pa je njena dolžnost obvestiti tudi svoje sodelavce. Ka-kirurškega sektorja izbrane bolnišnice je razvidno, da je kar dar ji pacient potoži o jakosti svoje bolečine, mora medicinska trinajst pacientov pred aplikacijo predpisne terapije navajalo sestra v sodelovanju s pacientom na bolečino tudi odreagirati bolečine po VAS lestvici nad številko 3, medtem ko si izbrana in ukrepati s pravilnim načinom lajšanja bolečine (Saje, 2014). bolnišnica prizadeva in se trudi, da bi bolečina še naprej ostala Triindvajset pacientov se na trditev o sodelovanju medicinske znosna oziroma da pacient ne bi čutil bolečine. sestre z ostalimi člani tima pri lajšanju bolečine v celoti strinja, Naša naloga je, da strmimo k temu, da v bolnišnici pacienti dva pa se nista opredelila. Timski pristop je zelo pomemben pri ne čutijo bolečine oziroma naj bi bila ta minimalna/znosna. zdravljenju bolečine. Povezovanje, izmenjava različnih mnenj in S tem izpolnjujemo svoje poslanstvo in omogočamo vsem izkušnje medicinskim sestram predstavljajo ključ do kakovo-pacientom, da se v bolnišnicah kljub zdravljenju bolezenske-stne in celostne obravnave pacientov, ki se uporabljajo na vseh ga stanja počutijo kar se da dobro. Da pacienti iz bolnišnice ravneh zdravljenja (Bahč in Mlinar, 2013). Medicinska sestra odidejo zadovoljni, jih mora celoten kolektiv zdravstvene nege mora pacienta obravnavati celostno, svoje ugotovitve pri njem obravnavati celostno in v skladu z etičnimi načeli. je dolžna zabeležiti v proces zdravstvene nege, se po njem rav-Zaključimo naj z mislijo, da je bolečina naša prijateljica, ker nati in o spremembi obvestiti tudi svoje sodelavce, nadrejene nas opozarja, da je z nami nekaj narobe. Lajšanje bolečine je ter vse, ki delujejo v timu zdravstvene nege (Ščavničar, 2004). božansko delo, kar jo opredeljuje veliko število avtorjev, zato »Medicinska sestra je bila samostojna pri lajšanju bolečine,« smo tudi mi takšnega mnenja. Medicinska sestra bolečine ne je trditev, s katero se šestnajst pacientov v celoti strinja, osem lajša le po zdravnikovem navodilu, ravno obratno, njene nalo-se jih ni opredelilo in le en pacient se s tem le delno strinja. ge zajemajo širši spekter lajšanja bolečine in ne le apliciranje Pri akutni bolečini je zelo pomembno njeno lajšanje in delo protibolečinske terapije. Na vse mogoče načine se trudimo medicinske sestre, ki jo je sposobna na več načinov tudi lajša-pacientom lajšati bolečino, jim stati ob strani, jim nuditi oporo ti. Pri tem je medicinska sestra tudi samostojna. Individualen in biti empatične ob obravnavi njihovih težav. pristop pri lajšanju akutne bolečine je prvotnega pomena, saj se moramo zavedati, da vsak posameznik bolečino sprejema in čuti individualno in ravno iz tega razloga jo moramo tudi na LITERATURA 1. Bahč, L. & Mlinar, Š., 2013. Spremljanje in lajšanje akutne pooperativne ustrezen način lajšati (Žižek in Saje, 2011). bolečine v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. V A. Buhvald (ur.), 40 let zdravstvene nege v enoti Intenzivne medicine operativnih strok Splošne ZAKLJUČEK bolnišnice Slovenj Gradec, pp. 30-37. 2. Blažič, M., 2013. Z dokumentiranjem se preprečijo napake v zdravstveni Bolečina je ena najpogosteje uporabljenih besed pri pacientih negi. V A. Podhostnik (ur.), Napake v zdravstveni negi. Novo mesto: Visoka šola za zdravstvo Novo mesto, pp.11-14. na kirurških oddelkih. Z njo se srečujemo zaposleni na podro-3. Božić, J., 2014. Uspešnost preprečevanja in lajšanja pooperativne bole- čju zdravstvene nege vsakodnevno, ne glede na vrsto zapo- čine v hrvaških bolnišnicah. (Magistrsko delo). Jesenice: Visoka šola za slitve (na primarni ravni, sekundarni ravni ali terciarni ravni). zdravstveno nego, Jesenice. Pri našem raziskovanju smo opazili, da je vloga medicinske 4. Dolžan Lindič, H., Selan, N. in PergarecŽansky, I., 2008. Kakovostno vodenje bolečine – vloga medicinske sestre. V Z. Kramar in A. Kraigher sestre pri lajšanju akutni bolečini pri pacientih zelo pomemb- (ur.), Dnevi Angele Boškin – Dejstvo za kakovost. Jesenice: Splošna na in odgovorna. V svojem delu smo prišli do spoznanja, da so bolnišnica, pp.146-149. pacienti v izbrani bolnišnici zelo dobro seznanjeni z bolečino 5. Faganeli, N., 2012. Zdravljenje in vodenje akutne pooperativne bolečine. Farmacevtski vestnik, 63(1-64), pp.10-13. in s pravico do njenega lajšanja. Ne glede na razvoj tehnologi-6. Golouh, L., 2013. Kako uspešno obvladujemo kronično bolečino v Slove-je, sodeč po svetovnih številkah, še vedno opažamo preveliko niji. V Z. Klemenc-Ketiš in M. Drešček (ur.), VIII Kokaljevi dnevi. Bolečina število prisotnosti bolečine pri pacientih. in vrtoglavica, sistemsko protivnetno zdravljenje s fitoterapijo, aktual-nosti-depresija & ED & BHP, okužbe s pnevmokoki, alkoholizem, BHP, so-Izbrana bolnišnica je ustanovila in uvedla poseben protokol delovanje s farmacevti, Ažmanov simpozij, praktične veščine. Ljubljana: Združenje zdravnikov družinske medicine SZD, pp. 3-12. lajšanja bolečine, ki so se ga dolžni držati vsi zdravstveni 7. Klopčič Spevak, M. 2003. Ocenjevanje bolnikov z bolečino v vratu. V H. delavci, tako medicinske sestre kot zdravniki in ga dosledno Burger in N. Goljar (ur.), Ocenjevanje izida v medicinski rehabilitaciji izpolnjevati. Rezultati dosedanjih raziskav na tem področju (str. 75–86). Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo. kažejo, da je izbrana bolnišnica na pravi poti, kljub temu pa 8. Jagodic, V. in Urbančič, A., 2005. Lajšanje bolečine pri bolniku v enoti intenzivne terapije Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v je potrebno še vedno vlagati veliko truda in si prizadevati, da Ljubljani. Obzornik zdravstvene nege, 39, pp. 215–219. se bi stvari še izboljševale, oziroma stremeti k temu, da ne bi 9. Kurtić, I. 2015. Vloga medicinske sestre pri lajšanju akutne bolečine (Di-prišlo do upada že odlično doseženih rezultatov. plomska naloga). Novo mesto: Fakulteta za zdravstvene vede. 10. Lukač, V., 2002. Bolečina in starostnik. V V. Lukač, S. Bizjak, M. Kotnik, I. Kot kažejo nekatere raziskave, je odstotek pacientov, pri kate-Novosel in S. Renčel (ur.), Zdravstvena nega težko bolnega in umirajočerih je bolečina še vedno prisotna v času hospitalizacije, ogro-ga varovanca v socialnem zavodu . Kranjska gora: Zbornica zdravstvene nege Slovenije – Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih men. Tudi iz podatkov iz izvedene ankete med pacienti na od-tehnikov Slovenije, Strokovna sekcija medicinskih sester in zdravstvenih delkih za travmatologijo, plastiko, ortopedijo in žilno kirurgijo tehnikov v socialnih zavodih, pp. 5-8. S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 42 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A 11. Obran, S. 2000. Ocenjevanje in merjenje akutne pooperativne bolečine. 20. Rešetič, J., 2015. Vpliv demingovega kroga na proces lajšanja akutne Obzornik zdravstvene nege, 34, pp. 215-220. bolečine v Splošni bolnišnici Novo mesto. Jesnice: Dnevi Angele Boškin. 12. Pavić, K., Mrkić, N. in Škerjanec-Hodak, A., 2014. Ocena in obvladovanje 21. Saje, M., 2014. Vloga medicinske sestre pri zdravljenju bolečine v pali-bolečine pri invazivno mehansko predihavanih pacientih. V C. Gregorc, ativni oskrbi. V M. Blažič (ur.), Interdisciplinarno povezovanje za pretok K. Peternelj, R. Kočevar in D. Doberšek (ur.), Z znanjem in sodelovanjem znanja med teorijo in prakso. Novo mesto: Fakulteta zdravstvene vede rešujemo življenje. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slo-Novo mesto, pp. 248-259. venije, pp. 218-222. 22. Seničar, A., 2006. Psihična priprava bolnika na operativni poseg. V M. 13. Poljanec, A., 2019. Bolečini pripadajo rahločutni odnosi. Bolečina tiha Rebernik Milić (ur.), Zagotovimo varnost pacienta. Ljubljana: Sekcija epidemija sodobnega časa. Društvo medicinskih sester, babic in zdra-medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v operativni dejavnosti, vstvenih tehnikov Maribor. pp.7-18. 14. Požlep, G., 2009. Akutna bolečina v klinični praksi. Farmacevtski vestnik, 23. Sredanović, A., 2013. Raziskava o vodenju pooperativne bolečine na 60 (2), pp. 95–97. primeru kirurškega oddelka (Diplomsko delo). Jesenice: Visoka šola za 15. Pungartnik, J. & Janiš, M., 2013. Zdravljenje bolečine v enoti intenzivne zdravstveno nego, Jesenice. medicine. V A. Buhvald (ur.), 40 let zdravstvene nege v enoti Intenzivne 24. Svilenković, V., 2007. Prepoznavanje in ocenjevanje akutne bolečine. V medicine operativnih strok Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Slovenj A. Kvas (ur.), Interdisciplinarna obravnava bolnika pred, med transplan-Gradec: Splošna bolnišnica, pp.38-45. tacijo srca in po njej .Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege 16. Ravnikar, T., 2013. Zdravstvena nega pacienta z akutno bolečino po Slovenije – Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih teh-operativnem posegu (Diplomska naloga). Jesenice: Visoka šola za zdra-nikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v vstveno nego Jesenice. kardiologiji in angiologiji, pp. 55-62. 17. Rebula, A & Prebeg, J., 2019 Bolečina telesa, čustev in duha: viri trpljenja 25. Svilenković, V., 2009. Ocenjevanje bolečine kot element kakovosti oskr-v sodobnem človeku in pot v olajšanje. Organske in psihoterapevtske be bolnika (Diplomska naloga). Maribor: Fakulteta za zdravstvene vede. osnove posluha, stika in podpor. K. Pirš in B. Donik (ur.), Bolečina tiha 26. Ščavničar, E., 2004. Celostna obravnava pojava bolečine v zdravstveni epidemija sodobnega časa. Maribor: Društvo medicinskih sester, babic negi. Obzornik zdravstvene nege, 38 (2), pp.101-111. in zdravstvenih tehnikov Maribor, pp.10-18. 27. Šmitek, J., 2008. Zdravljenje bolečine-epiduralni kateter. V J. Šmitek in 18. Rešetič, J., 2012. Odgovornost medicinske sestre pri lajšanju paciento-A. Krist (ur.), Venski pristopi, odvzemi krvi in dajanje zdravil. Ljubljana: ve bolečine na kirurškem oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto. V M. Univerzitetni klinični center Ljubljana, pp. 186-212. Berkopec (ur.), Odgovornost v zdravstveni negi. Novo mesto: Splošna 28. Žižek, A. in Saje, M., 2011. Naloge medicinske sestre pri nadzoru boleči-bolnišnica Novo mesto v sodelovanju z Društvom medicinskih sester, ne. V M. Lahe in A. Lovrenčič (ur.), Razvijanje medpoklicnega sodelova-babic in zdravstvenih tehnikov Novo mesto in Visoko šolo za zdravstvo nja v času študija na področju zdravstvenih ved. Maribor: Fakulteta za v Novem mestu, pp. 25-31. zdravstvene vede, pp. 138-145. 19. Rešetič, J., 2012. Bolečina kot peta vitalna funkcija. V L. Fošnarič (ur.), Ur-gentna stanja v kirurgiji – Vloga in pomen zdravstvene nege. Celje: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, pp. 67-74. S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 43 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A REKONSTRUKCIJE V PLASTIČNI KIRURGIJI Ana Katarina Vujkovac Mahmutović, dr. med. Univerzitetni klinični center Ljubljana, KO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline katarina.vujkovac@gmail.com IZVLEČEK Takšen način rekonstrukcije dojke omogoča čim bolj naravno spreminjanje tkiva s staranjem in nihanji telesne teže, bolnice Rekonstruktivna plastična kirurgija je veja medicine, ki se ukvar-pa čutijo manj psihološkega stresa, saj dojko takoj po odstra-ja s povrnitvijo fukcije in normalnega estetskega izgleda delov nitvi nadomestimo.4 telesa po poškodbah, boleznih ali prirojenih anomalijah. Z uporabo številnih rekonstruktivnih tehnik, predvsem s premikom tkiv z drugega dela telesa, poizkušamo nadomestiti poškodo-Replantacija vano ali odstranjeno tkivo ter hkrati povrniti ali izboljšati izgled. Replantacije so posegi, s katerimi prišijemo nazaj del telesa, S tem ublažimo tako fizični kot tudi psihični vpliv poškodbe. ki je bil med poškodbo amputiran, z namenom ohraniti čim Zgodovinsko se je pri odločanju o posegih uporabljalo rekon-boljšo funkcijo poškodovane okončine. Replantiramo najpo-struktivno lestvico, od enostavnega šiva rane, do kritja defekta gosteje prste, lahko pa tudi celotne okončine. s kožnim presadkom, lokalnim režnjem in nazadnje s prostim Za uspešno replantacijo je nujno, da tkiva niso zmečkana ali režnjem. V današnjem času se glede na poškodbo ali lokalno na drug način uničena, saj v tem primeru replantacija ni mogo-stanje odločimo tudi za več tovrstnih posegov hkrati in ne nuj- ča. Amputirani del mora biti pravilno shranjen – v neprodušno no v zaporedju od preprostejšega k zahtevnejšemu.1 zaprti vreči zavit v vlažen zloženec, ki je potopljena v vrečo z Rekonstruktivni posegi so sicer tudi del drugih kirurških vej, ledom. Izjemnega pomena je tudi hitro ukrepanje in čim hi-vendar so v plastični kirurgiji vsakodnevna stalnica. trejši prevoz poškodovanca do bolnišnice, kjer bo replantacija izvedena, saj uspešnost replantacije s časom upada, idealno Ključne besede: rekonstrukcija, plastična kirurgija pa mora biti opravljena v 6-12 urah od poškodbe.5 Rekonstrukcija dojke z lastnim tkivom V operacijski dvorani je pri tovrstnih posegih pomembno, da si vse strukture, ki jih bo potrebno zašiti, prikažemo in oznaMed najpogostejšimi rekonstrukcijami, ki jih izvajamo v UKC čimo z mikrokirurškimi šivi. To izvajamo v dveh ekipah, kjer Ljubljana, so rekonstrukcije dojk pri bolnicah z rakom dojke. prva pripravi strukture npr. na roki, druga pa na prstu, saj s Vsaka bolnica je predstavljena na konziliju, ki odloča o najbolj tem skrajšamo čas do uspešne replantacije. Opravi se osteos-ustrezni vrsti rekonstrukcije. Dojko lahko rekonstruiramo s po-inteza zloma, šivi flektornih in ekstenzornih tetiv, anastomoze močjo tkivnih razširjevalcev in silikonskih prsnih vsadkov, ali arterij in ven in šivi živcev. V primeru digitalnih arterij in ven je pa z lastnim tkivom, odvzetim s trebuha. potrebna uporaba mikroskopa, saj gre za žile, ki imajo premer V primeru rekonstrukcije z lastnim tkivom (avtologna rekon-lumna le 1-2 mm.6 Po uspešnih mikrokirurških anastomozah strukcija), onkološki kirurgi sprva odstranijo celotno tkivo dojke, žil, se prst obarva rožnato. vključno z delom kože, kjer je prisotna bradavica. Plastični kirurgi nato odvzamemo tkivo s trebuha skupaj z žilami, ki ga prehra-Poleg operativnega posega je funkcija poškodovanega prsta njujejo, kar imenujemo prosti reženj. Žile s pomočjo povečave ali okončine po replantaciji odvisna od nivoja poškodbe, sta-mikroskopa prišijemo na sprejemno arterijo in veno pod rebrom nja mehkih tkiv (zmečkanina/vreznina/frikcijska opeklina), odstranjene dojke. S tem omogočimo, da tkivo iz trebuha preži-po-operativnih zapletov (vnetje, nezaraščenost zloma), reiner-vi. Reženj nato preoblikujemo tako, da ima obliko odstranjene vacije živcev, fizioterapije in motiviranosti pacienta. dojke, s pomočjo tehtanja tkiva pa se prepričamo, da je tudi 'novo oblikovana dojka' primerljive teže kot odstranjena.2 Kritje vrzeli spodnjih okončin Nekaj mesecev po posegu v lokalni anesteziji rekonstruiramo Defekti mehkih tkiv na spodnji okončini so posledica viso- še bradavico s pomočjo manjših lokalnih režnjev, ko je le-ta za-ko-energijskih poškodb - odprtih zlomov (prometne nesreče, celjena, pa areolo še tetoviramo s permanentnim pigmentom.3 padec iz višine) ali vnetja po operativnem ali konservativnem S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 44 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A zdravljenju zlomov. S kritjem defekta z mehkimi tkivi se lahko Replantirane prste in režnje po operaciji opazujemo; pri nas izognemo amputaciji spodnje okončine. se zanašamo na izkušnje medicinskih sester, ki v prvih 72 ur V primeru povrhnjih poškodb mehkega tkiva po nekrektomiji prste/režnje opazujejo na eno uro. Spremlja se kapilarni povra- - odstranitvi nevitalnih predelov kože, podkožja in mišic, upo-tek, temperatura, turgor in barva. Hiter povratek ter cianotična rabljamo VAC ( angl. vacuum assisted closure), ki spodbuja obarvanost pomeni vensko stazo, torej težavo pri pretoku sko-nastanek granulacij, preko katerih položimo kožni presadek zi veno. Če je reženj prazen, bled s počasnim povratkom, pa delne debeline kože in s tem omogočimo zaceljenje defekta. je težava v pretoku skozi arterijo. V obeh primerih medicinska sestra ob spremembi stanja obvesti zdravnika, saj je v večini Kritje vrzeli z režnjem je potrebno takrat, ko je prisotna iz-primerov potrebno reženj revidirati in preveriti kakšen je pretok postavljena kostnina in preko nje mehkih tkiv ni mogoče zašiti. skozi žile. Ob trombozi žile še enkrat zašijemo, da se ponovno V primeru manjših defektov lahko nepoškodovano mišico 'obr-vzpostavi dober pretok.8 nemo' v predel defekta in s tem zapolnimo vrzel in prekrijemo kost. Mišice, ki so primerne za vezane režnje, so tiste, katerih Tovrstne bolnike v povprečju odpustimo v domačo oskrbo po funkcija ni bistvenega pomena za funkcionalnost noge, npr. enem tednu. V tem času se možnost za zaplete, ki bi vodili do del dvoglave mečne mišice (lat. gastrocnemius), velika mečna odmrtja režnja ali prsta drastično zmanjša. mišica (lat. soleus). Pri tovrstnih režnjih si pazljivo prikaže-mo arterijo in veno (žilni pecelj), ki ga ne prekinemo, temveč LITERATURA sprostimo do te mere, da lahko mišico všijemo v defekt. Preko 1. Simman R. Wound closure and the reconstructive ladder in plastic sur-površine mišičnega režnja nato namestimo kožni presadek. gery. J Am Col Certif Wound Spec. 2009 May 1;1(1):6-11. doi: 10.1016/j. jcws.2008.10.003. PMID: 24527102; PMCID: PMC3478906. Podobno lahko uporabimo tudi tkivo nad mišico – režnje pa 2. Cubitt J, Barber Z, Khan AA, Tyler M. Breast reconstruction with imenujemo fasciokutane, npr. suralni reženj ali propeler reženj. deep inferior epigastric perforator flaps. Ann R Coll Surg Engl. 2012 Nov;94(8):552-8. doi: 10.1308/003588412X13373405386457. PMID: V primeru večjih vrzeli, poškodbe lokalnih mišic ali poškodb 23131224; PMCID: PMC3954280. v distalnem delu goleni tudi rekonstrukcija z vezanim ali lo-3. Nimboriboonporn A, Chuthapisith S. Nipple-areola complex recon-kalnim režnjem ne pride v poštev. Pri tovrstnih defektih se že struction. Gland Surg. 2014 Feb;3(1):35-42. doi: 10.3978/j.issn. 2227-684X.2014.02.06. PMID: 25083492; PMCID: PMC4115772. takoj odločimo za rekonstrukcijo s prostimi režnji – najpogo-4. Al-Ghazal SK, Sully L, Fallowfield L, Blamey RW. The psychological steje odvzetim s stegna. Poseg je zato kompleksnejši ter zah-impact of immediate rather than delayed breast reconstruction. Eur J teva znanje mikrokirurgije zaradi žilnih anastomoz, primerne Surg Oncol. 2000 Feb;26(1):17-9. doi: 10.1053/ejso.1999.0733. PMID: pa morajo biti tudi sprejemne žile na poškodovani nogi, kar 10718173. 5. Maricevich M, Carlsen B, Mardini S, Moran S. Upper extremity and digital predoperativno ugotavljamo s pomočjo CT angiografije.7 replantation. Hand (N Y). 2011 Dec;6(4):356-63. doi: 10.1007/s11552-011-9353-5. Epub 2011 Aug 4. PMID: 23204960; PMCID: PMC3213257. Pooperativno spremljanje 6. Fazan VP, Borges CT, Da Silva JH, Caetano AG, Filho OA. Superficial palmar arch: an arterial diameter study. J Anat. 2004 Apr;204(4):307-Bolnika je potrebno po posegu spremljati. Sprva se zagotavlja 11. doi: 10.1111/j.0021-8782.2004.00281.x. PMID: 15061757; PMCID: PMC1571293. normotenzivnost z nadomeščanjem tekočin ali krvnih priprav-7. AlMugaren FM, Pak CJ, Suh HP, Hong JP. Best Local Flaps for Lower kov. Zelo pomembna je antitrombotična zaščita in antiagrega-Extremity Reconstruction. Plast Reconstr Surg Glob Open. 2020 cijsko zdravljenje, saj s tem preprečimo nastanek trombov v Apr 30;8(4):e2774. doi: 10.1097/GOX.0000000000002774. PMID: 32440438; PMCID: PMC7209892. zašitih žilah. V primeru, da trombi nastajajo že med posegom, 8. Ponticorvo A, Taydas E, Mazhar A, Ellstrom CL, Rimler J, Scholz T, Tong bolniku uvedemo tudi intravensko terapijo s heparinom. J, Evans GR, Cuccia DJ, Durkin AJ. Evaluating visual perception for as-sessing reconstructed flap health. J Surg Res. 2015 Jul;197(1):210-7. doi: 10.1016/j.jss.2015.03.099. Epub 2015 Apr 4. PMID: 25935469; PMCID: PMC4457570. S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 45 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A SPREJEMANJE VIZUALNIH IN FUNKCIONALNIH SPREMEMB PO OPERACIJI V PREDELU OBRAZA dr. Marjeta Logar Čuček, dipl. m. s., spec. mang. Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za maksilofacialno in oralno kirurgijo marjetalogar@gmail.com IZVLEČEK klasifikacijo prirojenih nepravilnosti v maksilofacialnem podro- čju pri otrocih, potek zdravljenja in pomoč pri zmanjševanju Obraz je ogledalo našega zdravja in razpoloženja. Videz obraza otrokovih funkcionalnih in psihičnih motenj. Cilj je prepoznati vpliva na vse vidike posameznikovega življenja, tako funkcional-pomen zahtevnosti zdravljenja in zdravstvene nege otroka s nega kot psihičnega, in je osrednjega pomena za razvoj odno-shizo v za to specializiranem kliničnem oddelku kirurgije in so-sov, interakcijo z okoljem in dobro počutje. Človeka označuje v delovalne vloge staršev v procesu zdravljenja ter sprejemanja vseh obdobjih življenja, v otroštvu, adolescenci in v času odra-vizualnih ter funkcionalnih sprememb po končanem zdravlje-slosti. V življenju so prisotne tudi možnosti različnih deformacij nju. Ugotovljeno je, da otrok s prirojeno napako v oromaksilo-obraza, ki lahko zmanjšajo njegovo funkcijo, kot je hranjenje, di-facialnem področju s pomočjo operacij, ki potekajo v različnih hanje, govorjenje, neverbalno izražanje. Iz vsega naštetega sle- časovnih obdobjih, lahko zaživi primerljivo z enako starim vr-di, da sprememba videza obraza, poleg tega, da lahko zmanjša stnikom. Izrednega pomena je v proces zdravljenja vključevati podobo posameznika o sebi, znatno vpliva na sposobnosti po-starše. S strani zdravstvenega osebja jih je treba podpreti, per-sameznikov v smislu fizične in socialne funkcionalnosti. Zato je manentno izobraževati in opolnomočiti za spopadanje z raz- še kako pomembno, da se v procesu zdravljenja poškodb ali pri-ličnimi odzivi otrok na njihov – morda nekoliko – spremenjen rojenih napak v čim večji meri poskrbi za vse motnje in se takó videz in morebitne stiske, ki jih doživljajo v obdobju odraščanja. človeku vrne samozavest in kakovost življenja – ne samo kot V zaključku poudarjamo, da je t. i. drugačnost lahko »drugač- povrnitev funkcionalnosti, ampak tudi človeškega dostojanstva. na«, in sicer v smislu sprejemanja samega sebe, enakovredne-K temu veliko pomaga obravnava pacienta na maksilofacialni ga vključevanja v širšo družbo, družbene koristi in izboljševanja in oralni kirurgiji, z nenehno razvijajočimi se inovativnimi pris-družbenega dojemanja privlačnosti, uspeha in zdravja. To je topi v kirurških tehnikah in z multidisciplinarno obravnavo. uspeh, ki presega zgolj povrnitev funkcionalnosti. Sprejemanje vizualnih in funkcionalnih sprememb po operaciji Ključne besede: prirojene nepravilnosti maksilofacialnega v predelu obraza je odvisno od prirojene nepravilnosti maksi-področja, zdravljenje, zadovoljstvo, kakovost življenja lofacialnega področja ali bolezenskega stanja in radikalnosti operativnega posega. Končni uspeh določata dva prevladujo-UVOD ča dejavnika, zadovoljstvo in izboljšanje življenja pacientov. Različne deformacije obraza ne vključujejo samo poškodb, Rekonstruktivna kirurgija obraza je namenjena odpravljanju ampak tudi prirojene nepravilnosti maksilofacialnega področ- anatomskih napak, reviziji brazgotin, popravilu kraniomaksi-ja. Ene izmed teh so heilognatopalatoshize, razcepi različnih lofacialnih zlomov in raztrganin, zdravljenju malformacij, ma-oblik pri otrocih. Prizadenejo lahko funkcijo ustne in nosne ksilofacialnh in kraniofacialnih razpok, ortognatski kirurgiji in votline. Vplivajo na izgled, rast in razvoj obraza. Zdravljenje rekonstrukciji po zdravljenju raka (Rogers, 2012). Končni cilj je dolgotrajno in zahteva sodelovanje strokovnjakov različnih pri zdravljenju zlomov obraznih kosti je doseči natančno in področij. V najnežnejšem obdobju otroka in v času odraščanja stabilno zmanjšanje ob hkratnem zmanjšanju zunanjih braz-je treba vključiti tudi starše, ki so izpostavljeni dodatnim psi-gotin in deformacij (Strong, 2004). hičnim in fizičnim obremenitvam v sprejemanju tako imenova-Najpogostejše prirojene nepravilnosti maksilofacialnega pod-ne »drugačnosti« njihovega otroka in je v naši družbi še vedno ročja so heilognatopalatoshize, razcepi različnih oblik. Shiza prisotno. Namen članka je predstaviti potencialne vzroke in pomeni prekinitev v zgornji ustnici, v čeljustnem grebenu in S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 46 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A na nebu; zaradi nje je dodatno deformiran nos (Koželj, 2014). glede na geografska območja. Pomembne so že zaznane Orofacialni razcepi so lahko genetsko pogojeni in/ali nastane-prirojene nepravilnosti maksilofacialnega področja v družini. jo pod vplivom okolja. Razvijejo se v zgodnji fazi nosečnosti, Tako je verjetnost za rojstvo otroka z razcepom 20-krat do 25-med petim in osmim tednom nosečnosti. So posledica motenj krat večja, če ima razcep eden od staršev ali če imata starša v združevanju embrionalnih izboklin in gub in lahko nastanejo brez te prirojene nepravilnosti že enega otroka z razcepom v vsakem ključnem koraku združevanja. Izpostavljenost ško-ustnice in/ali neba (Koželj, 2014; Jašić, et al., 2014). dljivim dejavnikom kasneje ni več usodna za nastanek shize Klasifikacija SHIZ (Koželj, 2014; Watkins, et al., 2014). Orofacialne razcepe delimo v štiri skupine. Delitev temelji na Shize, odvisno od oblike in stopnje, združujejo ustno in nosno embrionalnem razvoju: votlino. Tako je lahko prizadeta funkcija obeh votlin. Takoj po rojstvu so prisotne težave pri hranjenju in požiranju, kasneje se • V prvo skupino, ki obsega shize primarnega neba (heiloshize lahko pojavijo težave pri dihanju, sluhu, govoru in nepravilnosti in heilognatoshize) prištevamo razcep ustnice ali ustnice in v razporeditvi zob (Koželj, 2014; Jelenc, et al., 2019). Razcep v čeljustnega grebena na eni, desni ali levi strani, ali obeh stra-orofacialnem področju vpliva na izgled, rast in razvoj obraza, neh. Vsaka od naštetih oblik je lahko popolna ali nepopolna. posledično močno zniža kakovost otrokovega življenja, prav • V drugo skupino oziroma v skupino shiz primarnega in tako njegovih staršev. Ti v procesu sprejetja in razumevanja sekundarnega neba (heilognatopalatoshize) sodijo raz-diagnoze potrebujejo podporo s strani zdravstvenega osebja cepljena ustnica, čeljustni greben in nebo na eni ali obeh (Eberlinc, 2014; Koželj, 2014; Watkins, et al., 2014). straneh. Lahko so popolne ali nepopolne. Z upoštevanjem izsledkov dolgoletnih izkušenj, kritičnim pre- • Tretja skupina orofacialnih razcepov vključuje samo raz-sojanjem rezultatov, uvajanjem novosti, shize uspešno zdra-cepljeno nebo (palatoshiza). Shize sekundarnega neba so vijo s pomočjo oralne in maksilofacialne kirurgije. V Sloveniji omejene samo na mehko oziroma mehko in trdo nebo. je obravnava otrok z razcepom ustnice in/ali neba centralizi-Delimo jih na tiste, pri katerih je prekinjeno le mehko nebo, rana na Kirurški kliniki, Kliničnem oddelku za maksilofacialno in tiste, pri katerih seže prekinitev tudi v kostni del neba. in oralno kirurgijo UKC Ljubljana. Že več kot tri desetletja se • V četrto skupino sodijo redke, netipične oblike orofa-spremlja otroke s shizo in tiste, pri katerih je shiza prepo-cialnih razcepov na drugih predelih obraza. So prečne, znavna kasneje. Vse to pripomore k izboljševanju zdravljenja poševne, sredinske oziroma vse, ki ne spadajo med prej prirojenih nepravilnosti maksilofacialnega področja otrok in naštete (Koželj, 2015; Jelenc, et al., 2019). načrtovanju kliničnega ter raziskovalnega dela (Koželj, 2015). Zdravljenje Prirojene nepravilnosti maksilofacialnega področja Zdravljenje shiz pri otrocih zahteva timsko obravnavo (Jašić, et al., 2014). Cilj vseh sodelujočih je povrniti otroku funkcijo Etiologija in epidemiologija govora, sluha, odvisno od oblike in stopnje shize ter videz, ki Vzroki za nastanek shiz so lahko pogojeni z več dejavniki, ne bo odstopal od povprečja drugih. V zdravljenje morajo biti genetskimi ali/in vplivi iz okolja. Avtorji Beaty, et al. (2016) v vključeni tudi starši, ki ob rojstvu svojega otroka s shizo dobijo svoji raziskavi navajajo, da so genetski dejavniki še vedno sla-potrebno informacijo o naravi okvare in pojasnilo, da je mogo-bo opredeljeni, saj ni jasno, kolikšen in kakšen je vpliv genov če otroka uspešno zdraviti (Jakomin, 2009). Potek zdravljenja na razvoj orofacialnih razcepov. Med vzroke iz okolja spadajo razdelimo na primarno zdravljenje, zdravljenje funkcionalnih bolezni matere v kritičnem obdobju embriogeneze, kot so in-motenj in sekundarno zdravljenje, ki odpravi morebitne napake, fekcijske bolezni in presnovne motnje. K prvim sodijo rdečke, ki so ostale po primarnem kirurškem zdravljenju (Koželj, 2014). herpes, citomegalija, toksoplazmoza, k drugim pa sladkorna bolezen in fenilketonurija. Med okoljske vplive spada jemanje Organizacija zdravljenja nekaterih zdravil, kot so učinkovine pri zdravljenju maligno-Zdravljenje shiz pri otrocih poteka ambulatno in bolnišnično. mov, antikonvulzivna sredstva, tudi pomanjkanje ali presežek Operativno zdravljenje je odvisno od oblike shize, vendar se vitaminov, hipoksija in uživanje prevelikih količin alkohola. Kot praviloma ne prične pred otrokovim šestim mesecem starosti eden izmed vzrokov za nastanek shiz niso izvzeta niti organ- (Koželj, 2014). ska topila niti izpostavljenost različnim oblikam žarčenja (Ko-Ambulatno zdravljenje. Priporočljivo je, da se zdravljenje ot- želj, 2014; Leslie & Marazita, 2013). roka s shizo začne zdraviti čimprej oziroma v prvem tednu V Sloveniji se v zadnjih 25 letih rodi en otrok s shizo na 600 ži-po rojstvu. Staršem je predstavljen potek in uspeh zdravlje-vorojenih. Incidenca niha, prisoten je trend naraščanja (Koželj, nja njihovega otroka. Kontrolni pregledi se izvajajo do šes-2014). Pojavnost rojstva otrok s shizo se v Sloveniji razlikuje tega meseca, ko se izvede načrtovan operativni poseg. S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 47 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A Novorojenci so po potrebi deležni predoperacijske čeljustno-interdisciplinarnega tima. Sestavljajo ga foniater, logoped, ortopedske priprave. Ambulantno zdravljenje se nadaljuje po zobozdravnik, ortodont, avdiolog, otolog, rinolog, psiholog, ki končanem osnovnem operativnem posegu. se v postopek zdravljenja vključujejo v najprimernejši otrokovi Bolnišnično zdravljenje. Na dan sprejema pride otrok s starši v starosti in za čim krajši čas. Rehabilitacija namreč zahteva og-ambulanto z vsemi izvidi opravljenih preiskav. Na oddelku, ki romno energije tako od otroka kot njegovih staršev, ki morajo je predstavljen tudi staršem oziroma tistemu, ki otroka sprem-prejemati psihofizično podporo (Koželj, 2014; Jakomin, 2009). lja, se pri otroku izmerijo vitalne funkcije, izveden je pogovor s Pomembno vlogo igra tudi medicinska sestra, ki spremlja pediatrom in anesteziologom; po potrebi se opravijo dodatne otrokovo obravnavo s prirojeno nepravilnostjo v maksilofaci-preiskave. Naslednji dan je otrok operiran. Po sedmih dnevih alnem področju od prvega dne po otrokovem rojstvu do konč- se odstranijo šivi, otrok je odpuščen v domačo oskrbo. nega zdravljenja. Operativno zdravljenje Zdravljenje funkcionalnih motenj, povezanih z Enostranske shize, ki so po klasifikaciji uvrščene v 1. sku-orofacialno shizo pino, so operirane pri starosti šestih mesecev. Pri popolni Najpogostejše funkcionalne motnje, pridružene razcepom, so obojestranski heilognatoshizi se operira ustnica in čeljustni motnje pri hranjenju, govoru, sluhu ter izraščanju in razpore-greben v enem posegu pri šestih mesecih, sicer pa v dveh po-ditvi zob. segih, v razmiku devetih mesecev. Po potrebi pri otroku poteka tudi čeljustnoortopetska priprava (Koželj, 2014). Motnje pri hranjenju. Nekatere oblike shiz dopuščajo dojenje. To so heiloshize, lažje oblike heilognatoshiz in nekatere oblike Enostranske heilognatopalatoshize, ki sodijo v 2. skupino, po-v predelu mehkega neba. Novorojenci, pri katerih je prisotna tekajo po naslednjem časovnem zaporedju: operacija ustnice enostranska ali obojestranska heilognatopalatoshiza ali samo je izvedena pri šestih mesecih otrokove starosti, mehko nebo palatoshiza, ne morejo sesati; dojenje nadomeščajo dude s operirajo pri enem letu, zaporo čeljustnega grebena in trdega primerno veliko odprtino, s pomočjo katere otrok lahko iztisne neba pa med drugim in tretjim letom starosti. Kirurško obrav-tekočino (Koželj, 2014). navo otrok z obojestransko heilognatopalatoshizo pogojuje otrokov odziv na čeljustnoortopetsko pripravo pred posegom. Motnje pri sluhu. S shizo prizadeto nebo pogosto vodi do pre- Če je odziv slabši, ustnice popravljajo prvič pri šestih mesecih vodne naglušnosti. Tako je serozni izliv v srednje uho najpo-in pozneje pri letu in pol otrokove starosti. Prav tako je v tem gostejši patološki izvid pri pregledu ušes, ki se lahko zaradi primeru potreben operativni poseg neba v dveh korakih: meh-neustreznega zdravljenja posledično kaže kot vnetje ušes s ko nebo operirajo pri enem letu, trdo pa pri poldrugem letu. stalnim ponavljanjem (Koželj, 2014). Ta najdemo pri 97 % ot-V primeru prekratke kolumele le-to podaljšajo pred otrokovim rok z razcepom neba (Taib, et al., 2015). vstopom v šolo (Koželj, 2014). Motnje pri govoru. Naglušnost ovira otrokov govorni razvoj; V tretjo skupino shiz sodi izolirana palatoshiza; otroci s to nepra-le-tega lahko ovira še kratka, brazgotinasta ali slabo gibljiva vilnostjo so operirani med drugim in tretjim letom starosti. Potre-zgornja ustnica, čeljustne in zobne nepravilnosti, neustrezna bujejo eno operacijo, in sicer po izrasti mlečnih zob (Koželj, 2014). dolžina, lega in gibljivost operiranega mehkega neba ter lega in gibljivost jezika (Koželj, 2014). Shize, ne glede na njihove oblike, je možno rekonstruirati z lokalnimi tkivi. Več posegov je izvedenih zato, ker bi se sicer Motnje pri izraščanju in razporeditvi zob. Agenezija zob, mikro-lahko zmanjšala prehodnost nosne votline in bi otrok po pose-dontija, nadštevični in ektopični zobje se pojavljajo najpogo-gu dihal skozi usta – to pa vodi v nepravilen razvoj prizadetih steje. Prisoten je slabši razvoj zgornje čeljusti, k čemur pripo-predelov (Koželj, 2014). more tudi drža odprtih ust zaradi slabše prehodnosti nosu, predvsem pri shizah iz 2. skupine razcepov. Srednja tretjina Sekundarni operativni posegi so namenjeni reoperaciji posa-obraza je slabše razvita, pride do motenj ugriza in spremenje-meznih delov iz estetskih razlogov, zaradi komunikacij med nega videza otroka. Večina teh otrok in tudi tisti, pri katerih je ustno in nosno votlino in posegom na nosu ter skeletu spodnje razcepljeno samo nebo, potrebuje že v otroštvu ortodontsko in zgornje ustnice. Vsi posegi zahtevajo določeno časovno od-zdravljenje ali ortognatske posege v odraslosti (Hočevar Bol-maknjenost, ki je pogojena z odraščanjem oziroma z zaključe-težar & Šereg Bahar, 2020). no rastjo (Jakomin, 2009; Koželj, 2014). Pooperativno zdravljenje Odziv staršev in otrok na opazne nepravilnosti v Ambulantni kontrolni pregledi zajemajo preverjanje diha-predelu obraza nja skozi nos, razvijanje obraza ob pravilni funkciji in na-Poleg funkcionalnih težav, kot so prehranjevanje, motnje go- črtovanje nadaljnjega zdravljenja. To zahteva sodelovanje vora, izguba sluha, razvoj nepopolnih zob, videz, se lahko pri S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 48 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A otrocih s prirojenimi napakami v oromaksilofacialnem podro-z opaznimi razlikami, razvijejo močne sposobnosti obvladova- čju izrazijo tudi druge pomanjkljivosti, vedenjske, čustvene, nja težav, ki pomagajo ublažiti dejavnike, povezane s stresom kognitivne težave (Pratiwi Priyono, et al., 2018). in stiskami staršev. Pomembno vlogo pri obvladovanju in zdravljenju otrok imajo Ostaja nejasno, ali so otroci z vidno razliko v videzu izpostav-starši. Starše otroka s prirojeno nepravilnostjo maksilofaci-ljeni tveganju čustvenih in vedenjskih težav. Možno je, da so alnega področja je treba podpreti in seznaniti z možnostmi otroci, ki imajo s strani staršev ustrezno podporo pri avtono-uspeha pri zdravljenju z omenjenimi nepravilnostmi že pred miji in s tem boljšo kakovost življenja, manj izpostavljeni tes-rojstvom oziroma takoj po rojstvu njihovega otroka. Večina nobi in posledično slabšemu vedenju (Crandell, et. al, 2018). njihovih vprašanj se nanaša na možnosti hranjenja, dihanja in Druga možnost je, da starši s spremembo odziva v dojemanju fizičnega izgleda njihovega dojenčka (Blaži & Kolarič, 2015). zdravja in dobrega počutja, mileje dojemajo čustvene in ve-Pomembno je, da jim zdravstvena ustanova omogoči tudi stik denjske težave otrok kot drugi starši. Nenazadnje je to odvisno s starši s podobnimi izkušnjami pri njihovih otrocih in jih po-tudi od starosti otrok, saj obdobje pubertete, ko večina otrok ni miri s pogovori, prikazi fotografij pred in po operacijah otrok s zadovoljna s svojim videzom, vpliva na čustvene in vedenjske shizo (Filipović, 2017). težave (Dion, 2015). Kljub temu, kot navajajo avtorji raziskave Staršem, ki iz različnih razlogov težko sprejmejo svojega ot-o čustvenih in vedenjskih težavah otrok z eno izmed oblik raz-roka takšnega, kot je, posledično zadrega, ki jo doživljajo, zni-cepov, Van Dalen s sodelavci (2022), je treba biti pozoren na žuje tudi njihovo in otrokovo samopodobo in so manj odzivni, otroke s povečanimi učnimi težavami, otroke staršev z nega-posebej matere (Parsons, et al., 2011). Nepriznavanje svojega tivnim afektom in jim nuditi pravočasno psihološko podporo. otroka dodatno vpliva na pojav osebnostnih motenj pri otroku, po drugi strani pa ozaveščenost staršev pomaga pri spreje-ZAKLJUČEK manju in podpori v procesu zdravljenja svojih otrok (Pratiwi Priyono, et al., 2018). K ozaveščenosti staršev pomembno Maksilofacialna in oralna kirurgija je pomembno področje ki-vplivajo zdravniki, zdravstveni delavci, različna združenja, dru-rurgije, ki lahko rešuje življenja in spreminja življenja posame- žina, soseske in znanje (Pratiwi Priyono, et al., 2018). Ljudje, ki znika in družbe. To je nenehno razvijajoče se področje, ki vodi sprejmejo sebe in svojo situacijo, se prilagodijo, nase gledajo v inovacije v kirurških tehnikah, tehnološkem in računalniškem pozitivno, pokažejo svojo notranjo moč (Andini, 2013). Takšni napredku, raziskavah biomaterialov ter radikalno ali minimal-starši lahko pomagajo in vplivajo na otrokovo zdravljenje in no invazivno nekirurških in kirurških postopkih za rekonstruk-prihodnji razvoj. V družinskem okolju pomembno prispevajo cijo obraza (Chuang et al, 2016). k različnim stopnjam razvoja osebnosti otroka in vplivajo na Leta 1954 je bil v UKC Ljubljana operiran prvi otrok s shizo. Od njihovo pozitivno podobo (Davita, et al., 2014). takrat naprej je ta specialnost ves čas prisotna na Kliničnem Pomembno vlogo starši odigrajo tudi pozneje, ko se otroci oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo in je v državi Slo-soočajo s svojo samopodobo in doživljajo različne psihološke veniji edina, ki se z najnovejšimi smernicami – v dobro izida ope-stiske. Starši z zaupanjem vase, s sprejemanjem otroka kot racije – predvsem pa kakovosti življenja otrok, ves čas razvija. celostne osebnosti, ki ima vse možnosti vključevanja med Zaključimo lahko, da zdravljenje shiz zahteva timsko obravna-sovrstnike, okolje in širšo družbo, lahko pozitivno vplivajo na vo, saj le tovrsten pristop v centrih s primerno velikim številom kakovost otrokovega življenja. S svojo pozitivno samopodobo primerov vodi do celostne rehabilitacije. V proces zdravljenja bodo otroka opolnomočili za vsakdanje spoprijemanje s števil-morajo biti vključeni tudi starši, ki ob rojstvu svojega otroka nimi izzivi (Pratiwi Priyono, et al., 2018). dobijo potrebne informacije o naravi nepravilnosti in pojasnilo, Na podlagi rezultatov preteklih raziskav bi pričakovali, da se da je mogoče otroka uspešno pozdraviti. Soočiti se morajo s pri mnogih starših, ki imajo otroke s tem zdravstvenim sta-spremenjenim videzom svojega otroka in morebitnimi njegovi-njem, kljub podpori družine, okolja in zdravstvenih delavcev, mi drugimi zdravstvenimi težavami. Pomembno je, da se lahko pojavijo starševski stres in starševske stiske (Dalen, et al., oprejo na zdravstveno osebje, poiščejo stike s starši s podob-2021). V preteklosti se je namreč večina raziskav osredotočanimi težavami in sami postanejo otroku prva opora in učitelji. la na negativen vpliv bolezni na omenjena pojava pri starših, Vsi posegi zahtevajo določeno časovno odmaknjenost, ki je novejša literatura pa poroča o pozitivnih spremembah pri lju-pogojena z odraščanjem oziroma z zaključeno rastjo. Najpo-deh, ki so doživeli travmatični dogodek, stres, in sicer vsaj na gostejše funkcionalne motnje, povezane z orofacialno shizo, enem življenjskem področju (Li, et al., 2012; Jayawickreme & so motnje pri hranjenju, govoru, sluhu, pri izraščanju in razpo-Blackie, 2014). Na spremembo odziva lahko vpliva tudi sprememba življenjskih vrednot in cilja staršev, kakovosti življenja reditvi zob; vplivajo tudi na čustvene in vedenjske odzive otrok. (Van Dalen, et. al, 2021). Izpostavljena je možnost, da starši, Pomembno vlogo pri pooperativnem zdravljenju ima medi-podvrženi procesu prilagajanja na zahteve po rojstvu otroka cinska sestra, ki spremlja otrokovo obravnavo s tovrstnimi S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 49 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A nepravilnostmi od prvega dne po rojstvu otroka do končnega 13. Jayawickreme, E., Blackie, L.E.R., 2014. Post-traumatic growth as posi-zdravljenja. Zdravstvena nega in oskrba otroka s shizo poteka tive personality change: evidence, controversies and future directions. Eurpean Journal Personality, 28(4), pp. 312–331. po enakih korakih kot pri odraslem, le da so v proces intenziv-14. Jelenc, N., Eberlinc, A. & Hočevar Boltežar, I., 2019. Feeding and swal-no vključeni tudi starši. Ti igrajo ključno vlogo pri zdravljenju lowing disorders in children with clefts in the orofacial region. Zdravstve-in kakovosti življenja svojih otrok. ni Vestnik, 88(9–10), pp. 405–414. 15. Koželj, V., 2014. Prirojene nepravilnosti maksilofacialnega področja. In: Antonič, et al., eds. Kirurgija. Celje: Grafika Gracer, pp. 572–598. 16. Koželj V., 2015. Računalniški informacijski sistem za spremljanje orofa-LITERATURA cialnih shiz v Sloveniji kot vir za epidemiološko analizo obdobij 1973– 1. Andini, A.S., 2013. Hubungan antara berpikir positif dengan harga diri 1993 in 1993–2012. Zobozdravstveni Vestnik, 70(3–5), pp. 135–142. pada lansia yang tinggal di Panti Jompo di Bali. Jurnal Psikologi Udaya-17. Li, Y., Cao, F., Cao, D., Wang, Q. & Cui, N., 2012. Predictors of posttrauma-na, 1(1), pp. 129–137. tic growth among parents of children undergoing inpatient corrective 2. Beaty, T.H., Marazita, M.L. & Leslie, E.J., 2016. Genetic factors influen-surgery for congenital disease. Journal of Pediatric Surgery, 47(11), pp. cing risk to orofacial clefts: today's challenges and tomorrow's oppor-2011–2021. tunities. Version 1. F1000Res 5: 2800. Pubshed online 2016 Nov 30. doi: 18. Leslie, E.J. & Marazita, M.L., 2013. Genetics of Cleft Lip and Cleft Palate. 10.12688/f1000research.9503.1. American Journal of Medical Genetics Part C, Seminars in Medical Gene-3. Blaži, A. & Kolarić, B., 2015. Iskustva i zadovoljstvo roditelja djece s oro-tics, 163(4), pp. 246–258. facijalnim rascjepom pruženom skrbi u Republici Hrvatskoj. Logopedija, 19. Parsons, C.E, Young, S.K, Parson, E., Dean, A, Murray, L., et al., 2011. The 5 (2), pp. 18–24. effect of cleft lip on adult’s responses to faces: Cross-species findings. 4. Chuang, J., Barnes, C. & Wong, B.J.F., 2016. Overview of Facial Pla-PloS ONE 6(10): e25897. stic Surgery and Current Developments. The Surgery Journal, 2(1), pp. 20. Pratiwi Priyono, G., Rafiyah, I. & Nurhidayah, I., 2018. Parents’ Self Este-17–25. em of Children with Cleft Lip and Palate. JNC, 1(2), pp. 164–170. 5. Crandell, J.L., Sandelowski, M., Leeman, J., Havill, N.L. & Knafl, K., 2018. 21. Rogers, G.M. & Allen, R.C., 2012. Le Fort fractures. In: Black, E.H., et al. Parenting behaviors and the well-being of children whit a chronic physi-eds. Smith and Nesi's Ophthalmic Plastic and Reconstructive Surgery. cal condition. Family, Systems and Health, 36(1), pp. 45–61. New York, NY: Springer, pp. 283–295. 6. Davita, T.R., Narmada, S., & Soedjana, H., 2014. Permasalahan orangtua 22. Strong, E.B., Kim, K.K. & Diaz, R.C., 2004. Endoscopic approach to or-peserta bakti sosial operasi bibir dan langit-langit sumbing di Gunung bital blowout fracture repair. Otolaryngology - Head and Neck Surgery, Kidul Yogyakarta. Jurnal CDK, 44(9), pp. 606–609. 131(5), pp. 683–695. 7. Dion, J., Blackburn, M.E, Auclair, J, Laberge, L. et al., 2015. Development 23. Taib, B.G., Taib, A.G., Swift, A.C., van Eden, S., 2015. Cleft lip and palate: and aetiology of body dissatisfaction in adolescent boys and girls. Inter-diagnosis and management. British Journal of Hospital Medicine 76(10), national Journal of Adolescence and Youth, 20(2), pp. 151–166. pp. 584–591. 8. Eberlinc, A., 2014. Estetski problem pri pacientih s heilognatopalatoshi-24. Van Dalen, M., Leemreis, W.H., Kraaij, V., De Laat, P.C.J., Pasmans, zo. In: Kansky, A., ed. Sodobne metode in nove tehnologije v maksilofa-S.G.M.A., Versnel, S.L., et al., 2021. Parenting Children With a Cleft Lip cialni kirurgiji in stomatologiji: zbornik predavanj. 16. strokovni seminar With or Without Palate or a Visible Infantile Hemangioma: A Cross-Secti-ZMOKS, Predoslje 29. 11. 2014. Ljubljana: Združenje za maksilofacialno onal Study of Distress and Parenting Stress. Cleft Palate Craniofacial Jo-in oralno kirurgijo, p. 75. urnal, 58(12), pp. 1536–1546. 9. Filipović, P., 2017. Hranjenje dojenčkov s prirojeno napako ustne votline: 25. Van Dalen, M., Hermans, M.M., Leemreis, W.H., Kraaij, V., De Laat, P.C.J., diplomsko delo. Izola: Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o Pasmans, S.G.M.A., et al., 2022. Emotional and Behavioral Problems in zdravju, pp. 27–28. Children With a Cleft Lip With or Without Palate or an Infantile Hemangi-10. Hočevar Boltežar, I., Bahar Šreg, M., 2020. Razcepi v orofacialnem podro-oma. Cleft Palate Craniofacial Journal, 59(4 Suppl 2), pp. 74–83. čju in drugi razlogi za artikulacijske motnje: študijsko gradivo. Ljubljana: 26. Watkins, S.E., Meyer, R.E., Strauss R.P.& Aylsworth A.S., 2014. Classifi-Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, p. 26. cation, epidemiology, and genetics of orofacial clefts. C linics in Plastic 11. Jakomin, K., 2009. Spremljanje nekaterih telesnih parametrov po operaciji Surgery 41(2), pp.149–63. shize pri otrocih: diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, Fakulteta za zdravstvene vede, pp. 13–19. 12. Jašić, M., Trifoni, N., Milevoj Ražem, M., Zupičić, B. & Kalagac Fabric, S., 2014. Epidemiološke karakteristike novorođenčadi s rascjepom usne i/ ili nepca u opčoj bolnici Pula u 10-godišnjem periodu (2003-2012). Glas-nik pulske bolnice, 11(11), pp. 34–37. S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 50 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA PO TOTALNI ENDOPROTEZI KOLKA Tjaša Ribaš, dipl. m. s., Brigita Kovačec, dipl. m. s. Splošna bolnišnica Murska Sobota, Oddelek za ortopedijo tjasa.ribas@gmail.com, brigita.kovacec@sb-ms.si IZVLEČEK endoproteze kolka (Karachalios, et al., 2018). Približno 70% dislokacij endoprotez kolkov se pojavi v prvem mesecu po Totalna endoproteza (TEP) kolka predstavlja eno najučinko-operaciji. Pojavnost periprotetičnih zlomov narašča s splošno vitejših in uspešnih operacij v ortopediji. Z operacijo zagota-povečano pojavnostjo posegov pri mlajših populacijah paci-vljamo zanesljive rezultate za pacienta, pride do zmanjšane entov. Ne smemo pa pozabiti tudi na en najbolj grozljiv zaplet bolečine, funkcionalne obnove in izboljšane kakovosti življenja po operaciji, pljučna embolija, ki je pogostejša pri revizijskih pacienta. Zadovoljstvo pacientov po totalni endoprotezi kolka operacijah, kot tudi globoka venska tromboza in pooperativna je na visoki ravni, tako da beležimo številne pozitivne izkušnje anemija (Varacallo, et al., 2022). pacientov po totalni endoprotezi kolka. Totalna endoproteza kolka je pred leti bila omejena na starejše paciente, v dana-Dobro je znano, da so določena stanja (npr. sladkorna bolezen) šnjem času pa postaja poseg izbora, tudi pri mlajših pacientih. povezana s povečano stopnjo pooperativnih zapletov. Predoperativno obdobje ponuja edinstveno priložnost za optimizaci-Celostna obravnava pacienta in timsko delo sta ključnega po-jo vseh spremenljivih dejavnikov tveganja. Tako negovalna kot mena za uspeh. Poseg zahteva usklajevanje oskrbe med raz-medicinska anamneza mora identificirati in obravnavati paci-ličnimi skupinami izvajalcev zdravstvenih storitev, vključno z entove navade (kot sta kajenje in prekomerno uživanje hrane medicinskimi sestrami, fizioterapevti, farmacevti in zdravniki. in alkohola) (Sivaloganathan, et al., 2022). Veliko problematiko Kot je znano je možno pri vsaki operaciji priti do neželenih v Pomurju predstavlja nezdrav slog življenja, debelost, ter tudi tveganj oziroma zapletov. Po vstavitvi endoproteze kolka je starost pacientov. možna izguba krvi med operacijo, bakterijska okužba totalne endoproteze kolka, izpah ali zlom endoproteze ter nastanek Zdravstvena nega po vstavitvi totalne krvnih strdkov. endoproteze in vloga medicinske sestre Ključne besede: TEP kolka, dejavniki tveganja, vloga medi-Medicinske sestre morajo zagotoviti koordinacijo in spremlja-cinske sestre, zdravstvena nega, ortopedija, multidiscipli-nje pacienta pred, med in po operaciji s poročanjem zdravniku narni tim o zdravstvenem stanju pacienta. Medicinske sestre bi morale pomagati zdravnikom tudi pri informiranju pacienta in svojcev UVOD že pred operacijo (Varacallo, et al., 2022). s ciljem izboljšanja Po svetu beležimo visoko število pacientov, ki jih prizadene artro-znanja pacientov, obvladovanja njihovih pričakovanj in pozitiv-za kolka in s tem povezano zdravljenje (Varacallo, et al., 2022). nega vpliva na izbiro njihovega življenjskega sloga. Pred operacijo je potrebno paciente spodbuditi k optimizaciji spremen-Totalna endoproteza kolka je zelo uspešen ortopedski poseg ljivih dejavnikov tveganja, kot je na primer izboljšanje prehrane pri končni fazi bolezni ali poškodbi kolka. V zadnjem desetleter opustitev kajenja in alkohola. Raziskave povdarjajo tudi tju so bile uvedene spremembe in izboljšave pri kolčnih prote-pomen zgodnjega vključevanja fizioterapevta za spodbujanje zah, s tem pa izboljšane stabilnosti in fiksacije ter zmanjšana predoperativnih vaj (Sivaloganathan, et al., 2022). Nekatere stopnja zgodnjih in poznih okvar (Ferguson, et al., 2018; Kara-bolnišnice v Sloveniji imajo že uvedeno predoperativno šolo chalios, et al., 2018). za paciente pred operacijo totalne endoproteze kolka. Ta po-Kljub uspešnim rezultatom so se pojavljale tudi revizije en-teka približno dva tedna pred predvideno operacijo v manjših toprotez kolkov. Najpogostejši vzroki pri katerih je prišlo do skupinah 10 do 15 pacientov. Vključen je multidisciplinarni revizije je bila obraba, izpah, zlom, nestabilnost in okužba tim – anesteziolog, ortoped, medicinska sestra koordinatorica S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 51 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A odpusta, vodja zdravstvene nege na ortopedskem oddelku ter pacient premeščen v enoto intenzivne nege, kjer poteka po-fizioterapevt. Cilji predoperativne šole so, da pacienta karseda ostren nadzor vitalnih funkcij, pacienti prejemajo infuzijsko raz-najbolj optimalno pripravi na operativni poseg; ter zagotoviti topino za nadomeščanje tekočin, prejemajo zdravila proti bole-poznavanje postopkov obravnave v predoperativnem, med in činam, antibiotik, ki preprečuje okužbo in 12 ur po operativnem po operativnem obdobju. Namen predoperativne šole je tudi rezu prvi odmerek antikoagulantne terapije. Na dan operacije usposobljenost pacienta za čimprejšnjo samooskrbo, priprava že pacienti začnejo z raznimi dihalnimi vajami, ki preprečujejo pacienta na odpust in vrnitev v domačo okolje ter zadovoljstvo kardio – vaskularne zaplete in prvi dan po operaciji sledi prvo pacienta, svojcev in članov zdravstveno- negovalnega tima vstajanje s pomočjo fizioterapevta. Tekom hospitalizacije re- (Stenovec, 2017). dno skrbimo za prevezo operativne rane in kontrolo laboratorij-Predoperativno se pacientu preveri tudi dosedanja terapija z skih izvidov. Tekom hospitalizacije tudi paciente educiramo za zdravili, je vključitev kliničnega farmacevta velikokrat možna aplikacijo in jemanje zdravil doma po operaciji. le po sprejemu, ne pa že pred sprejemom. Klinični farmacev-Preprečevanje okužb ti pregledajo terapijo na interakcije med zdravili, odmerjanje Kajenje, čezmerno uživanje alkohola, sladkorna bolezen lahko glede na ledvično/ jetrno funkcijo in lahko pripomorejo k opti-vpliva na pooperativne okužbe. Na dan operacije morajo vsi mizaciji celotne terapije tudi pooperativno. Pomembno vlogo pacienti uporabiti 4% chlorheksidin, z namenom da se koža pri obravnavi pacienta po totalni endoprotezi kolka imajo tudi razkuži, kar narekuje tudi standard za pripravo operativnega fizioterapevti, saj je pri takšnih operacijah ključna rehabilitaci-polja, kot tudi priporočila SOBO in ZOBO. Izogibati se je treba ja pacientov. Le usklajeno timsko delo prinaša najboljše rezul-britju na mestu operacije z britvico, saj mikro odrgnine na koži tate (Varacallo, et al., 2022). zagotavljajo področja, kjer bakterije ostanejo in se razmnožu-V SB MS smo letos uvedli brezšivno skrb tudi za naše paci-jejo v kirurškem polju. 30- 60 minut pred operacijo pacienti ente po ortopedskih operacijah. Pravilnik o izvajanju storitev dobijo antibiotično terapijo, ki se daje intravenozno (Sivaloga-lekarniške dejavnosti v bolnišnični lekarni, Uradni list RS, št. nathan, et al., 2022). 28/18, 2018 namreč določa, da se mora brezšivna skrb začeti Transfuzija krvnih nadomestkov izvajati z letom 2023 v vseh slovenskih bolnišnicah. Po defi-niciji je brezšivna skrb: zagotavljanje neprekinjene preskrbe Totalna endoproteza kolka predstavlja tveganje za perio-pacienta z zdravili in usklajena farmacevtska obravnava pri perativno izgubo krvi. Zgodi se, da taki pacienti potrebujejo prehajanju med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva. V transfuzijo koncentriranih eritrocitov ali pa v primeru manjše okviru brezšivne skrbi izvajalci lekarniške dejavnosti na pri-izgube krvi, nadomeščanje železa v obliki peroralne terapije. marni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti Vzdrževanje višje pooperativne ravni hemoglobina bo izbolj-zagotovijo medsebojno izmenjavo informacij o zdravljenju z šalo okrevanje pacienta in zmanjšalo tveganje za ishemične zdravili pri posameznem pacientu, ki omogočajo hitro in učin-srčne dogodke in potrebo po transfuziji. Zelo pomembno je, kovito usklajevanje zdravljenja z zdravili in so pomembne za da se izognemo hudi anemiji, ko so pacienti odpuščeni takoj varno nadaljevanje zdravljenja z zdravili ob sprejemu pacienta po operaciji, saj je ambulantno spremljanje ravni hemoglobina v bolnišnico in ob odpustu z nje. (Zakon o lekarniški dejavnosti zapleteno (Sivaloganathan, et al., 2022). (ZLD-1), ki je vstopil v veljavo v Sloveniji 27. 1. 2017) V okvi-Lajšanje bolečine po operaciji ru brezšivne skrbi je pacient obravnavan s strani kliničnega farmacevta in vključuje pregled terapije (pregled interakcij, Izboljšan nadzor bolečine je eden glavnih stebrov zadovoljstva morebitna prilagoditev odmerkov glede na ledvično funkcijo, pacientov po operaciji. Lajšanje pooperativne bolečine je zelo pregled uporabe zdravil, drobljenje itd.) ter uskladitev terapije, pomembno. Nekaj neugodja po operaciji je neizogibno, vendar ki jo pacient prejme za domov. V ta namen farmacevt izdela lahko vpliva na funkcionalno okrevanje, zmanjša zadovoljstvo osebno kartico zdravil, ki pacientu pomaga pri poznavanju pacienta in podaljša trajanje bivanja v bolnišnici. Za obvlado-njegove terapije in pravilni uporabi zdravil po odpustu. Oseb-vanje pooperativne bolečine se tradicionalno uporabljajo tudi na kartica zdravil pa bo dostopna tudi v portalu eZVEM tudi opioidi, za katere je znano, da povzročajo neželene učinke, kot zdravnikom ter lekarniškim farmacevtom, da ne prihaja do so zaspanost, slabost, bruhanje in zaprtje (Sivaloganathan, et napak v predpisovanju terapije pri prehodih med različnimi al., 2022). Običajno prvi pooperativni dan analgetično terapijo ravnmi zdravstvenega varstva (Štuhec, 2022). apliciramo intravenozno, potem pa sledi prehod na per os terapijo, katero bo pacient jemal tudi po odhodu iz bolnišnice. Trajanje hospitalizacije pacienta pri totalni endoprotezi kolka odvisno od mnogih dejavnikov. V primeru, da pooperativno Rehabilitacija zdravljenje in rehabilitacija potekata brez zapletov, hospitaliza-K skrajšanju bolnišničnega bivanja pripomoreta zgodnja po-cija traja 4 do 6 dni. Povprečna ležalna doba v letu 2022 po operativna funkcija in mobilizacija pacienta. Pri prvi mobiliza-totalni endoprotezi kolka je v SB MS 5 dni. Po operaciji je vsak ciji pacienta je v večini primerov prisotna slabost in bruhanje S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 52 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A in predstavljata oviro za pacienta. Vzroki za pooperativno slabost V letu 2022 je bila v okviru magistrske naloge (avtorica: Urška so številni, vključno s kombinacijo različnih anestetikov, hipovole-Prelog, mag. farm., mentorja: izr. prof. dr. Tomaž Vovk, mag. mijo, anemijo in uporabo opioidov (Sivaloganathan, et al., 2022). farm. in doc. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec.) narejena Po operaciji se pacienti s pomočjo fizioterapevtov naučijo ustre-raziskava na oddelku na za ortopedijo SB MS, v katero so bili zne hoje, tudi hoje po stopnicah s pomočjo bergel ali hodulje. vključeni pacienti, ki so imeli vstavljeno totalno endoprotezo Antikoagulantna zaščita kolka ali kolena ali pa operacijo na hrbtenici. V raziskavo so bili vključeni pacienti operirani v obdobju med leti 2017- 2021. Iz Vsaka večja operacija in dolgotrajna imobilizacija lahko po-rezultatov je bilo ugotovljeno, da pacienti ob odpustu prejmejo večata tveganje za nastanek trombembolije. Ta neželeni do-pravilne kombinacije analgetikov, najpogosteje so bili predpi-godek preprečimo z zgodnjo mobilizacijo in antikoagulantno sani paracetamol, metamizol in paracetamol/ tramadol, ki so terapijo (Sivaloganathan, et al., 2022). Z antikoagulantno zaš- varnejši z vidika pooperativnih krvavitev oz. izlivov iz operativ- čito pričnemo 12 – ur po operativnem rezu. Tekom hospizali-ne rane. Raziskava je potrdila, da pacienti na oddelku prejme-zacije mora medicinska sestra pacienta oziroma svojce pouči-jo tudi primerno antikoagulantno zaščito, kar rezultira v nižji ti o aplikaciji antikoagulantne terapije (Murar & Russell, 2020). pojavnosti venskih trombembolizmov, ti so bili namreč redki Preveza rane in nižji od pričakovane pojavnosti dostopne v pregledani literaturi. Dobri rezultati in malo pooperativnih zapletov nakazujejo V času hospitalizacije skrbimo za redne preveze operativne na dobro sodelovanje med zdravniki, farmacevti, fizioterapevti rane. Pri prvi prevezi rane po operaciji je prisoten zdravnik, ta je in izvajalci zdravstvene nege (Urška Prelog, mag. farm., bolni-običajno drugi post operativni dan, ko se tudi odstrani dren(če šnična lekarna SBMS). je le ta bil nameščen). Izloček iz drena redno spremljamo in beležimo, tako imamo tudi nadzor nad izgubo krvi. Preveze ran Glede na ankete Prems lahko z gotovostjo trdimo, da je Or-izvajamo po aseptični metodi dela, z sterilnim inštrumentom topedski oddelek tisti, kjer so bili rezultati najboljši. Namen in obvezilnim materialom. Poslužujemo se vodoodpornih obli-te raziskave je bil dobiti vpogled v izkušnje z zdravstvenimi žev s prosojnim oknom, s katerim imamo še dodaten nadzor obravnavami neposredno s strani pacientov. Zdravstvenim nad samo rano in morebitnim izločkom iz nje. izvajalcem in osebju je tako omogočen vpogled v svoje delo skozi oči pacienta, kar prispeva k prepoznavanju dobrih pra-Zdravstveno– vzgojno delo medicinske sestre ks in priložnosti za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe. Zdravstveno– vzgojno delo medicinske sestre je pomemben Skoraj v vseh kazalnikih smo presegli tako skupno slovensko del pri zdravljenju pacientov po totalni endoprotezi kolka. kot tudi skupno ortopedsko povprečje. Vodi nas delo za paci-Medicinska sestra tekom hospitalizacije deluje zdravstveno– enta, timsko delo, medsebojno spoštovanje. Posledično tudi vzgojno pri vseh aktivnostih zdravstvene nege. Pacientu na-zadovoljstvo zaposlenih. tančno in preprosto razložimo informacije in navodila, ki so pomembna pri zdravljenju oziroma rehabilitaciji. V primeru, da pacient težko razume navodila, v proces vključimo svojce LITERATURA oziroma skrbnike. 1. Ferguson, R. J., Palmer, A. J., Taylor, A. & Porter, M. L., 2018. Hip replace-ment. The Lancet, 392(10158), pp. 1662-1671. 2. Karachalios, T., Komnos, G. & Koutalos, A., 2018. Total hip arthroplasty. ZAKLJUČEK Efort open reviews, 3(5), pp. 232-239. 3. Murar, J. & Russell, K., 2020. Post - operative instructions, total hip Totalna endoproteza kolka je zelo uspešen ortopedski poseg, arthroplasty. Twin cities OrthopedicS. ki se ga z leti vedno več izvaja. 4. Petrica, D., 2016. Uvedba operativnega postopka za izvajanje storitev klinične farmacije na Univerzitetnem rehabiitacijskem inštitutu Soča: Priprava pacienta na operativni poseg je skrbno načrtova-specialistična naloga. s.l.:Lekarniška zbornica Slovenije. na. Medicinske sestre z ustreznim strokovnim znanjem po-5. Prelog, U., 2022,. Ocena zdravljenja z zdravili pri bolnikih po operacijah membno prispevajo k pooperativnem zdravljenju in rehabili-kolka, kolena ali hrbtenice v Splošni bolnišnici Murska Sobota v letih od 2017 do 2021 magistrsko delo. Univerza v Ljubljani. Pridobljeno s: taciji pacientov. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=142615 [19 januar 2023]. Temeljni namen delovanja zdravstvene nege Oddelka za ortope-6. Sivaloganathan, S., Blakeney, W. G. & Vendittoli, P. -A., 2022. Modernizing dijo naše bolnišnice je strokovna, celostna, kakovostna in varna Total Hip Arthroplasty Perioperative Pathways: The Implementation of obravnava pacientov sprejetih na naš oddelek, ob upoštevanju ERAS-Outpatient Protocol. Journal od Clinical Medicine, 11(12). najvišjih strokovnih standardov in moralno etičnih načel. 7. Stenovec, A., 2017. Pomen predoperativne šole za paciente s totalno endoprotezo kolena-: diplosko delo. Jesenice: Fakulteta za zdravstvo Zaposleni vsakega pacient obravnavamo kot edinstveno indi-Angele Boškin. vidualno človeško bitje s poudarkom na njegovih specifičnih 8. Štuhec, M., 2022. Brezšivna skrb: Nova farmacevtska storitev, ki spremi-fizičnih, psihičnih, duhovnih in socialnih potrebah. Upošteva-nja dosedanje delo v zdravstvenem sistemu. Pomurska obzorja, 1(17), pp. 29-38. nje pacientovih pravic in potreb je obveza in nam predstavlja 9. Varacallo, M., Luo, D. T. & Johanson, N. A., 2022. Total Hip Arthroplasty jamstvo za razumevanje načel sodobne obravnave. Techniques. s.l.:StatPearls, Treasure Island. S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 53 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A ZGODBE IZ ZAVETIŠČA: LJUDJE Z OBROBJA SODOBNE DRUŽBE Vaš zanesljivi partner pri zdravstveni negi in organizaciji dela v bolnišnicah, domovih starejših obcanov in drugih Mateja Rožman, dipl. m. s., enterostomalni terapevt zdravstvenih ustanovah Univerzitetni klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za travmatologijo mateja.rozman@kclj.si Medicinski vozicki Za reanimacijo, dokumentacijo, nego in preveze bolnikov ter terapijo Mape IZVLEČEK Temperaturne mape in mape za bolnikovo dokumentacijo Desetega oktobra obeležujemo Svetovni dan brezdomstva. V svetu se veča neenakost. Ranljive skupine so pogosto odrinje-ne na rob sodobne družbe in so socialno izključene. Prispe-vek obravnava zgodbe ljudi, ki so jih pripovedovali na ulici in v kontejnerjih V sodobni družbi izumira, spoštovanje in načelo pravičnosti. Enakost velja za srce pravičnosti. Vprašanje o mo-ralni enakosti in neenakosti je osrednjega pomena. Diskriminacija onemogoča uveljavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zaradi diskriminacije se veča socialna neenakost. Ljudje brez doma ne postanejo po svoji želji, v to jih prisili so-dobna družba. Po svetu je približno 150 milijonov ljudi brez doma. V Evropi in tudi Sloveniji ni zanesljivih podatkov. Govori se o številki sedem tisoč. Širša družba bi se morala osredoto- čati na doseganje enakosti, s pomočjo ukrepov, ki so namenjeni zmanjševanju razlik in zagotavljanju enakih možnosti. Včasih z majhnimi stvarmi, odprtim pogledom, lepo besedo in nasmehom odpremo vrata v njihova srca. Ključne besede: brezdomci, diskriminacija, neenakost Bolnišnice in druge zdravstvene ustanove v Sloveniji, ki že uporabljajo vozičke OPTIPLAN: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Univerzitetni klinični center Maribor, Bolnišnica Topolšica, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Porodnišnica Kranj, Splošna bolnišnica Brežice, Splošna bolnišnica Celje, Splošna bolnišnica Izola, Splošna bolnišnica Jesenice, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Splošna bolnišnica Novo mesto, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Dom Tisje, Medicinska fakulteta Ljubljana in Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana, Klinika Golnik, Inštitut za rehabilitacijo Soča S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 54 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A medis.prodaja@medis.si www.medis.com Vaš zanesljivi partner pri zdravstveni negi in organizaciji dela v bolnišnicah, domovih starejših obcanov in drugih zdravstvenih ustanovah Medicinski vozicki Za reanimacijo, dokumentacijo, nego in preveze bolnikov ter terapijo Mape Temperaturne mape in mape za bolnikovo dokumentacijo Bolnišnice in druge zdravstvene ustanove v Sloveniji, ki že uporabljajo vozičke OPTIPLAN: Univerzitetni klinični center Ljubljana, Univerzitetni klinični center Maribor, Bolnišnica Topolšica, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Porodnišnica Kranj, Splošna bolnišnica Brežice, Splošna bolnišnica Celje, Splošna bolnišnica Izola, Splošna bolnišnica Jesenice, Splošna bolnišnica Murska Sobota, Splošna bolnišnica Novo mesto, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Dom Tisje, Medicinska fakulteta Ljubljana in Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana, Klinika Golnik, Inštitut za rehabilitacijo Soča medis.prodaja@medis.si SODOBNA ZDRAVSTVENA NEGA 55 KIRURŠKEGA PACIENTA www.medis.com Zaupate nam že več kot 33let! Pripomočki za oskrbo pri INKONTINENCI NEGOVALNE in BOLNIŠKE POSTELJE lastne proizvodnje Izdelki za pokrivanje OPERACIJSKEGA POLJA in OSEBNO ZAŠČITO Sigvaris Traditional Sanitetni izdelki in sodobne obloge za OSKRBO RAN Post-OP Širok izbor MEDICINSKEGA Za učinkovito in udobno okrevanje po operaciji ven POTROŠNEGA MATERIALA priporočamo Sigvaris Traditional Post-OP medicinske in APARATOV kompresijske nogavice s pasom. Te nogavice so OMARICE, MIZICE, VOZIČKI zasnovane tako, da zagotavljajo pravilen pritisk in in ostali dodatki lastne proizvodnje podporo, ki pomaga pri zmanjšanju otekline, zmanjšanju tveganja za krvne strdke in spodbuja hitrejše celjenje. KOLESA in MOBILNI SISTEMI za zdravstvene ustanove in industrijo Pas zagotavlja dodatno stabilnost in udobje, hkrati pa nogavice ostanejo na mestu, ko se premikate. Kakovostna negovalna KOZMETIKA SANITETNA CENTRA SIMPS'S Prodaja MTP ter drugih proizvodov za zdrav življenjski slog Izposoja in najem MTP po merah in potrebah uporabnika Izdaja MTP na podlagi naročilnice zdravnika UVOZNIK IN DISTRIBUTER: DIAFIT d.o.o., Spodnji Slemen 6, 2352 Selnica ob Dravi T: 02 / 674 08 51, 02 / 674 08 52 Motnica 3, Trzin | T: 01 562 13 50 | E: info@simpss.si | www.simpss.si S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 56 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A E: info@diafit.si, www.diafit.si Metelkova ulica 11, Ljubljana | T: 01 439 61 00 Sigvaris Traditional Post-OP Za učinkovito in udobno okrevanje po operaciji ven priporočamo Sigvaris Traditional Post-OP medicinske kompresijske nogavice s pasom. Te nogavice so zasnovane tako, da zagotavljajo pravilen pritisk in podporo, ki pomaga pri zmanjšanju otekline, zmanjšanju tveganja za krvne strdke in spodbuja hitrejše celjenje. Pas zagotavlja dodatno stabilnost in udobje, hkrati pa nogavice ostanejo na mestu, ko se premikate. UVOZNIK IN DISTRIBUTER: DIAFIT d.o.o., Spodnji Slemen 6, 2352 Selnica ob Dravi T: 02 / 674 08 51, 02 / 674 08 52 E: info@diafit.si, www.diafit.si S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 57 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 58 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A Not all NPWT is V.A.C.® Therapy. 3M™ Veraflo™ Therapy 3M™ V.A.C.® Therapy 3M™ Prevena™ Therapy 3M™ AbThera™ Open Abdomen Negative Pressure Therapy S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 59 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A Untitled-7 2 20/04/2022 11:33:51 ai160138431484_Oglas sekcija Lako copy.pdf 1 29/09/2020 14:58 Moja prva izbira OBLOGE ZA RANE Z MEDICINSKIM KOSTANJEVIM MEDOM SPODBUJAJO DEBRIDMENT PREPREČUJEJO BIOFILM DELUJEJO PROTIVNETNO DELUJEJO ANTIMIKROBNO ZMANJŠUJEJO NEPRIJETEN VONJ POSPEŠUJEJO PROLIFERACIJO alginat contact ALGINATNA OBLOGA 5 x 5 cm I 10 x10 cm KONTAKTNA MREŽICA 5 x 5 cm I 10 x10 cm Z MEDICINSKIM KOSTANJEVIM MEDOM Z MEDICINSKIM KOSTANJEVIM MEDOM Vivamel ALGINAT je primarna vpojna obloga iz kalcijevega Vivamel CONTACT je primarna obloga. Kontaktna alginata, ki je v celoti prepojen z naravno pridelanim mrežica je v celoti prekrita z naravno pridelanim nerazredčenim medicinskim kostanjevim medom. Alginat nerazredčenim medicinskim kostanjevim medom. ima visoko sposobnost vpijanja, pri čemer se natrijevi ioni iz Kontaktna mrežica služi kot nosilec za med in ima rane izmenjujejo s kalcijevimi ioni iz obloge, kar zagotavlja luknjičasto strukturo, skozi katero prepušča izloček iz dodaten hemostatski učinek. Alginat ob vpijanju izločka rane. Poleg tega preprečuje sprijemanje sekundarne nabrekne in gelira, pri čemer v svojo strukturo veže tudi obloge z dnom rane. odmrlo tkivo in mikroorganizme. S tem zagotavlja toplo-vlažno okolje v rani, kar bistveno pospeši celjenje. Vivamel contact je obloga, primerna za celjenje ran s Vivamel alginat je obloga, primerna za celjenje ran z šibkim izločkom, ki so v procesu dozorevanja novih celic zmernim do obilnim izločkom. Predvsem jo priporočamo za (granulacije) in rasti povrhnjega sloja kože (epitelizacije). rane, kjer prevladuje proces vnetja, pri katerem poteka razgradnja in odstranitev odmrlega tkiva ter obramba pred bakterijami. protect tuba POLIURETANSKA PENA 10 x10 cm MEDICINSKI KOSTANJEV MED 20 g I 50 g Z MEDICINSKIM KOSTANJEVIM MEDOM Vivamel TUBA vsebuje v celoti naravno pridelan Vivamel PROTECT je primarna obloga. Poliuretanska nerazredčen medicinski kostanjev med. Med na dnu rane pena je na eni strani v celoti prekrita z naravno pridelanim deluje kot gel, ki mehča mrtvine v rani - spodbuja debrid-nerazredčenim medicinskim kostanjevim medom. PU pena ment in čiščenje. Hkrati pospešuje fazo vnetja, granulacije služi kot nosilec za med in ima vpojno in izjemno mehko in epitelizacije. Shranjen je v tubi iz aluminija s strukturo, v katero dobro vpija izloček iz rane. Poleg tega pokrovčkom z navojem. Aluminij omogoča, da po rani nudi mehansko zaščito. stiskanju medu, tuba ostane stisnjena in se zato ne kontaminira z zrakom iz okolja. Izdelek je torej primeren za Vivamel protect je obloga, primerna za celjenje ran z večkratno aplikacijo (4 mesece po odprtju). zmernim do šibkim izločkom. Klinično dokazano pospešeno čisti fibrinske obloge z dna rane. Predvsem jo priporočamo Vivamel tuba – medicinski kostanjev med je primeren za za rane, kjer prevladuje proces proliferacije, pri katerem rane s šibkim izločkom ali brez njega. Priporočamo ga tudi poteka rast, množenje in dozorevanje novih celic. Obloga rani za globoke rane, rane s podminiranim robom in za rane z nudi mehansko in toplotno zaščito. mrtvinami. Lahko ga uporabljamo samostojno ali pa ga dodajamo oblogam Vivamel za intenzivnejše celjenje. S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 60 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A www.vivamel.si ai160138431484_Oglas sekcija Lako copy.pdf 1 29/09/2020 14:58 CELOSTNA OBRAVNAVA KRONIČNE RANE Moja prva izbira OBLOGE ZA RANE DEBRIDMENT Z MEDICINSKIM KOSTANJEVIM MEDOM Ultrazvočni SPODBUJAJO DEBRIDMENT PREPREČUJEJO BIOFILM DELUJEJO PROTIVNETNO DELUJEJO ANTIMIKROBNO ZMANJŠUJEJO NEPRIJETEN VONJ POSPEŠUJEJO PROLIFERACIJO PRIPRAVA DNA RANE Raztopina alginat contact ALGINATNA OBLOGA 5 x 5 cm I 10 x10 cm KONTAKTNA MREŽICA 5 x 5 cm I 10 x10 cm Z MEDICINSKIM KOSTANJEVIM MEDOM Z MEDICINSKIM KOSTANJEVIM MEDOM Vivamel ALGINAT je primarna vpojna obloga iz kalcijevega Vivamel CONTACT je primarna obloga. Kontaktna alginata, ki je v celoti prepojen z naravno pridelanim mrežica je v celoti prekrita z naravno pridelanim nerazredčenim medicinskim kostanjevim medom. Alginat nerazredčenim medicinskim kostanjevim medom. ima visoko sposobnost vpijanja, pri čemer se natrijevi ioni iz Kontaktna mrežica služi kot nosilec za med in ima rane izmenjujejo s kalcijevimi ioni iz obloge, kar zagotavlja luknjičasto strukturo, skozi katero prepušča izloček iz dodaten hemostatski učinek. Alginat ob vpijanju izločka rane. Poleg tega preprečuje sprijemanje sekundarne nabrekne in gelira, pri čemer v svojo strukturo veže tudi obloge z dnom rane. OSKRBA DIABTIČNE RAZJEDE odmrlo tkivo in mikroorganizme. S tem zagotavlja toplo-vlažno okolje v rani, kar bistveno pospeši celjenje. Vivamel contact je obloga, primerna za celjenje ran s Vivamel alginat je obloga, primerna za celjenje ran z šibkim izločkom, ki so v procesu dozorevanja novih celic Čiste neokužene Močno kolonizirane in okužene zmernim do obilnim izločkom. Predvsem jo priporočamo za (granulacije) in rasti povrhnjega sloja kože (epitelizacije). rane, kjer prevladuje proces vnetja, pri katerem poteka razgradnja in odstranitev odmrlega tkiva ter obramba pred PolyMem® bakterijami. MEDCu PolyMem® Silver curea P1 MEDCu curea P1 duo curea P1 duo active protect tuba curea P2 curea P2 active POLIURETANSKA PENA 10 x10 cm MEDICINSKI KOSTANJEV MED 20 g I 50 g Z MEDICINSKIM KOSTANJEVIM MEDOM RAZBREMENITEV Vivamel TUBA vsebuje v celoti naravno pridelan Vivamel PROTECT je primarna obloga. Poliuretanska nerazredčen medicinski kostanjev med. Med na dnu rane pena je na eni strani v celoti prekrita z naravno pridelanim deluje kot gel, ki mehča mrtvine v rani - spodbuja debrid-nerazredčenim medicinskim kostanjevim medom. PU pena ment in čiščenje. Hkrati pospešuje fazo vnetja, granulacije služi kot nosilec za med in ima vpojno in izjemno mehko in epitelizacije. Shranjen je v tubi iz aluminija s strukturo, v katero dobro vpija izloček iz rane. Poleg tega pokrovčkom z navojem. Aluminij omogoča, da po rani nudi mehansko zaščito. stiskanju medu, tuba ostane stisnjena in se zato ne kontaminira z zrakom iz okolja. Izdelek je torej primeren za Vivamel protect je obloga, primerna za celjenje ran z večkratno aplikacijo (4 mesece po odprtju). Post-op začasna zmernim do šibkim izločkom. Klinično dokazano pospešeno Zaloker & Zaloker d.o.o. čisti fibrinske obloge z dna rane. Predvsem jo priporočamo Kajuhova ulica 9, Ljubljana Vivamel tuba – medicinski kostanjev med je primeren za razbremenilna za rane, kjer prevladuje proces proliferacije, pri katerem info@zaloker-zaloker.si rane s šibkim izločkom ali brez njega. Priporočamo ga tudi obutev poteka rast, množenje in dozorevanje novih celic. Obloga rani www.zaloker-zaloker.si I rane.si za globoke rane, rane s podminiranim robom in za rane z nudi mehansko in toplotno zaščito. mrtvinami. Lahko ga uporabljamo samostojno ali pa ga dodajamo oblogam Vivamel za intenzivnejše celjenje. S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 61 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A www.vivamel.si bd.com bd.com PICC in Midline Izberite pravi žilni dostop za pravega bolnika, ob pravem času: • Periferni katetri • Midline katetri • Periferno uvedeni centralni katetri (PICC) Mehkoba, ki se ji ni moč upreti RespoSorb® Silicone Border Zasnovan za preprečevanje zapletov, povezanih z eksudatom. Mehak Vpojen Učinkovit Koži prijazen 2797 BD in BD logotip sta blagovni znamki podjetja Becton, Dickinson and Company. © 2023 BD. Vse pravice pridržane. BD-83887 (03/2023), BD-73884 (10/2022) Pripomoček izpolnjuje zahteve za oznako CE. Mehkoba, ki se ji ni moč upreti RespoSorb® Silicone Border Zasnovan za preprečevanje zapletov, povezanih z eksudatom. Mehak Vpojen Učinkovit Koži prijazen S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 63 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A M A R E C 2 0 2 3 S O D O B N A Z D R A V S T V E N A N E G A 64 K I R U R Š K E G A PA C I E N T A