— Moravsko. Društvo ,,Matica školska" je moravskemu deželnemu šolskemu svetu naznanilo, da od 1. aprila 1. 1. ne bode več skrbelo za česke šole v Brnu, ker je to vsled razsodbe najvišjega sodišča naloga mestue občine. Zdaj imajo Čehi v tem mestu že štiri Ijudske šole; lep napredek v dveh letih. To je pa tudi dokaz, da Bruo ui čisto nemško mcsto, kar se tako često trdi. — Gradec je imel zadnjega desetletja tudi velikanske troške pri šolskih zgradbah; to je razvidno iz sledečih števil: 1872. 1. se je cenila vrednost šolskih poslopij za 113.000 gld., a 1882. 1. za 1,021.300 gld., tedaj so zazidali v desetih letih 908.300 gld.*) — Dva nova šolska praznika — pa nc pri nas, ncgo mestni šolski svet Dunajski je sklenil 2. preteč. m. naj se imendan presv. cesarice in prestola-naslednika ravno tako slovesno po meBtnih šolah praznuje, kakor v god presvetlega cesarja. — Komite, koji je scstavljen, da skliče I. nemško-avstrijsko učiteljsko skupščino v Opavo, je določil 5. avgusta za predzborovanje, 6. in 7. pa za glavno zborovanje. — Kdor ima tedaj veselje in obilo novcev, naj jo pohodi! — ,,Vsaj je ne smemo, ker ju izrečno namenjena sarao za Numce", čujem ugovarjati, in res je taka! — Prestrojenje meščanakih šol. §. 17. šolske novele z 2. maja določuje, da se pri pouku v meščanskih šolah mora ozirati na potrebe obrtnikov in poljedelcev. Sklicujoč se na to določbo, izdal je naučni minister spodnje-avs trij skemu deželnemu šolskemu svetu ukaz o reorganizaciji meščanskik šol. Ta ministerska naredba razločuje sledečih pet kategorij meščanskih šol: 1. deške raeščanske šole, ozirajoče se na obrtnijo; 2. deške meščanske šole, ozirajoče se na obrtnijo in kmetijstvo; 3. deške meščanske šole obrtne in kemične smeri; 4. dckliške, ozirajoče se na obrtnijo; 5. dekliške, ozirajoče se na obrtnijo in združene s šolskim vrtom za prideljevanje zelenjadi in cvetic. Že ta razdelitev kaže, da se hoče zdanja vlada bolj ozirati na prave potrebe krajev pri urejevanji šolstva, nego so to storile prejšnje liberalne vlade. Šola mora biti praktična, da bode v resnici koristila ljudstvu. Samo teoretični pouk malo koristi in se tudi hitro pozabi. Dobro bi bilo, da bi se tudi na Slovenskem ustanovilo več takih meščanskih šol, ki bi brez dvojbe mnogo pripomogle za povzdigo obrtnije in kmetijstva. — G. Peter Rajakovlo, vodja ženskega izobraževališča v Gorici, postavljen je vsled lastne prošnje v pokoj. Nadomestoval ga bode do nameščevanja novega ravnatelja mons. Jožef Marusič, ki je imenovan tudi članom izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole. — Pedagogično slovstvo. Kakor poroča nNaprcdak", bilo je v prvem knjigotržnem mestu na svetu — v Lipskem — tekom 1883. 1. registrirauih 14.802 literaruih proizvodov. Od ogrorane množine teh knjig bilo je pcdagogičnih lfiill; spisov za mladino 386; tcologičnih 1504; državo- in pravoslovnih 1301; beletrističnih 1207; mediciniških 1)22; prirodoslovnik 832; zgodovinskih 795; poučnih opisov 724; trgovinskih in obrtniških 671; umetniških 615; o klasični filologiji 609; o moderni filologiji 501; stavbenih in strojeslovnih 482; zbornikov 381; različnih spisov 370; strategičnih in o konjarstvn 366; gospodarstvenih 337; zemljevidov 329; zemljepisnih 290; matematičnih in astronomičnih 221; filozofičnih 142; gozdarskih in lovskili 98; prostozidarskih 28. Veaki dan izide tedaj po 40 novih spisov. Znameuito pa je pri tem, da uže več let v Nemcih pedagogični spisi nadkriljujejo vsakoje druge po številu. Čuditi se temu pač ne smemo, kajti le-tam bavijo se poleg ljudskih učiteljev tudi učitelji srednjih šol in najslavneji učeDJaki se pedagogiko, a se pri nas Slovanih to zgodi le redko kdaj. Tudi v Slovencih je ta tožba, žalibog, še vedno na dnevnem redu, dasiravno se je uže čestokrat tii in tam poudarjalo, kako potrcbuo bi bilo, da tudi naši višji školniki zastavijo pero v prospeh ljudske izomike. — j.— — Dunajsko druStvo v pomoč revnim otrokom bavilo se je pretekle ziuiske mesece posebno s tem, da jim jo proskrbovalo potrebiic hrane. Komur je znauo, v kaki sili je čestokrat delavski stau v velicih mestih — in to je največkrat obitclj takih otrok — kjer poleg drazega živeuja pritiska revščina v vsakem druzem obziru na Djihova vrata, ta ve ceniti vrednost tega društva. Brez vse skrbi so oni stariši, kateri z mirno vestjo pošljcjo svoje otroke zjutraj v šolo, vedoč da so tudi v prostih urab mcj dopoludanskim in popoludanskim poukom v varnem zavetji pred posvetnim hrupom velicega Dunajskega mesta. *) 0 statistiki obrtnijskih šol se je v 6. 1. na 96. str. vrinila tiskovna pomota; bere naj se namesto: Obrtnijskih šol je bilo 1871. 1. 11.600, a 1882. 1. 31.754 — Obrtnijske šole je obiskovalo 1871. 1. 11.600, a 1882. 1. 31.754 učencev. Uredn. V šoli pri rcesarskih mlinih" nKaisei_uhlena dobi vsaki dan 80 —100 revnih otrok gorke juhe in košček kruha. V šoli za gluhoneme, v okraji nWiihring", streže se tem revežem istotako. Društvo pa svoje človekoljubje kaže v posebni meri za časa velikih počitnic s tem, da po STojih močeh skuša kolikor največ mogoče preživeti otrok po takozvanih naselbinah za počitnice (Ferienkolonien). Društvu so zdaj 4 take naselbiue na razpolaganjc. Mej temi omeniti nam je o gradu nThernberg" pri Secbenstein - u, ki je last zdaj vladajočega kneza Ivana Liechtenstein-skega, katcrega blagodušni vladar brezplačno prepušča. društvu za njega namenc. Do 150 otrok imelo bo tii dokaj prijetnih dnij duševnemu in telesnemu razvitju v korist. Naselbine vodi.jo učitelji, in zdravniki skrb6 za zdravje naseljencev. A tudi prebivalci tch krajev po moččh skrbe, da se gojencem bolje godf; donašajo jim česar le morejo. Vzvišen je tedaj namen tega društva! Po mnogih krajih širne naše domovine posnemajo ga, in ne brezvspešno. Da bi le tudi kmalu pri nas — za našo mestno deco — prijatelji mladine hoteli ustanoviti tako društvo. —j.— — O šolstvu na Novej Seelandijl (Neu - Seeland) podaja v Čehih izhajajoci list nPosel z budče" sledeče zanimive podrobnosti: nKoncera leta 1882. bilo je v šolah domačinov 56 glavnih učiteljev in 6 glavnih učiteljic, 19 druzih učiteljev in 37 učiteljic za ročna dela. — Učiteljski poklic je tu jako težaven, a vender so tu učitelji okretni in delavni. Kdor hoče v šoli Mavrov poučevati, mora več znati in ttidi več skušnje imeti, kakor učitelj na katerikoli šoli Evropski, kajti ovire so tu velike. K sreči je tu veliko dobrih učiteljev. Ako v Evropi učitelj ne izpolnuje svojih dolžnosti, ga lehko nadomestijo z drugim, da šola ne trpi škode, a slab Mavrski učitelj šolo spridi, in nje zboljžanje je nemogoče, ker ako poilje vlada Mavrom tacega učitelja, kateri z otroci slabo ravnž,, tedaj mislijo Mavri, da ravna tako slebern učitelj, in zato raje nijmajo nobene šole. Da pa učitelji vedo ceniti take službe, da vedo, da so učitelji Mavrov, zgradbajejo jim le-ti lepa stanovanja ter jih tudi dobro plačujejo. Dober človek pa hrepenf po takej službi in jo tudi osobno opravlja. Veliko učiteljev ima tii lepe, dobro obdelane vrte, in gotovo je tam, kjer je lep vrt tudi dobra šola. Komr.r je na tem, da si nasadi obližje svojega doma prijetno, gotovo mu je tudi mar, da svojo službo vestno opravlja. Vender se nahajajo tudi dobre šole, ki imajo pa slabo obdelane vrte, kajti vsak učitelj nijma na tem veselja, obdelovati vrt, čestokrat pa tudi nijma časa za to. Vender naj bi vsak učitelj to storil, kar gotovo je prav koristno, da se po končauem šolskem delu nekoliko časa mudi v svojem vrtu. Stari in mladi Mavri ccnijo visoko, če vidijo, da učitelj prostor okoli šole olopša. če je njegovo stanovanje neprijazno in zapuščeuo, sodi Maver, da učitelj ne stori tega, kar učf. če pa vidi, da učitelj vrt obdeluje, stori tudi on tako, kajti le o tem slučaji, če mu učitelj daje dober vzgled, loti se tudi on tega dela. V severnih krajih je njihova glavna obrt dobivanje gumija. Mavri gredo v gozde, kjer dobivajo gumi; zaslužijo si tam nekaj krajcarjev, ter se vračajo potem v svoje vasi, kjer ostanejo tako dolgo, dokler jih nova žetev ne spravi na delo. V slabih časih pa umirajo glada. — Jeden njihovih glavarjev je rekel: nNaša vzgoja otrok ne doseže ničesar, baš ker se ne ozira na dobivanje gumija. Ker je njihova zemlja rodovitna, rodila bi vino, smokve, masline pomeranče in morebiti tudi čaj, ko bi se le hoteli potruditi. Toda ker jim za to nij mar in tudi nijmajo denarjev, morala bi jih podpirati vlada se semeni in sadikami. Vender so v nekaterih krajih domačini že uvideli, da bi se jim lehko ravno tako dobro godilo, kakor naseljencem, sarao če se hote potruditi". V obče so to načela in mišljcnje, kakoršnega je tudi naš kmet. Seve, da so nale šole pač na drugej stopinji — kar je pa sad dobrih šolskih postav — katerih naš seljak napram svojej konservativnosti ovreči ne more. Na slabšem smo le, da nam iiihče ne pripravlja lepih stanovanj, še manj pa nas dobro plačuje, če tudi opravljamo svoj posel vestno. —j. —