Mengšan Glasilo Občine Mengeš, november 2020, letnik XXVII, številka 10 I "Ob drugem valu korone je ljudi manj strah, čeprav je okužb in umrlih veliko več. Kar pomeni, da ljudje zadeve ne jemljejo tako resno, kot so lahko resne posledice. Lahko rečem, da imajo ljudje po pripovedovanju nekaterih, ki so preboleli koronavirus, povsem drugačen odnos do pandemije kot pred boleznijo. Z njo ni prizadet le posameznik ampak celotna njegova družina." Franc Jerič, župan (več na strani 10) mm Na državnih prvenstvih štiri kolajne za upe iz SSK Mengeš Ko se združita mladostna energija in poglobljeno natančna ustvarjalnost ... Murnova ul.l, Mengeš, nasproti trgovine TUŠ t.051 492 766, info@optika-cornea.si pO 'OPTIKA L/V^CORNEA NA VSE KOREKCIJSKE OKVIRJE INAVSA SONČNA OČALA ■15% IZJEMNA AKCIJA. NA VSE PROGRESIVNE OČALNE LEČE NAJVIŠJEGA KAKOVOSTNEGA RAZREDA PROIZVAJALCA ESSILOR NA OČALNE LEČE KOMBINIRANE ZA BRANJE IN DELO ZA RAČUNALNIKOM Rdeči križ Mengeš OBČINA MENGEŠ OBVESTILO Spoštovani, obveščamo vas, da letos tradicionalnega srečanja starejših občanov zaradi trenutnih zdravstvenih razmer ne bo. Rdeči križ Franc Jerič, OO Mengeš župan Občine Mengeš OBČINA MENGEŠ URADNE URE: ponedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 petek: 8.00 - 13.00 svetovanje, izmera in montaža notranjih vrat prodaja in montaža vseh vrst kljuk za vrata (enodelnih, deljenih, varnostnih) Dodaten 6 % popust na nakup + montažo notranjih vrat in podbojev Akcija - ob naročilu več kot 7 vrat, i fi i vam vsako 4. kljuko podarimo! iif/A/icu. m . m m Pašam gozda v vftiem domu! r* Kazalo 4 Občina 10 Intervju: Franc Jerič 14 Intervju: Katarina Zadnikar 19 Mengeški utrip 24 Zanimivo 32 Šport 34 Kultura 35 Tretje obdobje 36 Pisma bralcev 38 Politika 39 Zahvale in oglasi SODELUJTE V MENGŠANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-čenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevki oddani po tem roku ne bodo objavljeni v tekoči številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 30. novembra 2020 Epidemija in starejši Še mesec in pol je do Silvestra in za nami bo leto polno izzivov. Leto, ki bi ga vsi najraje pozabili. V času epidemije je težko obdobje za mlado generacijo, a še posebej za starejše, ki so trenutno najbolj ogrožena skupina. MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490 844, e-pošta: mengsan@menges. si; Pomočnica odgovornega urednika: Blanka Tomšič; Uredniški svet: Rok Burja, Peter Gubanc, Franc Hribar, Bogo Ropotar, Matic Slokan, Tomaž Stebe; Lektoriranje: Grega Rihtar s.p. (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o.; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.kosec@menges.si; Naklada: 3.200 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v občini Mengeš; vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999 Zgodba z naslovnice: Franc Jerič, župan Občine Mengeš Foto: Edvard Vrtačnik Naslednja številka Mengšana izide v petek, 11. decembra 2020 Vsaka doba ima svoje tegobe, je zapisal znani mislec. Res je. In med njimi starost prinaša več težav z zdravjem. Novi koronavirus pa je te še povečal. Zato je prav, da vsi dosledno upoštevamo priporočene ukrepe za zajezitev širjenja okužb in te dni preživimo čim bolj mirno in polno. Izolacija pa žal še poveča občutek samote, osamljenosti, predvsem v teh dolgih jesensko-zimskih dneh. Da bi starejšim vsaj malo popestrili dolge dni, Krajevna organizacija Rdečega križa in Občina Mengeš vsako leto tradicionalno organizirata srečanje občanov starejših od 75 let. Žal letos srečanja zaradi slabega epidemiološkega stanja ne moremo udejanjiti. V Upravnem odboru KO Rdečega križa Mengeš smo razmišljali, kako bi kljub razmeram lahko razveselili starejše občane, a nismo našli rešitve, ki bi bila epidemiološko varna za vse. Seveda pa smo vam na razpolago. Če imate kakršno koli potrebo po hrani iz zalog RK, smo vam na voljo. Le pokličite nas in vam jo dostavimo na dom. Vsem pa na tem mestu želim, v svojem imenu in imenu Rdečega križa Mengeš, veliko zdravja, pozitivnega razmišljanja in upanja na boljše dni. Vsi skupaj se veselimo ponovnega srečanja v prihodnjem letu. Silva Dolinšek, predsednica KO RK Mengeš Mengšan - oktober 2020 3 Kaj nas spremeni Predvsem v teh posebnih razmerah so to misli. Misli so tiste, ki nam vsak trenutek oblikujejo odziv, reakcijo, dejanje. Neverjetno je, kdo in kaj vse lahko vpliva na naše misli. Predvsem vsakodnevne razmere so tiste, ki močno vplivajo na nas, na naše razpoloženje in počutje. Pa vendar lahko le mi sami vplivamo na spremembo našega stanja. Včasih lahko že preprost pogovor odpre popolnoma nove poti v razmišljanju. Še vedno smo v nenavadnem času virusa. Ob tem pa si želim, tako kot verjetno vsi vi, da mi ga sploh ne bi bilo treba omenjati. Berem, poslušam, se pogovarjam in priznam, da se trudim imeti teh misli o virusu čim manj, saj se je zavedanje o pomenu varovanja sebe in okolice dobesedno že »zažrlo« vame. Sam še vedno menim, da se svet ne bi kar tako ustavil »brez veze«. Kdo bi si kdaj mislil, da lahko na naše življenje, misli in vedenje tako močno vpliva nekaj tako majhnega in nevidnega. Ta virus nas vsekakor sili v nova spoznanja. Kakorkoli že, dejstvo je, da se je in se bo naše življenje za kar nekaj časa spremenilo. Seveda pa se ob tem postavlja vprašanje, kdo je in še bo to krizo izkoriščal sebi v prid? Naj bodo to posamezniki, mediji ali družba kot celota. Vsi želijo vplivati na nas. Zato je še toliko bolj pomembno prepoznati tisto, kar je resnično dobro za nas, saj vemo, da smo si ljudje med seboj različni. Ne smemo si dovoliti manipulacije z našimi mislimi. Sami si moramo izoblikovati pot, kako bomo sprejemali spremembe v življenju. Le tako bomo lažje vzpostavljali toleranco in mirnost (ki je danes še kako potrebna) v medsebojnih odnosih. Tudi v naši občini stopnja ogroženosti zaradi virusa ni majhna. Upam in želim si, da kljub vse večjemu številu okuženih ne bo prihajalo do najtežjih zapletov. Žal je negotovost postala naš vsakdan, vendar upanje vedno ostaja. Tudi pozitivne misli nam bodo dodatno prinašale boljše čase. Sam ob tem negotovem času, ki nas spremlja, pogrešam družabno življenje v občini, ki je bilo za številne zelo zdravilno, verjetno tistim najbolj aktivnim še toliko bolj. Vsem bralcem želim, da ob novih spoznanjih prepoznamo, da le mi sami vplivamo na naše misli. In kakor je rekel Konfucij: »Življenje je zelo enostavno, ampak mi si ga vztrajno otežujemo.« Pa pazite nase in ostanite zdravi. Bogo Ropotar, podžupan Mengšan - december 2018 124 V okviru projekta LAS označili tudi kolesarske poti v občini Mengeš in jih povezali s sosednjimi občinami Projekt LAS Za mesto in vas, Načrtovanje in povezovanje kolesarskih in drugih poti je projekt šestih občin Ljubljanske urbane regije, Domžal, Komende, Medvod, Mengša, Trzina in Vodic ter Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. Območje, kjer so se urejale kolesarske povezave, predvsem varnost kolesarskih poti, se razprostira na omenjenih šestih občinah. S tem se občankam in občanom omenjenih občin omogoča trajnostne oblike mobilnosti ter vzpostavlja možnosti za zdrav in aktiven življenjski slog. Neposredno pa urejene in povezane kolesarske poti omogočajo tudi razvoj turizma. Z urejanjem kolesarskih poti je bilo poskrbljeno tudi za varnost najranljivejših skupin, otrok, mladostnikov in starejših. V okviru projekta »LAS Za mesto in vas, Načrtovanje in povezovanje kolesarskih in drugih poti« je bilo vzpostavljenih 11 kolesarskih poti v skupni dolžini več kot 60 km. Za varno vožnjo je bilo nameščenih več kot 200 tabel in več kot 1000 m2 talnih označb. V okviru projekta so postavili tudi 10 informativnih tabel s prikazom kolesarskih poti in z informacijami o pomembnih znamenitostih kraja V okviru projekta LAS Za mesto in vas, Načrtovanje in povezovanje kolesarskih in drugih poti je bilo vzpostavljenih enajst kolesarskih poti v skupni dolžini več kot 60 km. Za varno vožnjo je bilo nameščenih več kot 200 tabel in več kot 1000 m2 talnih označb. V okviru projekta pa so postavili tudi 10 informativnih tabel s prikazom kolesarskih poti in informacijami o pomembnih znamenitostih kraja. Mreža kolesarskih poti je namenjena vsem kolesarjem, tako začetnikom kot rekreativnim kolesarjem. Poti so urejene in označene s prometno signalizacijo in talnimi označbami ter potekajo po podeželju in mimo občinskih središč po že obstoječih kolesarskih poteh. Vodijo do naravnih in kulturnih znamenitosti območja šestih občin, ki so prikazane tudi na informativnih tablah. Akcijska skupina LAS Za mesto in vas je ustanovljena na pobudo šestih občin Ljubljanske urbane regije: Domžal, Komende, Medvod, Mengša, Trzina in Vodic. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo Predstavljena idejna zasnova za preureditev stare telovadnice Osnovne šole Mengeš V začetku oktobra je bila predstavnikom Sveta šole in Sveta staršev Osnovne šole Mengeš predstavljena idejna zasnova za preureditev stare telovadnice šole. Uvodoma je Franc Jerič, župan Občine Mengeš, vse navzoče povabil na ogled večnamenske nizkoenergijske Športne dvorane Mengeš: »Športno dvorano smo že predali v uporabo osnovni šoli. Ponosni smo lahko na novo pridobitev, ki je odlična, lepa in tudi uporabna. Veliko je bilo zapletov, tudi interesov, da nam ne bi uspelo, ampak dvorano smo zgradilli v zadovoljstvo vseh nas.« Ob preureditvi stare telovadnice šole se načrtuje tudi nova razporeditev nekaterih prostorov. Knjižnica, ki bi bila na lokaciji današnje avle, bi postala osrednji prostor šole in bi povezovala vse tri trakte, vzhodnega, zahodnega in severnega Idejno zasnovo za preureditev stare telovadnice Osnovne šole Mengeš je predstavil projektant Matevž Vrhovnik, u.d.i.a. V prvem delu je povzel potrebe šole, iz katerih so izhajali pri pripravi idejne zasnove, se pravi večjo kuhinjo in jedilnico, dodatne kabinete, večjo knjižnico ter servisne prostore, za hišnika, čistilke in druge prostore, ki se v postopnem dograjevanju šole niso načrtovali, pa vendar so danes glede na velikost šole nujno potrebni. Matevž Vrhovnik je uvodoma povedal: »Pri pripravi idejne zasnove smo iskali rešitve za šolo kot celoto, zapisali smo vse potrebe po prostorih, ki jih ima šola, nato pa pri pripravi idejne zasnove spremljali, kako v šolo vstopajo učenci, kako starši in kako obiskovalci. V idejni zasnovi bi učenci vstopali v šolo skozi tri vhode, prvošolčki skozi novozgrajeni vhod nasproti športne dvorane, učenci od drugega do šestega razreda na obstoječem vhodu in učenci zadnje triade na novem glavnem vhodu ob pokriti kolesarnici. Glavni vhod za učence tako ne bi bil več s smeri športnega parka, temveč z novega šolskega trga. Vhodi v šolo so načrtovani tako, da starši dnevno ne bi vstopali v šolo, ampak bi učence počakali v čakalnici. Obiskovalci pa bi vstopali skozi glavni vhod, ki bi bil primerno urejen glede na velikost šole.« Več različnih vhodov se načrtuje zaradi zagotavljanja ustreznega števila in velikosti garderob za učence, hkrati pa je to tudi priporočilo prostorske ureditve šol za zmanjševanje medvrstniškega nasilja. V nadaljevanju je Matevž Vrhovnik predstavil še idejo o postavitvi dvonivojske knjižnice, ki bi bila na lokaciji današnje avle in bi tako predstavljala osrednji prostor šole. Nova knjižnica bi tako povezovala vse tri trakte, vzhodnega, zahodnega in severnega, ter bi bila zasnovana interaktivno, tudi z igralnico za najmlajše. Ob novi knjižnici bi bila v severnem traktu še avla, ki bi bila tudi večnamenski prostor za različne dogodke. V severnem traktu bi bila s preureditvijo ali nadgradnjo obstoječe telovadnice oziroma njeno rušitvijo in novogradnjo, na odločitev bodo vplivali stroški, v pritličju urejena jedilnica in kuhinja, ki bi omogočala pripravo obrokov za 900 otrok. Kuhinja bi imela ob novo urejenih parkiriščih tudi ločeno dovozno pot. Matevž Vrhovnik je tudi pojasnil zahteve arheologije: »Graditi moramo v obstoječih okvirih, ker stara telovadnica šole stoji na arheološkem najdišču. Za zagotovitev ustreznega arhiviranja bomo morali obstoječo lokacijo, ne glede na to, da na njej že stoji objekt, prekopati 1 m globoko. Vendar naj opozorim, da ne glede na to, kaj bomo našli, to ne bo ustavilo gradnje.« Nad prostori nove kuhinje in jedilnice bi bili tudi trije večji kabineti, za poučevanje naravoslovnih predmetov, t. i. specialne učilnice in večja učilnica na prostem. V kletnih prostorih šole pa bi pridobili prostor za arhiv šole ter prostore za hišnika in čistilke. Obstoječo knjižnico pa bi preuredili v učilnico na prostem. Urban Kolar, direktor Občinske uprave, je ob tem povedal, da se s predstavljeno preureditvijo rešuje prostorska problematika osnovne šole na tej lokaciji in da nadaljnja prostorska širitev šole na tem prostoru ni več mogoča, zato bo treba pristopiti k iskanju nove lokacije za šolo, saj se občina sooča z velikim prira-stom novih prebivalcev. V zaključku je Urban Kolar še povedal: »Športno dvorano Mengeš je občina zgradila brez kredita. Za predstavljeno preureditev prostorov v osnovni šoli pa bo občina morala vsaj del sredstev zagotoviti z najemom kredita. Pričakujemo, da bomo v letošnjem letu zaključili z idejnim projektom in pridobili prve ocene stroškov investicije. V prihodnjem letu načrtujemo izvedbo vseh potrebnih postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo investicije. Predvidevamo, da bo zaključena ob koncu leta 2022.« Vsi navzoči so podprli idejno zasnovo za pre- ureditev stare telovadnice Osnovne šole Mengeš, predvsem zagotovitev novih prostorov za knjižnico, kuhinjo in jedilnico. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo JKP Prodnik obvešča lastnike lokalov V primeru, da ste morali zaradi ukrepov Vlade RS za zajezitev širjenja Covid-19 omejiti ali začasno prenehati izvajati vašo dejavnost in do preklica ukrepa ne boste uporabljali zabojnikov za odpadke, vas prosimo, da nas o tem obvestite na info@jkp-prodnik.si, da bomo prenehali z izvajanjem in obračunavanjem storitve. Prosimo vas za obvestilo in razumevanje, ker se nekatere dejavnosti še vedno lahko izvajajo (na primer dostava hrane ali hrana in pijača za sabo) in nekateri lokali iz najrazličnejših razlogov še vedno potrebujejo storitev ravnanja z odpadki. Kot izvajalec javne službe ravnanja z odpadki pa ne moremo vedeti, katere pravne osebe potrebujejo naše storitve, katere ne in katere v zmanjšanem obsegu. Zato ne moremo kar po lastni presoji prenehati s praznjenjem zabojnikov in obračunavanjem storitve, ampak potrebujemo obvestilo s strani pravne osebe. Želimo vam, da ostanete zdravi in da se življenje čim prej vrne v čim bolj normalne tirnice. JKP Prodnik V primeru, da ste morali zaradi ukrepov Vlade RS za zajezitev širjenja Covid-19 omejiti ali začasno prenehati izvajati vašo dejavnost, vas prosimo, da nas o tem obvestite na info@jkp-prodnik.si, da bomo prenehali z izvajanjem in obračunavanjem storitve Mengšan - oktober 2020 5 OBČINA Na Levčevi ulici izvedena nujna obnova vodovoda, vodovodnih priključkov in kanalizacije Občina Mengeš je po zaključeni obnovi vodovoda in kanalizacije na Glavarjevi ulici z upravljavcem gospodarske javne infrastrukture, JKP Prodnik, ugotovila, da je nujna tudi obnova vodovoda, vodovodnih priključkov in kanalizacije v delu Levčeve ulice. V sklopu vodovodnih in kanalizacijskih vzdrževalnih investicijskih del (330 metrov sekundarnega vodovoda in 13 hišnih priključkov, od tega 5 za večstanovanjske stavbe) je bila na Levčevi ulici v dolžini 250 metrov izvedena tudi obnova cestišča in zamenjava dotrajanih robnikov z zaključnim asfaltiranjem po celotni širini vozišča. Seja Občinskega sveta Občine Mengeš v novi športni dvorani Svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Mengeš so se v četrtek, 5. novembra, udeležili 15. seje Občinskega sveta, ki je potekala v Športni dvorani Mengeš. Župan Franc Jerič je ob tem povedal: »V času, ko moramo za zajezitev epidemije spoštovati zaščitne ukrepe, poleg mask, razkuževanja rok in upoštevanja primerne medsebojne razdalje omejiti tudi fizične stike, nam ni uspelo organizirati otvoritve večnamenske nizkoenergijske Športne dvorane Mengeš. Zato sem s sklicem seje Občinskega sveta v Športni dvorani Mengeš predstavil dvorano tudi občinskim svetnicam in svetnikom. Prepričam sem, da je dvorana tudi njim v ponos.« V sklopu vodovodnih in kanalizacijskih investicijskih vzdrževalnih del (330 metrov sekundarnega vodovoda in 13 hišnih priključkov, od tega 5 za večstanovanjske stavbe) je bila na Levčevi ulici v dolžini 250 metrov izvedena tudi obnova cestišča in zamenjava dotrajanih robnikov z zaključnim asfaltiranjem po celotni širini vozišča V skladu s potrebami in planom vzdrževalnih del vodovodnega in kanalizacijskega omrežja se z deli na Glavarjevi ulici in Levčevi cesti nadaljuje zamenjava dotrajanih vodovodov. Vsa investicijska vzdrževalna dela se izvajajo v sodelovanju z upravljavcem gospodarske javne infrastrukture Javnega komunalnega podjetja Prodnik. Vzdrževalna investicijska dela se izvajajo predvsem z namenom zagotavljanja nemotene oskrbe prebivalstva s čisto pitno vodo in zmanjšanjem izgub na vodovodnem sistemu. Za zagotavljanje kakovostne oskrbe s pitno vodo in ustrezno urejenega odvajanja komunalne odpadne vode je ključnega pomena prav redno investicijsko vzdrževanje vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. V okviru del se dotrajana omrežja obnavljajo z novimi, bolj vzdržljivimi, varnimi in okolju prijaznimi materiali, obenem pa se ustrezno urejajo tudi obstoječi hišni priključki. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo 6 Mengšan - november 2020 Sejo Občinskega sveta Občine Mengeš je vodil predsedujoči Bogo Ropotar, podžupan Občine Mengeš, na fotografiji so še Urban Kolar, direktor Občinske uprave, Franc Jerič, župan Občine Mengeš in Irena Kosec, na občini zadolžena za Splošne zadeve Občinskega sveta (z leve proti desni) Sejo Občinskega sveta Občine Mengeš je vodil podžupan Bogo Ropotar. Na dnevnem redu je bilo 10 točk, med katerimi je bila tudi obravnava predloga proračuna za leti 2021 in 2022. V predlogu proračuna je predvidena tudi investicija v preureditev stare telovadnice v kuhinjo in jedilnico ter ureditev dodatnih učilnic in knjižnice. Načrtovana investicija predstavlja zadnjo fazo prostorske preureditve Osnovne šole Mengeš. Naslednja seja občinskega sveta bo decembra. Zdravstveni dom Domžale obvešča, da se je treba obvezno naročati Zdravstveni dom Domžale sporoča uporabnikom, da se je treba za vse zdravstvene storitve obvezno naročiti v času naročanja. V primeru, da je telefonska linija za naročanje zasedena, ob koncu telefonskega odzivnika pritisnite številko 1 in vrnili vam bodo klic. Priporočajo pa tudi uporabo elektronske pošte ambulante. Maksimalno se trudimo, da bi zagotovili vse potrebne storitve za vse naše paciente. Vendar se zaradi obolevanja v kolektivu kljub vsemu trudu včasih ne moremo odzvati takoj. Besedilo: Tina Drolc za Zdravstveni dom Domžale Cepljenje proti sezonski gripi ustavljeno Obveščamo vas, da je zbiranje naročil za cepljenje proti sezonski gripi ustavljeno, saj cepivo ni več dobavljivo in je trenutna zaloga že pošla. Če bomo pridobili nove zaloge cepiva, vas bomo pravočasno obvestili. Besedilo: Tina Drolc, vir: Zdravstveni dom Domžale Obvestilo o izvajanju brisov COVID-19 v Zdravstvenem domu Domžale Če so se pri vas pojavili simptomi in znaki bolezni covid-19, čim prej pokličite osebnega zdravnika. COVID-19 se pri ljudeh lahko kaže na zelo različne načine. Za bris se je treba naročiti preko osebnega ali nadomestnega zdravnika. Čas naročanja je za vsako ambulanto objavljen na spletni strani. Če je linija zasedena, se oglasi odzivnik. Na koncu sporočila po pozivu pritisnite številko 1 in poklicali vas bodo nazaj. Izvajanje brisov na SARS-CoV-2 v Zdravstvenem domu Domžale je preseljeno na južno stran zdravstvenega doma. Brise izvajajo tudi po sistemu »drive in«. V izogib gneči vas prosijo, da na testiranje pridete največ 5 minut pred naročenim terminom. O izvidu brisa vas obvestijo po telefonu, običajno naslednji dan po odvzemu brisa. Dokler pacient ne prejmete rezultata izvida, naj ostane doma v samoizolaciji. Navodila za bolnike s sumom na COVID-19 po odvzemu brisa so objavljena na spletni strani zdravstvenega doma. Glede na slabšanje epidemiološke situacije Zdravstveni dom Domžale apelira na vse prebivalce, da dosledno upoštevajo navodila za preprečevanje in širjenje bolezni covid-19. Le s skupnimi močmi bomo lahko premagali najbolj zahrbtno bolezen sodobnega časa. Besedilo in foto: Tina Drolc za Občinsko upravo Besedilo: Tina Drolc za Občinsko upravo, vir: Zdravstveni dom Domžale Mengšan - november 2020 7 Obvestilo zasebnih zobozdravstvenih ordinacij v Zdravstveni postaji Mengeš Vse zasebne zobozdravstvene ordinacije s koncesijo trenutno normalno delujejo, a žal se epidemiološka slika vztrajno slabša. Čakata nas resna ter nepredvidljiva jesen in zima. Še vedno velja Odredba o začasnih ukrepih na področju opravljanja zdravstvene dejavnosti zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 (UL RS, št. 65/2020), po kateri lahko sprejmemo le paciente, ki imajo negativno epidemiološko anamnezo in nimajo prisotnih znakov okužbe dihal. Obvestiti vas želimo, da ima v skladu s 4. členom Zakona o nalezljivih boleznih vsak pravico do varstva pred nalezljivim boleznimi in bolnišničnimi okužbami ter dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi. Vse fizične osebe morajo v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih omogočiti opravljanje nadzora in izvajanje drugih ukrepov za varstvo pred nalezljivimi boleznimi. Zato vse paciente naprošamo, da pri triažiranju navedejo resnične podatke. Opominjamo vas, da navajanje neresničnih podatkov v skladu s 4. členom Zakona o nalezljivih boleznih pomeni prekršek, prav tako bomo v skladu s 177. členom Kazenskega zakonika, ki govori o prenašanju nalezljivih bolezni, primorani kršitelja kazensko ovaditi. Ustrezno in varno zdravstveno obravnavo vseh pacientov lahko zagotovimo le, če bomo seznanjeni z vsemi potrebnimi podatki. Vljudno vas prosimo, da na termin pridete točno ob dogovorjeni uri, imate pokrita nos in usta z masko ter s seboj nimate več kot enega spremljevalca, ki mora počakati zunaj. Svetujemo vam, da si za obisk pri nas vzamete dovolj časa, saj bo obisk zaradi vseh novih ukrepov trajal dlje kot običajno. Ko pridete pred steklena vrata vhoda v ZP Mengeš pozvonite na zvonec z imenom ambulante, kjer ste naročeni in počakate. Prosimo, da sami ne vstopate v prostore zdravstvene postaje, in počakate na sestro. Nenaročenih pacientov do nadaljnjega ne sprejemamo, dosegljivi smo po telefonu in navadni ali elektronski pošti. V primeru nujnih stanj (določenih s sklepom št. 2/41/2020 Odbora za zobozdravstvo): • močan zobobol (huda stalna bolečina, ko analgetik ne pomaga več), • akutna infekcija (vnetje, ki se kaže kot oteklina, težje požiranje in odpiranje ust, zvišana telesna temperatura), • večja krvavitev, ki se sama ne zaustavi, • poškodbe v področju zob (poškodbe v področju zgornje in spodnje čeljusti oz. ustne votline). nas predhodno pokličete po telefonu po urniku, ki je na tej strani. Prosimo vas, da za vsa nadaljnja obvestila spremljate obvestila naših ambulant (internetna stran, telefonska tajnica in obvestila na vhodnih vratih) in ne obvestil ZD Domžale, ki imajo pristojnost obveščanja le o svojih ambulantah. Besedilo: zobozdravniki v Zdravstveni postaji Mengeš dr. DULAR POTOCAR ponedeljek 15.00 - 17.00 torek 9.00-11.00 sreda 15.00-17.00 četrtek 9.00-11.00 petek 9.00 - 11.00 tel. št. 01/723-81-92 www.dulardent.si dr. STROSAR ROZMAN 15.00 - 17.00 9.00- 11.00 9.00- 11.00 15.00 -17.00 9.00 - 11.00 tel. št. 01/ 723-81-72 ponedeljek torek sreda četrtek petek dr. MAČEK ponedeljek 14.00 do 17.00 torek 14.00 - 17.00 sreda 9.00 - 12.00 četrtek 9.00 - 12.00 petek 9.00 - 12.00 tel. št. 031/212-33 Sobota, nedelja in prazniki: ZD Ljubljana Center, po predhodnem klicu na tel. št.: 01 472 37 18 med 8.00 in 13.00 uro www.zd-lj.si 8 Mengšan - november 2020 Režim dela v Zdravstveni postaji Mengeš V ambulantah družinske medicine in pediatrije Zdravstvene postaje Mengeš se tudi v času epidemije Covid-19 trudimo sprejeti in obravnavati čim več bolnikov, ki potrebujejo zdravstveno oskrbo. Vendar moramo pri tem zaposleni in bolniki spoštovati poseben režim dela v teh razmerah. Da bo obravnava potekala čim bolj gladko, predvsem pa varno, prosimo, da spoštujete naslednja navodila: 1. Prvi stik z medicinsko sestro ali zdravnico naj bo po telefonu ali elektronski pošti. 2. Na kratko povejte, kakšne težave imate in dogovorili se bomo, ali jih lahko poskušamo rešiti na daljavo ali pa vas bomo naročili na pregled. Še posebej je pomembno, da nas vnaprej obvestite, če ste imeli v zadnjih dneh povišano telesno temperaturo, če imate kakršnekoli prehladne znake (kašelj, izcedek iz nosu, bolečine v žrelu) ali prebavne motnje (driska, bruhanje). 3. V Zdravstveno postajo pridite le, če ste naročeni. Osebno naročanje trenutno ni možno. 4. Ob prihodu bodite točni, držite se ure, ko ste naročeni, ne prihajajte predčasno. 5. Ob prihodu pozvonite na zvonec vaše ambulante, medicinska sestra bo prišla po vas takoj, ko bo mogoče. Vstopate lahko le posamično. Spremljevalci so dovoljeni le izjemoma (otroci, starostniki). 6. Ob prihodu imejte nameščeno zaščitno masko, ki mora pokrivati usta in nos. 7. Ob vstopu v Zdravstveno postajo vas naprošamo, da si obvezno razkužite roke. Medicinska sestra vam bo izmerila telesno temperaturo in vas vodila do vaše ambulante. Dodajamo še nekaj praktičnih napotkov, ki bodo olajšali komunikacijo in obravnavo, zaposlenim v ambulanti pa prihranili dragocene minute časa, ki ji bomo lahko namenili še drugim bolnikom. Če nam pišete po elektronski pošti, vas vljudno prosimo, da nam čas za odgovor daste vsaj do konca naslednjega delovnega dne. Sicer se trudimo odgovoriti še isti dan, vendar včasih to žal ni mogoče. Med rednim delom večinoma nimamo časa prebirati še pošte in to storimo šele po zaključku ambulante, zato vas prosimo za potrpljenje. V sporočilu nam napišite vašo telefonsko številko, da vas lahko pokličemo, če je potrebno. Kadar naročate bolniške liste za delodajalca, sporočite medicinski sestri natančne podatke (datume, ko ste bili odsotni z dela, ali gre za 8-urni ali skrajšan delovni čas, ali je bolniški stalež zaključen, ali pa ga nadaljujete v naslednjem mesecu ...). Ko naročate recepte za stalno terapijo, napišite natančno, katera zdravila potrebujete, če jih naročate po telefonu, pa imejte pri sebi pripravljen natančen spisek zdravil, da jih boste sporočili medicinski sestri. Hvala vam za potrpljenje in upoštevanje navodil. Besedilo: zaposleni Zdravstvene postaje Mengeš Ambulanta družinske medicine Melanija Nikic Gačeša T: 724 39 90 E: ambulanta.gacesa@outlook.com Ambulanta družinske medicine Gabrijela Kovač Mohar T: 723 09 50 E: kovac.mohar@siol.net Pediatrična ordinacija Andreja Borinc Beden T: 729 10 30 E: andreja.borinc@siol.net Na kratko o covid-19 Večina okuženih razvije blage do zmerne simptome in bolezen preboli brez hospitalizacije. Vendar lahko kar 15-20 odstotkov okuženih razvije težjo klinično sliko in potrebuje hospitalizacijo, 20 odstotkov od teh pa tudi intenzivno terapijo in umetno dihanje. Bolj so ogroženi starejši, kronični bolniki in osebe s povečano telesno težo. Najpogostejši simptomi so (lahko zelo blaga) vročina, suh kašelj in utrujenost, v jesenskem valu pogosteje opažamo bolečine v mišicah in glavobol. Manj pogosti simptomi so boleče grlo, diareja ali bruhanje in vnetje oči. Zelo značilen simptom je izguba okusa ali vonja, ki pa se pojavi običajno šele 3. do 5. dan bolezni. Resni simptomi se običajno pojavijo 7. do 9. dan bolezni: • splošna oslabelost oziroma nezmožnost za vsak najmanjši napor • težave pri dihanju ali izguba sape • bolečina ali pritisk v prsih Običajno se simptomi bolezni covid-19 pokažejo v 5 do 6 dneh po okužbi z virusom, v nekaterih primerih pa lahko do pojava bolezni traja tudi 14 dni. Bolniki pa so kužni že 2-3 dni pred znaki bolezni. Ob pojavu simptomov čim prej pokličite osebnega zdravnika in se dogovorite glede izvedbe brisa. Do izključitve bolezni ostanite doma v samoizolaciji. Če imate resne simptome, nemudoma pokličite nujno medicinsko pomoč na številko 112. Ljudje z blagimi simptomi, ki so sicer zdravi, se lahko zdravijo doma. Več informacij in navodil v zvezi s COVID-19 preberite na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Besedilo: Tina Drolc za Občinsko upravo Vir: Zdravstveni dom Domžale Mengšan - november 2020 9 _J INTERVJU: Franc Jerič V danem trenutku se je treba obnašati drugače in spremeniti način življenja Marsikdo je predvideval, da do drugega vala pandemije sploh ne bo prišlo ali pa bo bistveno blažji kot prvi. Že zaradi pretekle izkušnje in pričakovanj. A narava nas prehiteva po desni. Boj proti virusu poteka na različnih ravneh. Pri tem pa je pomembno delovanje in aktivnost tudi vsake posamezne občine in uprave. V Mengšu nam je vpliv pandemije na ljudi in aktivnostih občinske uprave v času pandemije, predstavil župan Franc Jerič. Drugi val pandemije koronavirusne bolezni covid-19 je v največjem razmahu. Kakšne ukrepe za zajezitev širjenja virusa izvaja Občina Mengeš? Na strani občine izvajamo različne ukrepe, pripravljamo posege in v teku so priprave na nadaljevanje obstoječih ukrepov s predvidevanjem, da se bo zadeva še poslabšala. To pomeni, da poteka priprava prostorov rdeče cone, ki bodo namenjeni za oskrbovance Doma starejših občanov in Doma svete Katarine v primeru, če sami ne bodo več zmogli. Imamo pripravljena tudi prenočišča za strokovno osebje, ki bo delovalo v rdeči conah. V teku je tudi skrb za občane v smislu preventivnega ukrepanja in opozarjanja, kot na primer, da se ne uporabljajo javna igrišča, kjer ni možno izvrševati razkuževanja. Ali so javna igrišča uradno zaprta ali odprta? Javna igrišča smo zaprli. Žal se prepovedi uporabe ne upošteva popolnoma. Zato še enkrat apeliram na občane, da upoštevajo navodila. Le tako bomo zajezili širjenje virusa. Obenem pa s temi ukrepi dosežemo čimprejšnjo normalizacijo javnega življenja. Kakšno je sodelovanje Občine z drugimi institucijami in organizacijami, ki so najbolj aktivne v času pandemije? Moram poudariti odlično sodelovanje s štabom Civilne zaščite, predvsem s predsednikom Juretom Šinkovcem in operativnim vodjem Janezom Koncilijo. V nadaljevanju zaostrovanja so tudi prostovoljci zelo pomemben dejavnik, ki so nam že in bodo priskočili na pomoč. Ravno tako pa tudi organizaciji Karitas in Rdeči križ, ki po svojih močeh pomagata ljudem v stiski. Smo v času, ko so napovedi glede stopnjevanja okužb v prihodnjih tednih zelo različne. Kakšna so vaša pričakovanja? 10 Pričakujemo, da se bo stopnja okuženih z ukrepi vlade zmanjševala Pričakujemo, da se bo stopnja okuženosti z ukrepi vlade zmanjševala, a ostaja bojazen, da zaradi nespoštovanja sprejetih ukrepov ne bo tako. Zavedam se, da smo ljudje družabna bitja, vendar se je treba v danem trenutku obnašati drugače oz. je treba spremeniti način življenja tudi na škodo lastne svobode ter se odpovedati nekaterim aktivnostim, ki so nam bile prej običajne. Izpostavili ste nespoštovanje ukrepov. Kateri so tisti ukrepi, kjer prihaja do najbolj pogostih kršitev? Je drugače v Mengšu kot drugod po Sloveniji? Mengeš pri tem ni nobena izjema. Predvsem izstopa druženje v večjih skupinah na javnih mestih ter neizvajanje ukrepov nošenja mask. Spomladi nas je zajel prvi val epidemije. Je v tem jesenskem, drugem valu kaj drugače? V prvem valu je bil največji problem zaščitna oprema, pri čemer smo se zelo angažirali s prostovoljci in donatorji opreme, kar nam je v drugem valu prihranjeno. V drugem valu so zaradi porasta okuženih potrebne le logistične priprave na izvedbo rdečih con. Pri drugem valu korone je pri ljudeh manj strahu, čeprav je okužb in umrlih veliko več. Kar pomeni, da ljudje zadeve ne jemljejo tako resno, kot so lahko resne posledice. Lahko rečem, da imajo ljudje po pripovedovanju nekaterih, ki so preboleli koronavi-rusno bolezen, povsem drugačen odnos do pandemije kot pred boleznijo. Z njo ni prizadet le posameznik, temveč celotna njegova družina. Če se okuži otrok, se šele takrat zavedo, da imajo v istem prostoru tudi starejše, ki so najbolj ogroženi. Zakaj takšen skepticizem do korone med ljudmi? Ljudje so zbegani. Veliko je različnih informacij iz različnih institucij. To povzroča nejevero in nezaupanje. Posledično se dogaja, da se ne izvaja, kar bi bilo treba izvajati. Pojavilo pa se je tudi neko mišljenje kot: »Saj meni ta virus ne more do živega« in »zakaj bi potem spoštoval ukrepe, ki jih ne izvajajo tudi tisti, ki jih predpisujejo«. Koliko je trenutno okuženih v občini Mengeš? V Mengšu je trenutno okuženih okoli 150 občanov. kateri je že vnaprej dogovorjen. Predhodna najava je obvezna. Urnik dela uprave ostaja enak. Obseg dela pa se tudi ni zmanjšal. Za nekatere se je celo drastično povečal, saj nas je kar nekaj vpetih v delovanje CZ in drugih operativnih dejavnikov povezanih s korono. V letošnjem letu so v delu ali pa so bili zaključeni nekateri večji občinski projekti. Je pandemija kakorkoli vplivala na izvajanje teh projektov? Začrtani programi za to leto so bili vsi skoraj v celoti izvedeni. Tudi v času prvega vala ta dela niso zastala. Tu moram izpostaviti izgradnjo večnamenske športne dvorane. Dela s strani izvajalca Graditelj Kamnik so potekala nemoteno in so bila zaključena v predvidenem roku. Žal nismo mogli izvesti javne otvoritve. Izvedli smo jo le za učence OŠ Mengeš, ki so se tega dogodka, skupaj z Ali je zaradi trenutnih razmer kakorkoli okrnjeno delo občinske uprave? Občinska uprava, tako kot v prvem valu, deluje ob upoštevanju preventivnih ukrepov. Vsi smo na svojih delovnih mestih, vsak v svoji pisarni. Ob srečevanju na hodniku vsi nosimo maske, uporabljamo razkužila. Dnevno razkužujemo kljuke, prezračujemo prostore. Če ima kdo željo, omogočimo delo od doma. Kakšna pa je dostopnost uprave za občane? Enako kot za nas, velja tudi za stranke, ki jih je ob tem času občutno manj. Na vhodu vsakemu izmerimo temperaturo. Vsakega tudi evidentiramo in ga pospremimo v pisarno, v vodstvom šole, zelo razveselili. Upam, da je bil to dan, ki bo marsikomu ostal v spominu. Za občanke in občane načrtujemo uradno odprtje po zaključku delovanja protikoron-skih ukrepov in končanju pandemije. Ob javni otvoritvi načrtujemo vikend športa, kjer se bodo v objektu in ob njem predstavili vsi predstavniki športa v Mengšu. Na dogodku pa se bodo predstavila tudi nekatera zveneča imena iz sveta športa. To načrtujemo v drugi polovici maja v okviru občinskega praznika. Tako bomo slavnostno in javno počastili tudi zaključek največjega projekta v samostojni občini Mengeš, ki pa je bil zgrajen brez najema kredita, le z lastnimi sredstvi ter s pomočjo evropskih in državnih skladov. Mengšan - november 2020 11 INTERVJU: Franc Jerič Kateri je naslednji velik projekt, ki ga financira Občina? Ob zaključku projekta dvorane se nam odpira novo gradbišče, ki pa bo na lokaciji zdajšnje telovadnice. Smo v fazi izdelave projektov in sprejemanja proračuna za preureditev zdajšnje telovadnice v kuhinjo, jedilnico in druge podporne prostore potrebne za nemoteno delovanje OŠ Mengeš. Lahko povem, da je idejni projekt že narejen in usklajen z vodstvom OŠ Mengeš. Vseskozi smo z vodstvom OŠ dobro sodelovali in tudi v nadaljevanju pri tako pomembnih projektih je to nujno potrebno. Obenem pa želim poudariti še odlično delovanje gradbenega odbora, ki sem ga imenoval za izgradnjo večnamenske športne dvorane. To je zelo pomembno telo, s katerim smo veliko stvari usklajevali in jih na koncu skupaj z arhitekti tudi izboljšali. Ravno tako bo isti gradbeni odbor sodeloval pri nadaljevanju dokončne ureditve prostorov za OŠ Mengeš. Po umiku tovornega prometa iz mesta se govori tudi o prenovi glavne ceste skozi Mengeš. V prihodnjem letu nas čaka obnova Slovenske ceste od Gasilsko godbenega doma do križišča Pavovec. Podpisana je že pogodba o sofinanciranju s strani Direkcije za infrastrukturo v višini 600 tisoč evrov. Preostala sredstva v višini 400 tisoč evrov bo prispevala Občina. Po zaključeni izgradnji obvozni- ce se nam odpira možnost, da preuredimo ta del najbolj obremenjene ulice v Mengšu, obenem pa pozivam tudi lastnike hiš in objektov ob Slovenski cesti, da v tem času pristopijo k sanaciji pročelij stavb ter s tem prispevajo k boljšemu videzu mesta. V načrtu je še kar nekaj izboljšav na področju infrastrukture. A smo omejeni s sredstvi in načrtujemo le toliko, kot lahko tudi financiramo. Kje so v prihodnje največji izzivi, ki bi v izboljšali življenje v kraju? Zagotovo se bo treba lotiti obnove Zdravstvene postaje Mengeš, posledično pa tudi iti v pripravo projekta nadgradnje. V nadaljevanju bomo kar nekaj sredstev morali dati k razširitvi ZD Domžale, saj smo 14-odstotni lastniki. Tudi Glasbena šola je potrebna prenove. Letos smo obnovili ostrešje. V nadaljevanju sledijo notranji posegi. Gremo po prioritetah nujnosti in tako poskušamo tudi izvajati. Pandemija je spremenila naš vsakdanjik in prioritete, ki si jih postavljamo. Kaj lahko v tem času sporočite sokrajanom? Vsem občankam in občanom želim, da ostanejo zdravi, da upoštevajo pravila, čeprav se jim zdijo neživljenjska. Želim, da se stanje čim prej normalizira. Da bomo cenili tisto, kar imamo ali smo imeli in menili, da je samoumevno. Svoboda gibanja je zelo pomembna. Če pa nam je ta v nekem trenutku omejena, sem prepričan, da se v nas pojavlja nelagodje in tesnoba. Želim, da se nas ta ne dotakne in da čim prej zadihamo s polnimi pljuči, kot nekoč. Kakšne so vaše napovedi, da bo konec epidemije? Glede na napovedi strokovnjakov pričakujem konec epidemije spomladi prihodnje leto. Želim pa si, da jo premagamo čim prej. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik Mengšan - november 2020 12 OBVESTILA - OGLASI AM ste podjetnik ali kadra vnifc? Bralni no i i pridružite RA v portalu za lapa^ln vanje in poiščite prave profesionalce in s vaje podjetje! RAY portal m rj posla v.unjt; http* ://jobs. ra botiln ik. rom /i l/e m playe rs. pli p Zdravstveni dom Domžale ZA VSE STORITVE SE JE POTREBNO OBVEZNO NAROČITI Pokličite v času naročanja. V primeru zasedene linije, ob koncu telefonskega odzivnika pritisnite številko 1 in poklicali vas bomo nazaj. Priporočamo uporabo elektronske pošte ambulante. Prosimo za razumevanje. SERVIS LCD TV APARATOV »rasa AVm audio » VIDEO SERVIS SERVISNI PARTNER ZA SLOVENIJO Telefon: 01 729 13 03 Telefon: 01 729 13 04 E-pošta: avs.menges@siol.net Internet: www.sharp-servis.si Hribarjeva ulica 38, 1234 MENGEŠ Delovni čas: od 9.-12. in od 15.-18. ure KENWOOD TELEFUNKEN 4 BLAUPUNKT FIN LUX JVC TOSHIBA HITACHI OBČINA MENGEŠ URADNE URE: ponedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 petek: 8.00 - 13.00 SOS OBVESTILA 112 Nesreče v cestnem prometu 25. 10. 2020 17.30 Ob 17.29 je na regionalni cesti Mengeš-Duplica, občina Mengeš, voznik z osebnim vozilom zbil kolesarko. Posredovali so gasilci PGD Kamnik in Mengeš, ki so zavarovali kraj dogodka, nudili pomoč reševalni ekipi NMP Domžale. Besedilo: Gasilci Mengšan - november 2020 13 INTERVJU: Katarina Zadnikar Šola na daljavo je obliž, ki pa je prazen Med kakršnokoli krizo je vedno dobro pogledati na obe strani. Ne samo na stran odločevalcev, ki krojijo naša življenja, ampak tudi na stran ljudi, ki so jih neobičajne, nenadne razmere prisilile v drugačno ravnanje, bivanje in odziv. Pandemija koronavirusne bolezni je drastično posegla tudi v družine šoloobveznih otrok. Spremenjen način šolanja, izolacija, drugačni odnosi vplivajo tako na otroke kot starše. Katarina Zadnikar je mati treh otrok, od katerih dva hodita v Osnovno šolo Mengeš. Je tudi predsednica sveta staršev v šoli in aktivna v dobrodelnih in družbenih organizacijah. Ima svoje poglede, mnenje, veliko optimizma in tudi idej, kaj bi lahko bilo drugače. 14 V teh časih z ravnateljem OŠ Mengeš zelo dobro sodelujeva. Obema je skupna točka, da najprej gledamo na korist otroka. Kako vi osebno doživljate pandemijo? Nekateri govorijo, da bo hitro minila, drugi pa, da je to nova normalnost. Opazujem, kaj se dogaja v času epidemije. Ljudje so pokazali svoj pravi obraz. Človek človeku je postal strah. Šli smo iz ene skrajnosti v drugo. Nošenje mask je tipični primer, nisem proti ukrepom. Sama se zavedam resnosti in odgovornosti, ampak po zdravi kmečki pameti. Vedeti moramo, da kjer se moja svoboda konča, se začne za druge. Toda problem je, ko se začne to izkoriščati. Ves ta negativizem vpliva na ljudi. Zdaj traja že devet mesecev in še ni videti konca. Jaz bi tako rekla, »dajmo se strinjati, da se ne strinjamo«, strinjamo se vsi, da covid-19 obstaja, istočasno se pa ne strinjamo o vsem drugem. Počasi že izgubljamo kompas, zato nastaja kaos. In kaj je vaša rešitev? Nekateri ljudje imajo radi drame. Jaz pa imam rada mir in zdrav razum. Ko ne bomo več toliko pozornosti posvečali virusu, bo izginil s prizorišča, tako kot vsi do sedaj, vse je minljivo. Iskanje rešitev prepuščam stroki, največ, kar lahko naredimo sami, pa je, da pri vsej tej negotovosti najdemo ravnovesje in ostanemo pozitivni, predvsem pa ljudje. V naši družini zavestno ne spremljamo poročil. Če jih že ulovim, je stanje, o katerem govorijo vedno enako, drastično. Problem nastane, ker javnost nima kakovostne in celovite obveščenosti s strani stroke oz. vlade. Logično je, da se respiratorna obolenja povečajo in širijo od septembra do februarja. Nisem kompetentna oseba za to razlago, vendar v zimskih mesecih je bilo običajno, da je bilo manj učencev in učiteljev prisotnih v šoli. Kljub temu se šole niso zapirale in izobraževanje je vseeno delovalo. Zavedali smo se, da obolenja so in da je treba še toliko bolj paziti na svoje zdravje in na zdravje ljudi okoli sebe. Kako bi morala delovati vlada, da bi ljudem olajšala življenje v času epidemije? Absolutna prioriteta te države bi morala Razmere, takšne, kot so, in ne bodo dolgo zdržale. To, kar se dela z otroki, ni v redu. biti, da bi najprej uredila politiko kulture in retorike. Komuniciranje z državljani ter strogo ločiti stroko od politike. Zaradi mešanja teh dveh ne zaupamo več stroki. V drugih državah je to precej bolje urejeno. Pomembno je tudi, kakšen zgled nam dajeta naša stroka in politika. Ni v redu, ko se gospod brez maske glede nenošenja zagovarja s tem, da je utrujen. Tudi jaz sem utrujena, ko jih poslušam. V prvi vrsti pa bi država morala zaščititi starostnike. Najprej bi bilo treba zaščititi prav njih. Zagotoviti podporno osebje, pravočasno vzpostaviti prave ukrepe preprečevanja širjenja okužbe ter delati z njimi na duševnem zdravju. Bojim pa se, in ne izključujem možnosti, da se jih že izkorišča, za doseganje političnih namenov. Država pa ne bi smela pozabiti, da je tudi življenje naših otrok, ki pa so tudi zelo ranljiva skupina, enako vredno in pomembno. Pri otrocih moramo biti nujno pripravljeni na daljnosežne posledice ukrepov karantene, izolacije, strahu, nemoči, ekranizacije in gibanja. Omenjate težave vlade pri neposrednem komuniciranju z nami. Kje imajo možnosti izboljšav? Želela bi več spodbud in pozitivnih besed. Ne laži, ampak lepo besedo. Danes ni epidemija koronavirusa, ampak epidemija strahu. To je težko obvladovati. Danes vlada s prstom kaže na številke in obtožuje narod. Ko grem čez mengeško polje na sprehod, se ljudje sploh ne pozdravljamo več. Pogledi so prazni. Čemu, zakaj? Ne izgubimo človečnosti, ne med seboj in ne kot družba. Kakšen odnos imate do nošenja zaščitnih mask? Nimam težav pri nošenju mask. Imam celo zbirko modnih mask (smeh) in jih tudi nosim, tam, kjer je to potrebno. A menim, da je njihov pravi namen bolj zaradi občutka varnosti. Placebo efekt. Imate tri otroke. Kam hodijo v šolo in katere razrede? Najstarejša hči Kleopatra hodi v prvi letnik gimnazije v Kamniku. Šolo ima zelo rada. Manj pa ji je všeč šola na daljavo. Mark An- Deluje umivanje rok, medsebojna razdalja in pozitivno razmišljanje. Strah nas le omejuje. Sem mama. Doma z otroki. Mož je zaposlen. In jaz sem hvaležna za vse. tonio hodi v peti, Carolina Linnea pa sedmi razred Osnovne šole Mengeš. Pravite, da otroci niso navdušeni nad šolo na daljavo. Otroci iz aktivnega prehajajo v pasivno stanje. Šola na daljavo je obliž, ki pa je prazen. Otroci nujno potrebujejo stik z učitelji, sošolci in svojimi vrstniki. Ali takšen način poučevanja vpliva tudi na vas starše? Seveda, cel dan se pogovarjamo in razmišljamo samo še o šoli. Kar pa tudi ni dobro. Poskušam jim pomagati po svojih močeh. Zelo veliko je odvisno od staršev ali znajo pomagati otrokom ali ne. Zaradi tega so stiske staršev zelo velike. Sedanji način poučevanja vse prelaga na starše. Nimajo vsi otroci enakih možnosti za šolo na daljavo in prihaja do diskriminacije v učnem procesu. Ampak težave so tudi drugje. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport si domišljajo, da je šola na daljavo idealna. Vse gre samo v tehnično podporo. Niti pod razno niso naslovili različnih pedagoških pristopov pri delu na daljavo. Ministrstvo je reklo, da imajo vse pripravljeno za drugi val. Res? Zdaj so že problem učitelji za poučevanje. Če je učitelj na bolniški, ne more poučevati ali pošiljati nalog v procesu šola na daljavo. To pa mora biti tudi nam staršem jasno. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pozabilo, kako velik pomen ima Sedanji način poučevanja vse prelaga na starše. Nimajo vsi otroci enakih možnosti za šolo na daljavo. Mengšan - november 2020 15 NTERVJU: Katarina Zadnikar Zdaj je že sedem mesecev od začetka in bi od ministrstev pričakovala več. psihofizični razvoj, zdravje otrok in primarna oblika gibanja v procesu izobraževanja. Kakšno mnenje imate glede nošenja mask v šolah, razredih? Otroci so živo bitje v razvoju. Sem proti. Pred dobrim mesecem dni so maske postale obvezne v razredih. Takrat so bili skoraj vsi starši proti. Spet se je pokazala stiska staršev. Država pa tudi ve, kako privezati ljudi. Z otroki. Otroke so tako zlorabili v politične namene. Izkušnje pravijo, da otroci neposredno niso tako ogroženi kot starejša populacija. Da, otroci in mladostniki niso neposredno ogroženi. A danes vemo, da so prizadeti na drugačen način. Dejstvo je tudi, da kljub veli- kemu porastu števila pozitivnih na covid-19 ljudi so šole po Evropi odprte. Kje se najbolj kaže prizadetost otrok? Prizadetost otrok se v prvi vrsti najbolj pokaže pri pomanjkanju socialnega stika z vrstniki in pri izkustvu učenja, ki ni pristno. Vse bolj so že nemirni in pasivni. Ali lahko predstavite, kako poteka šola na daljavo v praksi? Pouk poteka, a vsebinsko je prazen. Pri nas so v pogonu dva do trije računalniki, ker nimamo močnejše povezave z internetom, se morajo otroci včasih razporediti, da vse deluje normalno. Otroci prepisujejo z računalnika. Pomembno je samo, da predelajo snov, ne glede na učinek. Razlaga snovi pa je v večini odvisna od staršev. Fizična prisotnost učitelja je zamenjala virtualna podoba z računalnika, ki se na vse pretege trudi, da jim omogoči čim boljšo razumevanje snovi. Pri tem pa ne pozabimo tudi na težavo otrok s posebnimi prilagoditvami in njihovih staršev, za njih je vse še težje. Torej je težava v podajanju snovi? Seveda. Ministrstvu za izobraževanje, zna- Še vedno pristajam na človeško toplino in pozitiven odnos. ■ Mengšan - november 2020 16 Na koncu leta odprejo steklenico in preberejo vse lepe stvari, ki so se zgodile čez leto nost in šport bi moralo že pred epidemijo dati prioriteto politiki vzgoje in izobraževanja, da se dvigne nivo znanja in izobraževanja, izboljša kvaliteta in posodobi šolski sistem. Ves balast, ki ne služi, mora oditi. V trenutnih razmerah je vse še slabše. Rezultati takšnega poučevanja bodo vidni v prihodnje. Ko se bo epidemija končala, bodo otroci prišli v šolo in bo spet vse usmerjeno v hitro nabiranje ocen. Kakovost znanja pa absolutno pada. In kako poteka ocenjevanje otrok na daljavo? Povem izkušnje iz ocenjevanja iz obdobja prvega vala. Na podlagi predelane snovi je otrok moral pripraviti seminarsko nalogo ali reševanje učnega lista. Samo matematiko in fiziko so pisali preko spletne učilnice. Težavo vidim v verodostojnosti teh rezultatov. Dajmo si priznati. Nekatere ocene, ki so bile pridobljene v šoli na daljavo, niso realne. Šola na daljavo je današnja stvarnost. Imate kar kritično mnenje o njeni potrebi in delovanju. Kje bi bile možne izboljšave in rešitve? Rešitev je, da otroke pošljemo nazaj v šolo in da vzgojno-izobraževalni program teče tako, kot je tekel prej. Seveda s čim prejšnjo poso- Motivacijska besedila so po vsej hiši Dom je naš tempelj. Največ se družimo prav doma. Zato korona na nas kot družino ni veliko vplivala. Skrbi me za vse otroke zdaj, ko ne hodijo v šolo. dobitvijo. S tem bi bil nakazan prvi pokazatelj normalizacije družbe. Pouk na daljavo je možen nadomestek le za občasno delo. Kaj je največja slabost izobraževanja od doma, ko govoriva o predšolskih otrocih? Otrok potrebuje socialni stik z vrstniki in v osnovni šoli so brez tega hendikepirani. Nekateri pravijo, da so otroci zelo prilagodljivi. Res je. Priznam, otroci nimajo težav na primer z masko. Toda za kakšno ceno. Ni vse v tehnologiji, kot so računalnik, internet, različne aplikacije za povezovanje ljudi in posredovanje informacij. Prav je, da je, a je še vedno potreben pristen človeški stik. Še posebej v predšolskem obdobju. Toda šola na daljavo je naša nova realnost. Če bomo o tem razmišljali tako, potem se nam kot družbi ne piše nič kaj dobrega, kajti šola je maternica družbe. Bi dodala citat gospoda Pečana, predsednika združenja ravnateljic in ravnateljev: »Če bi pouk na daljavo deloval, bi ga v Singapurju in Koreji zagotovo že imeli.« Katere so še prednosti fizičnega obiskovanja šole? Izpostavila bi otroke, ki doma nimajo socialne varnosti. Prehrana v šoli, topli obrok, ki ga danes marsikateri otrok doma nima. Po stikih s starši čutim tudi ta problem. Šola v Mengšu vsak dan zagotovi več kot 600 kosil otrokom. Nekateri starši so čez noč ostali brez službe. Ne samo, da ostaneš brez službe, še huje je ta negotovost. Ostali so jim le položnice, krediti in vsakodnevni povečani stroški, ko so doma. Nasilje se povečuje v družinah. Finančno stanje staršev neposredno vpliva tudi na otroke, ne glede na status družine. Otroci imajo lahko na razpolago vso tehnologijo, a ni nikogar, ki bi se z njimi ukvarjal in jim pomagal pri učenju. Prav otroci iz nižjih razredov osnovne šole niso sposobni sami obvladovati niti tehnologije niti snovi. Nujno potrebujejo podporo. Otroci so v stiskah in plačujejo največji davek pandemije. Šola je pomemben del otrokovega življenja, vzgoje in varnosti ... Množično zapiranje izobraževalnih ustanov kot odziv na pandemijo koronavirusa predstavlja namreč izjemno tveganje za izobraževanje in dobrobit otrok, še posebej za margina-lizirane otroke, ki jim šola predstavlja vir oziroma temelj izobraževanja, zdravja, varnosti in prehrane. Kaj pa starši in njihova vloga? Nedvomno so se dnevne rutine spremenile, za vse nas je pomembno zavedanje, da je ustvarjanje občutka varnosti in zaščite otrok danes ena izmed najpomembnejših nalog starševstva, ampak v teh časih je to zelo težko. Kaj lahko sporočite staršem kot mama in predsednica sveta staršev v Osnovni šoli Mengeš. Skupaj smo dosegli veliko. V tem času smo si nabrali neprecenljive izkušnje. Starši, v tem času ohranite mir in ravnovesje, da skupaj premagamo to obdobje. Sprejmite izziv. Le tako boste začutili veličino uspeha. Vse bo vredu. Poudarjate pozitivno naravnanost. Ali nam bo korona glede na vse, kar se trenutno dogaja okoli nas, prinesla tudi kaj dobrega? Seveda, korona bo prinesla tudi nekaj dobrega. To, da se bomo do konca spoznali, kdo smo in da bomo vedeli, za kaj biti vsakodnevno hvaležni. Zagotovo pa bomo iz te krize prišli kot zmagovalci z razumom, potrpežljivostjo, sodelovanjem in zaupanjem. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik V prvem valu je bilo veliko stigme družin in otrok, ki so bili pozitivni na koronavirus. Starši smo se na seji sveta staršev zavzeli, da tega ne odobravamo. In je pomagalo. Mengšan - november 2020 17 DOBENO Korona omrtvila tudi Dobeno, kljub temu nova knjiga Ko smo poleti že menili, da se je korona umirila in smo si malo oddahnili ter privoščili dopustovanje, nekateri v tujini, nekateri v domovini, tudi s pomočjo prejetih turističnih bonov, pa so se ob koncu poletnih dni uresničile napovedi strokovnjakov in zajel nas je drugi val. Korona se je znova okrepila in virus je v še večjem obsegu udaril ljudi po svetu. Znova so stopile v veljavo omejitve, ki se še stopnjujejo in nam vse bolj omejujejo naš prostor in dejavnosti. Na sestanku UO TD Dobeno v začetku oktobra, na katerem smo prednostno obravnavali možnosti aktivnega delovanja društva in realizacije zastavljenih ciljev, smo se morali sprijazniti z zaostrenimi razmerami, ki nam praktično ne dopušča nobenega prostora. Saj je zaradi vse večje nevarnosti okužbe zamrlo vse društveno in družabno dogajanje. Zato je bilo na seji UO sprejeto, da glede na to, da od julija in kot vse kaže bo to še kar trajalo, ni bilo in ne bo dogodkov, o katerih bi lahko pisali. Zato poskusimo pisati o zanimivostih in ljudeh na Dobenu, da ohranimo prisotnost v Mengšanu, da nas v dolini ne pozabijo. Eden od planiranih dogodkov TD v mesecu septembru, poleg Dobenskega praznika, in je tudi odpadel, je bila predstavitev druge knjige naše sokrajanke Frančiške Hunjet, ki jo je izdala junija letos, to je tudi razlog, da se o Francki znova piše. Nekaj je bilo napisanega o njej že v lanski septembrski izdaji Mengšana. Svoje zgodnje otroštvo je opisala v prvi knjigi, ki jo je izdala lansko leto, Moje življenje na papirju. Pod naslovom, polnim simbolike je razložila, zakaj jo papir resnično spremlja vse življenje. Spisi v osnovni šoli so bili otroška radost, ki je kasneje prerasla v skorajšnjo zasvojenost. Še danes ji je papir sredstvo, na katerega prenaša vse dobre in slabe stvari, ki se ji v življenju dogajajo. Ne glede na to, kaj se je dogajalo v njenem življenju, je vseskozi pisala. Začela je s prozo, a je kmalu ugotovila, da so rime tisto pravo izrazno sredstvo. Pravi: »Rime imajo dušo, pesem zdravi.« Kdor je bral pesmi iz njene prve knjige, posvečene njenemu očetu, je morda ugotovil, da so pesmi mračne, tesnobne, a vsaka se konča z nekim upanjem, s svetlobo vzhajajočega sonca, njene pesmi razodenejo vso globino vzponov in padcev, ki jih prinaša življenje. Ob izdaji prve knjige je obljubila nadaljevanje in sedaj je tu. Kot da obljuba dela dolg, je naslov spet simboličen, In beseda je meso postala. Knjigo, v kateri je zbranih 111 pesmi, je posvetila svojim trem sinovom, ki so ji poleg njenega očeta uokvirili življenje, oni so bili zdravilo za vse, kar se je slabega zgodilo. Tudi te pesmi izražajo njeno pestro, veselo in žalostno življenje, kot sama pravi: »Med rožami raste trnje, ki ne rani samo rok ...«, izražajo tudi ljubeč odnos do narave, so pesmi o trenutkih in dogodkih, ki se vtisnejo v dušo. Pravi, da je sedaj tipkovnico zaklenila, da ne piše več. Knjiga pa se konča z: »Nikoli ne reci nikoli«, a kot trdi: »Vse dobre stvari so tri ...« Pivovarna Union, v kateri je službovala 37 let, je bila njen drugi dom. Še danes ima rajši rdečo barvo, kot zeleno. 40 let že živi na Dobenu, od tega je deset let prava kra-janka s stalnim bivališčem. Živi v našem prostoru, z nami, vedno pripravljena na sodelovanje in pomoč, piše za prijatelje, znance, sosede. Pravi, da s tem prelaga breme, ki včasih okupira dušo in morda bo to njenim vnukom zadnja zapuščina. Franckina pesem »Osama« je bila nagrajena v knjižnici Domžale na nagradnem na- tečaju 21. marca, ko praznujemo svetovni dan poezije, z naslovom »Poezija zdravi«. Besedilo in foto: Tone Vidrgar MESO POSTALA rRAHfr.iK* HL"NJKI' OSAMA Pogrešam vas ljudje. svet surov in grd je. Ko marec že cveti, v srcu pa pomladi ni. Opustele so poti a mi skrivamo oči. Kot da je še vedno šala, pustna maska je ostala. Rokavica oblekla je desnico, kot želela skriti bi resnico. Pošiljam vam pozdrave v dolino in višave. Upanje pošiljam vam, saj že jutri nov bo dan. Takrat sneli bomo maske in pozabili grde praske. Pesem: F. Hunjet 18 Mengšan - november 2020 MENGEŠKI UTRIP Obnovitvena dela v ŠD Partizan Po več kot tridesetih letih smo s pomočjo Občine, ki je zagotovila sredstva, obnovili dotrajane naprave v kurilnici. Preuredili smo sistem ogrevanja, tako da je zdaj telovadnica ločeno ogrevana od garderob in tušev, kar bo pripomoglo k ekonomičnemu načinu ogrevanja. Strokovna dela je opravil podjetnik Tone Skok. Občini se zahvaljujemo za pokritje stroškov obnove. Obnovili smo tudi malo dvorano za fitnes, v kateri pa imamo tudi treninge namiznega tenisa. Vsa dela smo opravili s prostovoljnim delom in lastnimi sredstvi. Gonilni sili pri obnovi sta bila predsednik Žiga Zupan in trener David Orešnik. Pomagali so trenerka Natalija Lužar, starša Domen Gerkšič, Tomaž Škufca, igralka Katarina Stražar in podpredsednik Jože Mlakar. Najprej smo zamenjali »armstrong« plošče na stropu in dotrajano razsvetljavo s panelnimi svetili. Stene smo prebarvali in poskrbeli za zasenčenje oken. Vsa dela smo opravili v dveh dneh, od zgodnjega jutra in pozno v noč. Čestitke vsem prostovoljcem za odlično opravljeno delo in zahvala podjetniku Janezu Stoparju, ki nam je posodil gibljivi oder, saj brez tega te obnove ne bi mogli opraviti. Hvala vsem! Besedilo: Mlaj Foto: arhiv ŠD Partizan Mengšan - november 2020 19 J PGD Loka pri Mengšu v mesecu septembru in oktobru Poletje se je poslovilo in v septembru smo že občutili, da počasi, a zanesljivo nastopa jesen. Seveda pa tako kot že celotno obdobje od začetka pomladi, tudi v jeseni dajejo utrip življenju tako v naši domovini kot tudi po vsem svetu, ukrepi in napotki strokovnjakov s področja zdravstva za omejitev in zajezitev nevarnega širjenja koronavirusne bolezni, ki ogroža naše zdravje in življenja. Tako je bilo tudi v gasilski dejavnosti, poleg skrbi za opremo in vozil, da se zagotavlja nenehno stanje pripravljenosti, v začetku jeseni kar nekaj poudarka na področju izobraževanja gasilskega kadra. September nam je v teh, s koronavirusom obremenjenih časih postregel z veselim dogodkom. Naša članica Brigita Brumec je namreč naznanila, da se bo zapeljala v zakonski stan. V soboto, 5. septembra, sta se z njenim izvoljencem Žigo Avscem iz Raden-cev podala na prvi del poroke v cerkvico sv. Primoža in Felicijana v Loki pri Mengšu. Ta stoji na ravnici pod gradom Jable in je ena izmed 33 cerkva v Sloveniji, ki so posvečene svetnikoma Primožu in Felicijanu. Cerkveni Vodni lok za mladoporočenca zakon sta sklenila v krogu svojih najbližjih pred župnikom iz Radencev. Po cerkveni slovesnosti smo mladi par iz cerkve pospremili z znamenito arkado, ustvarjeno iz vodnih curkov. Nato se je mladi par s svati odpravil v Dobrno, kjer je bila še civilna poroka in poročno slavje, ki je potekalo v skladu z navodili pristojnih glede covida-19. Gasilci jima na skupni poti želimo predvsem sreče, ljubezni, medsebojnega razumevanja ter ne nazadnje obilo otroškega joka in veselja. Pester oktober V gasilski organizaciji je nenehna skrb, da se člani izobražujejo in izpopolnjujejo v gasilskih veščinah. Tako se je že v drugi polovici novembra 2019 v okviru Gasilske zveze Slovenije začel tečaj za gasilskega častnika, namenjen članom prostovoljnih društev, ki spadajo v ljubljansko regijo. V ta tečaj sta se vključila tudi dva naša člana: Anže Kveder in Boštjan Čebulj. Cilj tečaja je bil usposobiti gasilce za izvajanje nalog vodenja enot velikosti voda in čete. Po opravljenih sprejemnih izpitih so tečajniki v zimskih mesecih v Gasilski brigadi Ljubljana opravili 63 ur teoretičnega dela. Na poligonih Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje na Igu in Policijske akademije v Tacnu pa še 35 ur praktičnega dela. Po končanem teoretičnem in praktičnem delu so v začetku marca sledili predmetni izpiti pri predavateljih posameznih predmetov. Vsak tečajnik je tam zagovarjal tudi seminarsko nalogo, ki jo je moral pripraviti pri predmetu gasilska taktika. Seminarska naloga je vsebovala operativno taktični načrt nastopa gasilskih enot pri požaru večjega objekta. Po uspešno opravljenih predmetnih izpitih sta tečajnike čakala še dva preizkusa znanja na državnem nivoju pred komisijo Gasilske zveze Slovenije, vendar so bila zaradi vsesplošne karantene (zaradi virusa COVID-19) vsa izobraževanja za nedoločen čas prekinjena. Ko so razmere znova dopuščale izobraževanja, se je nadaljeval tudi tečaj za gasilskega častnika. Konec junija je nato potekalo zaključno teoretično, v začetku oktobra pa še 10-urno praktično testiranje tečajnikov s strani komisije Gasilske zveze Slovenije. Tečaj je obiskovalo 24 tečajnikov iz vseh treh ljubljanskih gasilskih regij in prav vsi so uspešno opravili vse obveznosti. Oba naša člana, Anže Kveder in Boštjan Čebulj, sta tečaj uspešno opravila in tako pridobila napredovanje v čin gasilskega častnika. Prav gotovo bosta s pridobljenim znanjem veliko Mengšan - november 2020 20 pripomogla k uspešnemu delu tako v društvu kot tudi v Gasilski zvezi Mengeš. Za uspešno opravljen tečaj jima čestitamo. Kljub obdobju, ki ga zaznamuje in utrip nare- kuje prisotnost in nevarnost koronavirusa, je bilo v skladu z načrtom GZ Mengeš v oktobru izvedeno štiridnevno izobraževanje - tečaj za mentorja gasilske mladine. Tečaj v obse- gu 32 pedagoških ur je v organizaciji GZS, regije Ljubljana 3 in GZ Mengeš potekal v prostorih gasilskega doma Loka pri Mengšu. Zaradi prostorske omejitve in priporočil NIJZ glede medsebojnih varnostnih razdalj med tečajniki, je bilo prvotno število 40 prijavljenih kandidatov zmanjšano na 26. Skozi predavanja so nabirali novo znanje za še boljše delo z mladimi. Pridobili so pomembne veščine in izkušnje, ki so potrebne pri delu z gasilsko mladino na vseh ravneh, kar je za obstoj naše organizacije na dolgi rok še kako pomembno, saj so in bodo mladi gasilci naša prihodnost. Tako poslanstvo mentorjev že vnaprej pohvalimo in pozdravljamo. Tečaj je uspešno opravilo 22 udeležencev. Med njimi je bilo osem tečajnikov iz GZ Mengeš, ki so vsi tečaj uspešno zaključili. Tako so posamezna društva v GZ Mengeš pridobila naslednje mentorje mladine: PGD Topole: Domen Koncilija; PGD Mengeš: Miha Benda, Matic Vavpetič in Matjaž Veider in Sandi Zajc; PGD Loka pri Mengšu: Kaja Ručigaj, Sašo Jenčič in Miha Jerič. V oktobru, ki je med nami poznan tudi kot »mesec varstva pred požarom«, imamo v PGD Loka pri Mengšu že vrsto let več aktivnosti, s katerimi skušamo vaščanom Loke in Dobena prikazati našo dejavnost in jih hkrati opozorimo na preudarno ravnanje z ognjem. V ta okvir sodijo predvsem grelne naprave, kjer je ogenj vir toplote, ki nas ogreva v zimskih dneh. Seveda mora biti ta skrb prisotna skozi celotno kurilno obdobje. V letošnjem oktobru so bile te dejavnosti zaradi epidemioloških razmer odpovedane. Bila pa je izvedena sv. maša za pokojne in žive gasilce v GZ Mengeš. Ta slovesnost je bila v soboto, 10. oktobra, v cerkvi sv. Primoža in Felicijana v Loki pri Mengšu. Mašo je daroval mengeški župnik g. Marko Košir, pevsko pa jo je popestrila pevska skupina Rž KD Loka pri Mengšu. Poleg domačih gasilcev so maši prisostvovali še člani PGD: Trzin, Mengeš, Topole in Jarše-Rodica ter PIGD Lek Mengeš. Besedilo: Miro Urbanc Foto: PGD Loka pri Mengšu zimn i J^^^p 1 ■ * And l. Naši novi mentorji mladine: K. Ručigaj, S. Jenčič in M. Jerič Mengšan - november 2020 21 MENGEŠKI UTRIP Odkritje obeležja za tajno skladišče orožja TO 1990-1991 v Domžalah Veterani vojne za Slovenijo smo v oktobru, ob 30. obletnici projekta MSNZ, s spominsko slovesnostjo na domu Dominika Grmeka odkrili obeležje za tajno skladišče TO. Jv w V \ uitil . i»"1 *nL- ■ i -. lit- ■ L "/L_^ji NA TEJ LOKACIJI JE BILO V LETIH 1990 -1991 TAJNO SKLADIŠČE OROŽJA IN STRELIVA TO DOMŽALE C OZVVS DOMŽALE 0 Obeležje Glavno skladišče orožja TO v predosamosvojitvenem času je delovalo v strogi tajnosti. Zanj ni vedel nihče od bližnjih sosedov, niti ne vsi domači. Na naslov Ljubljanska cesta 27 v Stobu, ki je najstarejši del Domžal, je prihajalo orožje, MES (minsko-eksplo-zivna sredstva) in oprema TO s Kočevskega, kjer so bile republiške rezerve, ki pa niso bile predane v vojašnice pod okrilje JLA. S te lokacije so bili kasneje organizirani prevozi v druga tajna skladišča v bližnji in daljni okolici. Vsi prevozi so potekali ponoči, saj pravijo, da ima vsaka noč svojo moč. Varovanje transportov je bilo najmanj dvojno, s pripadniki, ki so izvajali prevoz, in s strani ONZ (organov za notranje zadeve), ki so bili tudi organizirani v tajni sistem MSNZ po svoji liniji. Zgodilo se je tudi, da so bila zaradi naključnega dogodka, ali suma odkritja lokacije, sredstva prepeljana na novo tajno lokacijo. Dominik Grmek je bil izbran za načelnika MSNZ v Domžalah, ne samo zato, ker je bil vodstveni kader v štabu TO Domžale, temveč predvsem zato, ker je imel zelo dobre organizatorske sposobnosti in je bil izredno natančen ter zanesljiv pri svojem delu. Za vsak transport orožja in opreme TO se je zelo natančno vedelo, kaj vsebuje, do potankosti so bili izdelani spiski. Vse to orožje, MES in oprema, je bilo na območju nekdanje skupne občine Domžale izvzeto iz tajnih skladišč neposredno pred vpoklicem posameznih enot MSNZ. Tako je bilo njihovo zborno mesto vedno čim bližje lokaciji posameznega tajnega skladišča in se je razdelilo mobiliziranim pripadnikom neposredno. Vsa obeležja, ki se nahajajo, ali se še bodo, na objektih nekdanjih tajnih skladišč, naj nas trajno spominjajo na obdobje, ko smo Slovenci iz naroda postali nacija in dobili svojo državo. Država sama po sebi ni samoumevna, zanjo se je bilo treba boriti, žal tudi z orožjem v rokah. Namen ustanovitve države je, da bi vsi njeni državljani zadovoljili svoje potrebe in uveljavili svoje interese skozi parlamentarni demokratični način njenega upravljanja. Pa nam to uspeva? In zakaj ne v popolnosti? Pa presodite sami. Besedilo in foto: Janez Gregorič, OZVVS Domžale 22 Mengšan - november 2020 Skupina Žogice na kmetiji V začetku oktobra nam je končno uspelo, kar nam je spomladi preprečil virus. Iz deževnega Mengša smo se odpeljali proti Turistični kmetiji PrOžbet, nad Škofjo Loko, kjer so nas pričakali sonce ter prijazna lastnika kmetije Janez in Milena. nica STARI VRH dolnja 14S3I» Najprej smo se okrepčali s kosilom, nato smo se z Janezom odpravili na sprehod po vasi. Ko smo se vrnili, nam je Milena pokazala, kako se pripravi testo za kruh. Sledila sta ježa ponija in ogled živali, ki živijo na kmetiji. Proti večeru smo šli skupaj naža-gat in pripravit drva za čisto pravi kres. V torek smo se prebudili v sončno jutro. Skupaj z Janezom smo se odpravili na daljši pohod proti Staremu vrhu. Otroci so uživali v razgledu in naravi, ki jih je obdajala. Po vrnitvi na kmetijo nas je čakalo delo. Nabrati je bilo treba jabolka in hruške, iz katerih smo si potem naredili sok. Sledilo je presenečenje - vožnja s traktorjem. Otroci so vsi navdušeni zlezli na voz in Janez nas je nato s traktorjem odpeljal do travnika. Tam so nas čakale grablje, otroci so takoj sami od sebe začeli grabiti travo in jo odnašati na voz. Odpeljali smo se do hleva in skupaj nakrmili krave. Ko so se do sitega najedle, je sledila še molža. Skoraj vsi smo se preizkusili v njej in vsem je uspelo. Bili smo navdušeni. Na dan odhoda smo, skupaj z Mileno, spekli še vsak svoj hlebček kruha za domov. Poslovili smo se od Milene in Janeza ter se polni lepih vtisov odpravili proti Mengšu. Besedilo in foto: Saša Gošte in Tanja Vdovč PA SO JO ZGRADILI • • • Po dolgem čakanju in že skoraj izgubljenem upanju smo v Osnovni šoli Mengeš dobili novo športno dvorano. Leto dni pred tem, ko je bil postavljen prvi temelj, se je med šolskimi stenami in tudi med nekaterimi Mengšani norčevalo iz nas, češ da smo naivni optimisti. Vloženega je bilo veliko truda, prošenj, zahtev s strani šole in strokovnih delavcev, ki smo v njej zaposleni. Kot da smo prosili zase. Pouk športa in gibalno-sprostitvenih dejavnosti je bil dolga leta dejansko zelo okrnjen, večkrat celo nemogoč. Vsem, ki so več let neutrudno vztrajali, vložili veliko časa in truda v uresničitev projekta, se zahvaljujemo, posebej županu, Francu Jeriču, ravnatelju, Milanu Burkeljci ter posameznim strokovnim delavcem občine in osnovne šole. Ponosni smo, da imamo tako kvalitetno in strokovno dodelano dvorano. Z veseljem jo bomo izkoristili v korist otrok občine Mengeš. Učitelji Osnovne šole Mengeš Mengšan - november 2020 23 ZANIMIVO Okrogla miza na temo zaposlovanja v aktualnih razmerah in predstavitev zaposlitvenega portala RAY Projekt RAY zaposlitveni portal (Rural Active Youth Job Portal, št. projekta: 2018-BG01-KA205-048238), ki ga sofinancira Erasmus+ in smo ga AIA - Mladinski center Mengeš izvajali skupaj s partnerji iz Bolgarije (Vyara Foundation), Italije (CESIE) in Portugalske (Agrupamento de Escolas de Silves), se počasi zaključuje. Vendar v tem primeru zaključek projekta pomeni tudi nov začetek. Končni produkt projekta je namreč portal, ki je namenjen podjetjem in iskalcem zaposlitve iz lokalnega okolja, ponuja pa tudi e-izobraževanje, ki bo mladim v pomoč pri iskanju dela in službe. Cilj projekta je uporabniku prijazen, učinkovit portal za iskanje zaposlitve v lokalnem okolju, ki mu nudi tudi spletno usposabljanje za iskanje dela, spoznavanje sebe in gradnjo kariere. Namen portala je prav tako podpora in pomoč, predvsem majhnim in srednjim podjetjem ter društvom iz lokalnega okolja, pri iskanju ustreznih delavcev in prostovoljcev ter je brezplačen, tako za delodajalce kot za iskalce zaposlitve. Na začetku projekta so bile razmere na trgu dela sicer popolnoma drugačne, kot je sedaj, ko smo se znašli sredi pandemije bolezni covid-19, gospodarske in finančne krize. Takrat smo se soočali predvsem z begom možganov oziroma s tem, da so mladi iz predmestnih okolij odhajali v mesta in tujino. Sedaj pa se po eni strani veliko podjetij bori za svoj obstanek, po drugi strani pa je vedno več brezposelnih. Zato smo organizirali okroglo mizo na temo aktualnih razmer na trgu dela. Napovedano okroglo mizo smo morali zaradi vladnih ukrepov odpovedati, po posvetu z NIJZ pa smo namesto tega organizirali okrogle mize v majhnih skupinah (do 6 udeležencev) in z upoštevanjem drugih priporočil NIJZ. Najprej smo mladim, odločevalcem in delodajalcem predstavili projekt, portal in karierno usposabljanje, nato pa je sledila razprava o aktualnih razmerah, z usmerjanjem udeležencev k iskanju rešitev. Pridružil se nam je tudi podžupan Bogo Ropotar, ki je tudi idejni pobudnik projekta. Mladi in delo- dajalci so imeli tudi možnost mreženja in spoznavanja možnosti zaposlovanja v Mengšu in okolici. V razpravi o trenutnih razmerah smo skupaj ugotovili, da je treba čas epidemije izkoristiti za prilagajanje na dane razmere ter za iskanje priložnosti v dejavnostih, ki v tej krizi celo prosperirajo in povečujejo svoje dobičke ter zaposlujejo nove delavce Lahko pa čas izkoristimo za osebnostni in karierni razvoj, s pomočjo spletnih orodij in izobraževanj. Podjetja prav tako iščejo nove priložnosti in se poskušajo prilagoditi z online poslovanjem, kjer je to le mogoče. Tudi portal RAY je dober pripomoček v aktualnih razmerah, saj omogoča zaposlovanje in mreženje na daljavo. Udeleženci dogodka so bili nad našim por-talom navdušeni. Podali so tudi veliko zanimivih komentarjev in idej, kako ga še izboljšati. Zakaj se registrirati na portal Uporaba portala je povsem brezplačna, tako za iskalce zaposlitve kot za delodajalce. • Portal je preprost za uporabo. Preprosta grafika in avtomatsko obveščanje vam bosta pomagala najti prave kandidate za pravo delovno mesto. • Brezplačno oglaševanje vašega podjetja. • Poiščite možnosti zaposlitve v lokalnem okolju. Za vašo prihodnost ni nujno, da je oddaljena kilometre daleč, saj je veliko uspešnih podjetij v vaši neposredni bližini. Poiščite nas na: https://jobs.rabotilnik.com/sl/index.php ali napišite RAY zaposlitveni portal v iskalnik. Besedilo: Naja in Blanka Foto: Naja Sever Mengšan - november 2020 24 Ko se zelena spremeni v Že desetletja je oktober moj najljubši mesec v letu: temperatura na prostem je običajno prijetna (ravno prav toplo in ravno prav hladno), sončni žarki so božajoče prijazni in mili, zelenje začenja svojo vsakoletno modno revijo in se nekaj tednov preoblači v najrazličnejše barvne odtenke. Tudi svetloba je v tem času prav posebna: nebo je neverjetno modro in žarki si izbirajo poševne poti skozi drevje in grmovje. Prav takšne čarovnije me pogosto zvabijo ven. Družbo mi dela fotografski aparat, moje dodatno oko. Kaj vse opaziva skupaj: barvno refleksijo gozda v mengeškem ribniku, rumene listne čolničke v blatni luži, rumeno praprot med redkimi borovci, prazne in polne zelene kostanjeve bodice, rjave odtise stopinj v ilovnati zemlji, oranžno rdeče divjo trto, ki se plazi po stari ograji ... Impresije so edinstvene in neponovljive, ustvarjajo jesensko pravljico s ponavljajočim se koncem. Narava je res neverjetna slikarka. Po utečeni, a ustvarjalni poti slika svoja platna. In tako vsako leto zelena počasi prehaja z ene na drugo paleto ter konča v novembrski rjavi sivini. Letos pa se zelena spreminja še na drugačen način. Pomladi se je naša država pobarvala zeleno, saj smo po prestrašenem covid marcu le pričakali etapno zmago v boju z agresivnim virusom. Po utesnjevalnih ukrepih smo se začeli veseliti nežnega spomladanskega zelenja in večje svobode gibanja. Poletni meseci so hitro minili, dnevi so se polnili s tesnobo, da nas čaka nova etapa »dirke«. In res je Slovenija morala začeti spreminjati covid barve: najprej se je varna zelena spremenila v oranžno, oktobra pa smo postali nevarno rdeči. Spet se borimo z boleznijo in večini pri tem ni lahko. Dokler pa živimo v prijaznem okolju, obdanem z naravo in z odgovornimi in dobrimi ljudi, vemo, da se bo rdeča kmalu spremenila v belo - barvo očiščevanja in nato spet v tisto varno zeleno, ki prinaša ve-selost in upanje. Besedilo in foto: Urška Stritar Rumeni listni čolnički na gozdnih lužah Mengšan - november 2020 25 ZANIMIVO Druga faza žalovanja Čas se je ustavil. Uzrli smo stvari, za katere smo bili slepi. Ne vemo, ali je mogoče, da v »vsemogočnem človeštvu« naenkrat vse obstane. Verjetno še vedno ne dojemamo resnosti stanja, ki ga je prinesla bolezen Covid-19. Nekateri vztrajajo pri starih vzorcih in si ne priznajo, da je treba iti vase in pustiti vrata za nekaj časa zaprta. Vsi smo še nekako v prvi fazi žalovanja za starim - udobnim: v fazi šoka/zanikanja, o kateri smo več besed namenili v eni od prejšnjih številk. Žalovanje je posebno stanje, ki nas doleti tako ali drugače. Pomembno je, da se začnemo učiti izpuščati in iskati odprta okna ter o tem razmišljamo, preden nas doleti najhuje. Predvsem pa, da o tem spregovorimo. Reakcijska faza/faza jeze Žalujemo sicer v vseh obdobjih življenja. V otroštvu zaradi neizpolnjenega hrepenenja, kasneje zaradi izgube dela, ugleda, uspeha ... Najpogosteje žalovanje povezujemo s smrtjo, pri čemer menim, da se na smrt ne moremo nikoli pripraviti. Bolečina, ki jo prinaša dokončnost izgubljenega, terja premagovanje skozi proces. Kot rečeno žalovanja ne moremo popredalčkati v vzorce in faze v celoti, lahko pa ga opazujemo in poskušamo razumeti občutja, v katerih se znajdemo, ko žalujemo. Pomembno je, da si žalost dopustimo in se ji ne upiramo, saj le tako lahko prinese neko novo kakovost. Eno od obdobij, ki ga bomo poimenovali druga faza oz. reakcijska faza/ faza jeze, je obdobje iskanja. Prizadeti razvije način, kako odkriti izgubljeno. Jeza nad neuspehom v tem iskanju je usmerjena proti sebi ali drugim. Lahko celo kot jeza na umrlega. Strah in depresija sta pogosta. To obdobje lahko traja tedne, mesece in redkeje leta. V tej fazi lahko žalujoči obtožuje človeka, ki ga je izgubil. Mu očita z besedami: »Zakaj si me zapustil?, Zakaj sem z vsemi skrbmi ostal sam - s hišo, s še nedoraslimi otroki, z dolgovi, nerazjasnjenimi okoliščinami? Zakaj me puščaš samo?« Pomembno je, da smo tudi v žalovanju iskreni do sebe. Prav je, da o pokojniku govorimo realno, da ubesedimo tudi njegove slabosti. Čustev se ni treba bati. Zatiranje takšnih čustev lahko zavre ali zaplete proces žalovanja. Zato je prav, da čustva sprejmemo, jih izgovorimo, da se postavi odnos s pokojnim na zdrav temelj, in da človek ohrani lastno zdravje. Žalovati je lažje, če imamo ob sebi ljudi, ki nam prisluhnejo in nas razumejo. Nekateri žalujoči ne čutijo potrebe, da bi se pogovarjali o tem, kar jih vznemirja, o umrlem, o smrti in o svojih občutkih ter čustvih. Laže jim je v tišini. Pomembno je, da najdejo tisto pot, ki jim ustreza in da sami izberejo, komu bodo zaupali. Usodna napaka številnih pa je še vedno, da se je treba obvladati. »V času žalovanja ni ničesar, kar bi morali žalujoči storiti, kar bi morali reči ali opraviti. Najbolj smiselna oblika ravnanja je, da ničesar ne storijo.« V tem obdobju ni priporočljivo, da bežijo in sprejemajo odločitve, kot so selitev, menjava delovnega mesta in podobno. Hkrati je treba razumeti, da se včasih okolica odziva nerazumevajoče. Žalost povzroči posebno notranjo ranljivost, in sicer dobronamerni nasveti povzročijo ravno nasprotno. Nasvet »razmisli, kako je šele majhnemu otroku, ki ostane brez vseh«, žalujočemu ne predstavlja nobene tolažbe. »Vsako srce pozna svojo bridkost in ve, da ima razlog za žalovanje.« Zato moramo v obdobju žalovanja tenkočutno prisluhniti sebi in se obdati z ljudmi, ki nam dopuščajo, da smo to, kar smo z vsemi občutji vred. Kako naj se obnašam do žalujočega? Če smo z žalujočim, ki ne želi govoriti, je dovolj, da smo z njim in da spoštujemo njegovo željo po pogovoru oziroma tišini. Velikokrat se ukvarjamo s tem, kako naj kaj pravilno in ustrezno rečemo. Čeprav bi bilo dovolj, da bi rekli: »Ne vem, kaj naj rečem, ampak tukaj sem!« Žalujočemu je treba priznati, da ima vso pravico, da čuti, kot čuti in da mu stojimo ob strani. Dopustimo mu čas, ki ga potrebuje. Covid-19 in karantena V teh nenavadnih časih so žalujoči med najbolj prizadetimi v družbi. Morebiti si niso opomogli od neke izgube, sedaj pa so se znašli v začaranem krogu novih strahov, ki jih je prinesla pandemija. Če se spomnimo koga, ki je osamljen, ga pokličimo in poskušajmo z njim spregovoriti. Sedaj je čas skritih junakov, ki v preprostem sobivanju in sočutju lahko odigrajo pomembno vlogo za zmago človeštva. Besedilo: Alenka Križnik, Slovensko društvo hospic Slovensko društvo hospic je po vsej Sloveniji dosegljivo na Sočutni telefon, kamor lahko pokličejo žalujoči, njihovi svojci in vsi, ki morebiti iščejo odgovor na vprašanja, ki si jih zastavljajo ob žalujočih in žalovanju. Na našem območju je to telefon Območnega odbora Celje na št. 051/ 415 446 in 051/418 446. Če ne morete ali ne želite govoriti, lahko tudi pišete na elektronski naslov: celje@hospic.si. Cvetni prah - koristen dodatek naši prehrani Čebelji pridelki že od nekdaj slovijo kot naravna in zdrava živila. Najbolj poznan čebelji pridelek je seveda med, čebele pa v naravi nabirajo tudi cvetni prah. Cvetni prah ali pelod je mikroskopska struktura, značilna za vsako cvetočo rastlinsko vrsto, predstavlja pa osnovo za spolno razmnoževanje rastlin. Čebele imajo v naravi posebno nalogo, saj je njihovo telo oblikovano tako, da lahko prenašajo cvetni prah z rastline na rastlino. Temu pravimo opraševanje, ki je bistvenega pomena za ohranjanje biotske pestrosti, pridelavo sadja in zelenjave ter tudi drugih kulturnih rastlin, pomembnih v prehrani ljudi in živali. Cvetni prah čebele nabirajo tudi za lastno prehrano. Drobna mikroskopska zrna lepijo med seboj in oblikujejo drobni grudici, ki ju na posebnem mestu, ki se imenuje košek in se nahaja na njihovih zadnjih nožicah, prinesejo v panj. Sočasno lahko nosijo le dve taki gru- 26 Mengšan - november 2020 dici. Cvetni prah za čebele predstavlja vir številnih hranilnih snovi, ki so pomembne za življenje čebelje družine. Brez cvetnega prahu čebelje družine ne bi preživele, kar nakazuje njegovo resnično vrednost. Vsebuje ogljikove hidrate, prehransko vlaknino, beljakovine, aminokisline, maščobe in maščobne kisline, elemente, vitamine in druge funkcionalne spojine. Vse to so snovi, ki jih v svoji prehrani potrebujemo tudi ljudje. Zaradi ugodne hranilne sestave in uporabe v prehrani ljudi, čebelarji čebelam odvzamejo del cvetnega prahu. Na vhode v čebelje panje namestijo naprave, ki se imenujejo osmukalni-ki in ob prehodu čebel skozi te naprave jim grudice cvetnega prahu odpadejo v zbirni predalček. Tako pridobljenemu cvetnemu prahu, ki se tudi največ uporablja v prehrani ljudi, pravimo osmukanec, vendar to poimenovanje ni zelo pogosto. Hranilna vrednost cvetnega prahu osmukanca je različna in je odvisna tudi od botaničnega porekla cvetnega prahu, saj je navadno končni pridelek mešanica grudic cvetnega prahu različnih barv. V Sloveniji v večini pridelujemo mešan oz. večvrsten cvetni prah. Dobite ga lahko pri slovenskih čebelarjih, saj velja, da je najbolje uživati čim bolj svež cvetni prah osmukanec iz okolja, v katerem živimo. Pomembno je, da ga ustrezno shranimo. Če ga uživamo v svežem stanju, je shranjevanje v hladilniku ali zamrzovalniku nujno potrebno, saj je svež cvetni prah osmukanec mikrobiološko občutljivo živilo. Cvetni prah osmukanec, ki ga pridelajo čebele, naj ne bi povzročal alergij, saj ga zaužijemo. Vseeno pa se ljudem, občutljivim na cvetni prah, pred prvo uporabo priporoča previdnost in se svetuje, da ga začnejo uživati postopoma v manjši količini, ki jo vsakodnevno povečujejo. Priporoča se, da na dan zaužijemo eno do dve jedilni žlici cvetnega prahu, lahko pa tudi več. Najbolj se priporoča, da ga pred uživanjem namočite v tekočino. To je lahko voda, mleko, sadni ali zelenjavni sok, lahko ga namočite v jogurt, kislo smetano ali pa z njim posujete različno sadje, ga uporabite kot sestavino v sadni solati ali pa ga kombinirate z medom, sladoledom, kosmiči itd. Načinov uživanja je veliko in si jih lahko prilagodite svojemu okusu. Cvetni prah osmukanec je primeren za uživanje v vseh življenjskih obdobjih. Vključujemo ga lahko v prehrano otrok od prvega leta starosti naprej, koristen je pri vegetarijanski prehrani, zaradi nizke energijske vrednosti pa ga lahko uživajo tudi sladkorni bolniki. Uživa se ga neprekinjeno od enega do treh mesecev, kar lahko večkrat na leto ponovimo. Cvetni prah osmukanec je bogat vir hranilnih snovi. Še posebej izstopa po visoki vsebnosti prehranske vlaknine, ki je pomembna za normalno delovanje našega prebavnega sistema, vsebuje tudi nekatere za delovanje našega organizma nujno potrebne elemente (kot so npr. kalij, magnezij, kalcij, fosfor, železo, mangan ...). Vsebuje vitamine A, D, E, vitamine skupine B in vitamin C ter tudi fenolne spojine, v največji meri flavonoide, ki lahko delujejo kot potencialni antioksidanti. Zaradi številnih funkcionalnih sestavin je cvetni prah osmukanec predmet številnih raziskav, ki nakazujejo na njegovo antioksidativ-no, protivnetno, protialergijsko in protimikrobno delovanje. Ugodno naj bi vplival tudi na imunski sistem, saj njegovo uživanje vpliva na povečanje odpornosti organizma. Priporočajo ga pri podhranjenosti, pomanjkanju energije, apatičnosti ter za povečanje fizične in psihične sposobnosti. Največji dokazan terapevtski učinek klinične vrednosti je zmanjšanje simptomov pri benigni hiperplaziji prostate. Študije, narejene na živalskih modelih, so pokazale, da deluje proti slabokrvnosti, arteriosklerozi, osteoporozi in alergijam. Dandanes, ko v hitrem tempu življenja pozabljamo na uravnoteženo prehrano, imamo slabe prehranske navade, uporabljamo hitro pripravljena živila, živila, ki so zaradi postopkov pridelave in predelave osiromašena hranilnih snovi, se lahko spomnimo na besede antičnega grškega filozofa, pisatelja in zdravnika Hipokrata, ki je dejal: »Hrana naj bo vaše zdravilo in vaše zdravilo naj bo vaša hrana.« Cvetni prah osmukanec je koristen dodatek naši vsakdanji prehrani. Besedilo: Dr. Nataša Lilek, Čebelarska zveza Slovenije Foto: iz arhiva Čebelarske zveze Slovenije Hvaležne begonije Več ali manj smo letne rože pospravili. Pri nas so edino begonije še vedno cvetoče, kar jim omogoča lokacija. Znano nam je, da so begonije za senco in za sončno lego. Naše so na sončni strani, vendar jih senca balkona ščiti pred poletnim soncem. Pri gojenju begonij je treba biti pozoren na substrat, ki mora biti skromnejši z več perlita in kokosovega vlakna. Mislim, da nam je že znano, da begonija ne potrebuje veliko zalivanja in ne gnojenja, torej skromna rastlina, ki veliko nudi. Besedilo in foto: Rajko Vuga Mengšan - november 2020 27 ZANIMIVO Burma oziroma Mjanmar Dežela nasmehov, srečnih in nasmejanih ljudi V prvi polovici oktobra smo v AIA - Mladinskem centru Mengeš gostili predavatelja Zorana Furmana, ki nas je popeljal v leto 2012, v čas pred pandemijo, ko smo lahko še svobodno potovali po svetu. Z veseljem smo mu prisluhnili in po tihem razmišljali, kako se je na hitro vse spremenilo, in kako upamo, da se bomo spet kmalu lahko neobremenjeno podajali na daljša ali bližnja potovanja ... 1 Ki ^fm t \ Predavatelj Zoran Furman. Foto: Brane Tomšič Nekdanja Burma oziroma današnji Mjanmar je s svojo zaprtostjo bila dolgo osamljeni otok med Indijo in Tajsko. Z odprtjem meje za tujce je Burma čez noč postala ena izmed najbolj obljudenih dežel v jugovzhodni Aziji. V glavnem mestu Yangon se sprehodim med številnimi uličicami in tržnicami, kjer se občuti vpliv nekdanjega angleškega vladanja. Sledi ogled sončnega vzhoda in zahoda med številnimi templji v Baganu. Ob reki Ayeyarwady v Mandalyu pa spoznam kruto realnost življenja otrok. Namesto učenja v šoli po cele dneve delajo in nosijo drva za nekaj evrov. Tu je še sloviti U'Beinov, najdaljši tikov most na svetu. V Hsipow se peš odpravim do Namhsana. Če si že v Burmi, je obvezno, da se vsaj enkrat popeljemo z njihovim vlakom. Ko se voziš skupaj z njimi, razmišljaš, v kakšni potrošniški družbi pravzaprav mi živimo, pa kljub dosti slabšim materialnim pogojem začutiš, da so ti ljudje dosti bolj srečni kot mi in sreča kar sije z njihovih nasmejanih obrazov. Vožnja iz Hsipow do Mandalya je tako pravšnje doživetje. Za konec poti pa še peš iz Kalaw do slovitega jezera Inle, res zanimivo jezero s svojim utripom in ribiči, ki veslajo z eno nogo. To je samo nekaj glavnih iztočnic o vtisih iz prijazne in zanimive Burme. Upajmo, da se spet kmalu vidimo v AIA - Mladinskem centru, sicer pa na predavanju preko kacije Zoom. apli- Besedilo in foto: Zoran Furman 28 Mengšan - november 2020 V društvu AIA prvo predavanje preko Zooma Čustva in bolezni V sredo, 4. novembra, smo v Društvu AIA - Mladinski center izvedli prvo spletno predavanje preko aplikacije Zoom. Čeprav predavanje ni bilo v živo, je bil obisk velik. Virtualno smo se namreč družili s 44 udeleženci. KOTV VESOLJU TAKO TUDI NAZEMLJI * fj 11 v • • 1 * Pijdohro *oi iim£-.i iiiiem im) iu£i ¿ioni jed ro :r,ar:ej, prdseo proitor (prostor med p-.^eu) bi elektrone (planeti] E'er" 5 n! i se rael ikuji^O po itt^D.dcktronm, ki m n j hajajo u elektroniki DVajnic Predavala je Mateja Kržin, tuina terapevtka, naturopatinja in učiteljica joge. V uri in pol druženja smo odstirali tančico, ki povezuje čustva in bolezni. Zavedanje povezave med umom in telesom še zdaleč ni novo. Še pred 300 leti je skoraj vsak medicinski sistem po svetu zdravil um in telo kot celoto. V 17. stoletju je zahodni svet začel razmišljati o umu in telesu kot o dveh ločenih entitetah in telo obravnavati kot stroj, skupaj z zamenljivimi, neodvisnimi deli, brez kakršne koli povezave z umom. Zahodno stališče ima nekatere prednosti, je osnova za razvoj kirurgije in za zdravljenje poškodb, vendar pa je močno zmanjšalo znanstveno raziskovanje človekovega čustve- nega in duhovnega življenja ter iz tega naslova prirojene sposobnosti samozdravljenja. Skozi modrost tradicionalne kitajske medicine nam telo veliko razkriva. Šibka jetra nam govorijo o neustrezno izraženi jezi in v svojem pozitivnem vidiku iščejo zdravo individualnost, - pljuča in debelo črevo povedo, česa se preveč oklepamo in ne spustimo iz sebe, - ledvice in mehur govorijo zgodbo o strahovih, - ščitnica se želi svobodno izraziti, - srce hrepeni po ljubezni, - oči želijo videti jasno in nezlagano, - ušesa pa tako slišati, - hrbtenica bo ponosno pokončna, ko bomo prevzeli odgovornost in se postavili zase,-- želodec bo radosten, ko ne bo več kot ''koš za smeti" in požiral vsega odvečnega, tako hrane kot občutkov. V 20. stoletju se je strogi alopatski pogled začel postopoma spreminjati tudi na zahodu. Zdravniki in terapevti so znova začeli proučevati vez med umom telesom in znanstveno dokazovati te zapletene povezave. Ker ima jezik vzhodne medicine ezoterični pridih, so te povezave razložene nam bližje, in sicer tako, da imajo možgani in periferni živčni sistem, endokrini in imunski sistem, pa tudi vsi organi našega telesa in vsi čustveni odzivi, ki jih imamo, skupen kemični jezik in nenehno komunicirajo med seboj. Ta kemični jezik so naši hormoni. Vedno bolj je uveljavljena psihonevroimu-nologija (PNEI), ki razkriva interakcije med psihološkimi procesi, živčnim in imunskim sistemom, odlikuje pa jo interdisciplinarni pristop, saj vključuje psihologijo, nevrozna-nost, imunologijo, fiziologijo, endokrinolo-gijo in revmatologijo. Na ta način odkriva vzroke vseh tistih bolezni, ki jih danes ne znamo razvozlati in ponuja nove načine zdravljenja. Veda je znanstveno utemeljena in je kot študij na voljo v prenekaterih medicinskih študijskih središčih. Naši občutki igrajo pomembno vlogo pri tem, kako usmerjamo tok svojih misli, ker misli pomembno vplivajo na naša dejanja. Naša dejanja oblikujejo našo osebnost. Zato smo na predavanju poleg teorije pokukali tudi v nekatere oblike samopomoči in načine, kako bolje prepoznati svoje občutke in doživljanje sebe in življenja. Besedilo: Mateja Kržin Foto: arhiv Mateja Kržin, vir: internet Mengšan - november 2020 29 ZANIMIVO Mengeška divjina Spomladi letos nas je Covid (prvič) zaklenil v lastne občine in nas prisilil v raziskovanje bližnje okolice. Dokler ga ni bilo, sva se z ženo v bližnji gozd za bajerjem podala kvečjemu na kak sprehod popoldan ali v res obupnem vremenu. Praviloma naju je vleklo kam dlje in višje po Sloveniji ali v tujino. Zaradi pomladne karantene pa nama ni preostalo drugega kot raziskovanje vsega med Mengšem, Rašico in Topolami, torej po »gorovju« naše občine. Ob tem sva spoznala, da ima Mengeš kar spoštljivo zbirko privlačnih točk: grad, nekdanjo hidroelektrarno, smučišče, smučarske skakalnice, dve jezeri, več markiranih planinskih poti, še več neoznačenih, a prijetnih stezic, dva Debela vrha in celo čisto pravo, zelo težko prehodno divjino. Stan Mengeška divjina je skrita čisto blizu nas, le slabe tri kilometre od središča Mengša v zatrepih treh kratkih dolin, iz katerih se dvigajo pobočja proti Dobenemu. Najbližje nam je dolinica, iz katere teče skromen potoček v bajer pri nekdanji opekarni. Resnici na ljubo tam niti ni pretirano divje. Odpravimo se po markirani poti proti Rašici mimo bajerja in na mestu, kjer markacije zavijejo ostro levo, nadaljujemo naprej po kolovozu. Prav kmalu se kolovoz spremeni v potoček, ob katerem se vije stezica. Vrvež mesta je že daleč za nami, tudi ribičev ob bajerju ni več slišati, smo v vedno bolj mirnem in prijetnem gozdu. Malo se še vzpnemo ob ozki dolinici, previdno preskočimo potoček in zlezemo čez nekaj metrov običajno blatne strmine, in že smo pri simpatičnem studencu Stan. Pogosto je na njem postavljen lesen mlinček v veliko veselje otrokom, ki jih pripeljemo v ta prijetni naravni kotiček. Nad studenčkom se steza nadaljuje desno gor do markiranih poti pod Magarovnikom, tako da lahko naredimo prijetno krožno turo. Iz Mengša bomo potrebovali manj kot dve uri tja in nazaj. naprej proti izviru ni bilo steze, po kateri bi šlo s kolesom. Šele v tretje nama je z ženo uspelo. Od tistega strelišča je pač treba »za nosom«. Stezice ni oziroma je že davno zaraščena, če je kdaj bila. Prebijala sva se skozi vedno gostejšo podrast. Bilo je tudi vedno več neprijetno bodečega vejevja, najbolj nerodna pa so bila strohnela podrta debla, ki ležijo vsepovprek. Resda je takega »preboja« skozi divjino le za nekaj sto metrov. V zatrepu dolinice, tik pod stenami, nad katero vodi gozdna cesta, izvira voda. Od vseh treh tukaj opisanih izvirov bi temu izviru še najtežje pripisali izstopajočo lepoto. Voda se pojavi med strmim kamenjem, gosto poraščenim s šavjem. Izstopajoča je zelena divjina okoli njega, ne pa sam vir vode. Šumberk Naslednja dolinica je precej bolj odmaknjena. Že davno me je na zemljevidih pritegnila oznaka za studenec pri izviru potočka Šum-berka. Večkrat sem oprezal, ali je z gozdne ceste, ki vodi od bajerja proti dobenskim gozdovom, kak odcep stezice, pa ni bilo nikjer nič obetavnega. Enkrat sem odkolesaril po cesti proti Dobenemu in od tam zavil v dolino Šumberka. Pa sem moral obupati pri nekakšnem strelišču na koncu kolovoza, saj Ker se nisva hotela vračati po istem šavju, po katerem sva se prebijala do izvira, sva si izbrala vzpon levo nad njega. Čisto resno sva morala malo poplezati po stmem poraščenem grebenčku, da sva prišla na kolovoz zgoraj in potem na cesto. V dnevnik sem zapisal, da sva to popoldne opravila gorniško turo. Tako oznako dava izletu, kadar imava opravka z brezpotji in lažjim plezanjem. Ručigajev studenec Prvo mesto med divjino mengeških studencev pa si zagotovo zasluži Ručigajev studenec. Neposredno pod gostilno Ručigaj v Spodnjem Dobenu je kratka stena, pod katero izvira studenec. Menda je pri njem nekoč stala celo hidroelektrarna. Radovednost nama ni dala miru, saj je tak skrivnostni kotiček v zatrepu doline in še s staro elektrarno pač nujno treba obiskati. A to sploh ni bilo enostavno. Od zgoraj bi bilo nadležno, kajti tik pod cesto je z električnim pastirjem ograjen pašnik, pa še krave ali kaki biki so na njem. Nima se smisla prebijati mimo takih nevarnosti. Dostop od spodaj pa se je tudi izkazal za vse prej kot enostavnega. Prvič sploh nisva našla prave dolinice, saj so tam kar tri, kolovozi vanje pa so speljani drugače, kot bi si človek predstavljal ali želel. Uspelo nama je vsaj najti lepo uhojen prehod gor na markirano pot proti Jabljam. Drugič sem se neko popoldne na hitro odpravil v športnih copatah, misleč, da bom tedaj, ko sem vedel, katera dolinica je prava, en-dva-tri pri studencu. Kje pa! Kaj hitro sem obupal v visokem, bodečem in vlažnem šavju, v katerem so se skrivali strohnela in spolzka podrta debla. Z ženo sva ugotovila, da se bo obiska treba lotiti resno z ustrezno opremo in v ustreznem času. Zastaviti bo vendarle treba od zgoraj, saj je bilo videti od spodaj neprehodno. Medtem je prišlo poletje, šavje se je še bolj razraslo in sva akcijo prestavila na jesen, ko listje odpade. Odpravila sva se oktobra. Iz sosednje dolince sva se hotela po brez-potnem gozdu v gorniških čevljih vzpeti pod pašnike in tam poiskati nekdanjo stezico, po kateri je Ručigaj nekoč zagotovo lahko hodil do svoje elektrarne. Toda teren naju je obrnil tako, da sva se znova znašla v tisti zelo zaraščeni dolinici ob potočku, v kateri sem obrnil spomladi. Mengšan - november 2020 30 Tokrat sva bila trmasta. Neusmiljeno sva se prebijala čez trnje, vejevje, po gnilih hlodih in čez blatne vložke. Vmes sva morala stopiti kar v potoček, saj se sicer ni dalo naprej. Tudi tukaj je takega divjega sveta le za dobrih sto metrov, toda vsakega od njih sva si morala prav trdo priboriti. Pred leti so naju v Ugandi vodili skozi džunglo, ki ima ime Impenetrable Forest (neprehodni gozd). Tisto je bil sprehod, preboj tukaj pod Ručigajem je bil čisto nekaj drugega! Preboj do Ručigajevega studenca Dan pred tistim je precej deževalo, tako da je bil studenec prav simpatično močan. Izvira iz manjše jame pod navpično steno in je sam po sebi zelo lep. Tik pod njim so z bršljanom poraščeni ostanki nečesa zidanega, vendar ni možno prepoznati nič hidroelektrarni podobnega. Okrog je skorajda veličastno šavje, veličastna divjina. Skušala sva poiskati morebitno nekdanjo stezico navzgor proti Ručigaju, pa ni ničesar. Vrnila sva se malce višje proti gozdu, toda količina prebijanja je bila enaka kot pri dostopu. Ručigajev studenec z verjetnimi ostanki elektrarne Prav zabavno je takole raziskovati »neraziskano divjino« tako rekoč pred domačim pragom. Tudi to prispeva k prijetnosti bivanja v naši deželi in v naši občini. Upam, da bomo tudi v prihodnosti pustili naravi, da bo čim bliže okoli nas po svoje gojila divjino in nam dopuščala občasni pobeg vanjo iz našega napornega urbaniziranega in po predpisih urejenega sveta. To potrebujemo, to nam pomaga veseliti se življenja. Besedilo in foto: Andrej Stritar ■ — Kvadratno dihanje Kvadratno dihanje ali angleško »box breathing« je tehnika, pri kateri se osredoto-čamo na štiri dejavnike dihanja: vdih, izdih ter zadrževanje diha po vdihu in izdihu. Kvadratno dihanje pomaga pri izboljševanju koncentracije in zmanjševanju stresa. Koristno je za vsakogar, ki se želi priučiti meditacije in na začetku nima dovolj potrpežljivosti zanjo. Opis vaje kvadratnega dihanja Preden se lotimo dihalne vaje, poiščimo miren prostor, kjer se lahko osredotočimo nase. Naj nam bo toplo. Vajo izvajamo v ležečem ali v sedečem položaju. To nam bo pomagalo globoko vdihniti in čutiti tok zraka. Priprava: Počasen in dolg izdih Z dolgim in malo prisiljenim izdihom potisnemo ves zrak iz pljuč. Pri tem se osredotočimo na namen tega koraka in se ves čas zavedamo svojega početja. 1. korak: Počasen in dolg vdih Počasi in globoko vdihnemo skozi nos in pri tem štejemo do štiri. Začutimo, kako nam zrak napolni pljuča in kako se preko polnih pljuč napolni tudi trebuh. 2. korak: Zadržimo dih Medtem ko štejemo do štiri, zadržimo dih. 3. korak: Počasen in dolg izdih Počasi in z zavedanjem naredimo izdih, medtem pa štejemo do štiri. Izdih naredimo skozi usta in se zavedamo občutka zraka, ki zapušča pljuča. 4. korak: Ponovno zadržimo dih Medtem ko štejemo do štiri, zadržimo dih. Ciklus kvadratnega dihanja ponovimo vsaj desetkrat, in sicer od prvega do četrtega koraka: dolg vdih, zadržimo dih, dolg izdih, zadržimo dih. Vsak korak traja štiri sekunde, kar pomeni, da počasi štejemo do štiri. Posamezen korak lahko traja tudi tri ali pet sekund, odvisno od naših zmožnosti. Pomembno je, da med dihalno vajo ne doživljamo dihalne stiske oziroma prevelike potrebe po vdihu. Tehnike kvadratnega dihanja se zaradi njene preprostosti poslužuje veliko ljudi, hkrati pa je tako učinkovita, da jo uporabljajo tudi športniki, zdravstveni delavci, učitelji joge in vsi drugi, ki želijo na hitro sprostiti telo in duha ter se pomiriti. Članek z navodili kvadratnega dihanja smo vam pripravili tudi zato, ker je ta čas idealen, da poiščemo nove načine umirjanja, ki hkrati osvežijo in regenerirajo dihalni sistem in pomagajo vzdrževati njegovo vitalnost. Besedilo: Mateja Kržin Mengšan - november 2020 31 ŠPORT Mlajši člani uspešni na turnirjih V časih, ko turnirje v badmintonu drugega za drugim odpovedujejo, je našim kolegom vseeno uspelo izpeljati nekaj turnirjev za mlajše člane. Mi smo se udeležili dveh turnirjev, in sicer v Ljubljani in Lendavi. V soboto,10. oktobra, so se v dvorani Krim v Ljubljani med seboj pomerili igralci do 11 in do 17 let. Turnirja so se udeležili Tim Bregar, Liza Volčini in Lara Melloni. Na svojem drugem turnirju U-11 se je zelo dobro izkazal Tim Bregar, ki je v A-kategoriji dvojic osvojil prvo mesto skupaj s soigralcem Dinom Mašičem (BK Medvode). Tim je osvojil tudi tretje mesto v A-kategoriji posamezno. Svoj prvi turnir U-17 sta odigrali tudi Lara Melloni in Liza Volčini. Kljub svoji mladosti sta se uspešno borili, dali vse od sebe in si pridobili veliko novih Tim na Srebrni žogici Lendave izkušenj. Lari je prvo tekmo v skupini, kljub lažji poškodbi gležnja, po težkem boju v tretjem setu uspelo zmagati. Za Lizo so bile tekmice tokrat še premočne, vendar je igrala zelo dobro.Že čez en teden, 17. oktobra, smo se z Lizo Volčini, Vidom Tomazinom in Timom Bre-garjem odpravili na tradicionalno badmintonsko tekmovanje Srebrna žogica Lendave, od koder smo se vrnili z eno zlato medaljo, ki si jo je priboril Tim Bregar. Zahvala organizatorjem, ki jim je uspelo, kljub neugodnim razmeram, korektno izpeljati turnirja. Prihodnje leto se spet vrnemo v še večjem številu in upamo, da brez mask. Besedilo: Helena Šinkovec Foto: Uroš Bregar Srebrna žogica Lendave - 1. mesto Tim Bregar Srebrna žogica Lendave 32 Mengšan - november 2020 Tara Kobetič trikrat, Aljaž Goltnik enkrat na stopničkah V Izoli je v organizaciji NTK Arrigoni 12. in 13. septembra potekalo državno prvenstvo v namiznem tenisu za mladinke in mladince posamezno, dvojice in mešane dvojice. Na tekmovanju je sodelovalo 71 mladincev in 45 mladink iz dvajsetih slovenskih namiznoteniških klubov. Tekmovanje je potekalo ob upoštevanju strogih zdravstvenih pogojev. Prvi dan se je tekmovanje začelo ob 9. uri, končalo pa ob 21.15. Mengeš so zastopali Aljaž Goltnik, Andraž Maček, David Grad, Timotej Jerina, Mitja Zavec, Adam Rakun, Jan Šobar, Tara Kobetič, Gaja Kobetič, Živa Markič in Eva Šobar. Tara Kobetič je s soigralcem Žigo Žigonom (Interdiskont) osvojila naslov državne prvakinje, v igri dvojic s soigralko Ano Kovačec (Kema) in med posameznicami pa je osvojila bronasto odličje. Tudi Aljaž Goltnik je med posamezniki osvojil bronasto odličje. Besedilo: MLAJ Foto: arhiv NTZS Na državnih prvenstvih štiri kolajne za upe iz SSK Mengeš Še pred zaostritvijo ukrepov proti širitvi pandemije korona-virusne bolezni so prireditelji pod streho spravili vsa pole-tno-jesenska državna prvenstva v smučarskih skokih. Na članskem v Kranju je imel SSK Mengeš dva predstavnika: ob 24-letnem Anžetu Lanišku, ki je pristal na petem mestu, se je med slovensko elito predstavil tudi obetavni 16-letni Taj Ekart, ki je tekmo na 110-metrski skakalnici pod Šmar-jetno goro končal na 27. mestu. Na državnem prvenstvu za mlajše kategorije v Velenju so si mengeški upi priskakali štiri kolajne. Benjamin Bedrač (do 15 let) se je ovenčal z bronastim odličjem, Nik Bergant Smerajc (do 14 let) pa s srebrnim, oba pa sta se skupaj z Alenom Pestotnikom in Timom Šimnovcem veselila še tretjega mesta na ekipni preizkušnji za državno prvenstvo (do 15 let). V posamični konkurenci sta si Timo Šimnovec (do 14 let) in Alen Pestotnik med 55 tekmovalci priskakala petnajsto oziroma devetnajsto mesto. Med deklicami, starimi do 13 let, se je Živa Andric okitila s srebrno kolajno, med enako mladimi dečki pa sta Alen Pestotnik in David Vrhovnik zasedla trinajsto oziroma 38. mesto. V konkurenci dečkov, starih do 12 let, sta Erik Tomažič in Jaka Perne s četrtim oziroma petim mestom obstala tik pod zmagovalnim odrom. Na ekipni preizkušnji za državno prvenstvo do 13 let je mengeška zasedba (v postavi Živa Andric, Jaka Perne, Alen Pestotnik in Erik Tomažič) zasedla šesto mesto. Ob tem kaže še omeniti, da se je Nik Bergant Smerajc v začetku prejšnjega meseca udeležil tudi iger OPA v Hinterzartnu, kjer je v konkurenci skakalcev iz Avstrije, Nemčije, Švice in Slovenije skočil na osmo mesto. Že po tradiciji novembra tekem ni na sporedu, ta mesec je praviloma namenjen kondicijskim treningom in (nadaljnji) pripravi za zimsko sezono. Besedilo: Š. M. Foto: Andrej S. Tara 3.-4. mesto Kdor si želi prav tako postati smučarski skakalec in biti vrhunsko telesno pripravljen, lahko pokliče na telefonski številki 041/767-397 (Boštjan Ekart) in 041/750-404 (Aleš Selak), na katerih bo dobil vse potrebne informacije o klubu in treningih. Mengšan - november 2020 33 KULTURA Ko se združita mladostna energija in poglobljeno natančna ustvarjalnost ... Ko se združita mladostna energija in poglobljeno natančna ustvarjalnost, lahko nastanejo zanimive stvari. Oboje sta na likovnem področju združili mama in hči, Diana Korelc in Špela Magister. Rezultat tega je njuna prva razstava likovnih del pod okriljem Likovnega društva Mengeš. Bogata, pestra, zanimiva in vsekakor vredna pozornosti bo na ogled v prostorih Občine Mengeš, kjer si jo je moč ogledati ob spoštovanju zdravstvenih predpisov še ves november. še enkrat priložnost, da predstavita ves njun slikarski in kiparski opus. Vsi člani in članice Likovnega društva jima čestitamo ob postavitvi tokratne razstave. Besedilo in foto: Milica Tomšič Špelina dela so polna barvnih elementov, ki izžarevajo energijo, toplino in dinamiko. Njeni nanosi barv so odločni in zanesljivi. Špela pravi, da jo ustvarjalnost zagrabi in dokler ne prelije ideje na platno, ni mirna. V vsakem materialu vidi idejo za končni izdelek. Ukvarja se z množico stvari. Je velika ljubiteljica živali, poleg dela v zdravstvu in slikanja, pa ustvarja še unikatni nakit. V zadnjem času pa jo je močno navdušilo tudi kiparjenje z glino. Diana se z likovno dejavnostjo ukvarja že dalj časa. Začela je s slikanjem na steklo, pozneje je veliko slikala na svilo. Diana se vsake zastavljene naloge loti s poglobljenim, natančnim študijem. Ob vsakem likovnem delu pove zgodbo, razlago ali vodilo, ki ji je pomagalo pri nastanku posameznega dela. Nadvse ljubi so ji motivi iz zgodovine, etnologije ali same slovenske znamenitosti, pa najsi gre za fosil, najden na območju Slovenije, ali za motiv iz slovenske ljudske ornamentike. Pred leti se je skupaj s hčerko Špelo odločila, da se priključita skupini v Likovnem društvu Mengeš. Sama je povedala, da je šele takrat dobila pravi vpogled v druge likovne tehnike. Skupni projekti in izzivi v društvu in v okviru ZLDS, ter ob nasvetih in predavanjih mentorja prof. Kalinška, jo je popeljal v drugačno razmišljanje. Obe s hčerko sta dobili dodatno spodbudo za ustvarjalni razcvet, zato rezultati in nagrade niso izostali. Spoznali sta grafiko, fotografijo, pastel, akrilno tehniko in kiparstvo. Prav oblikovanje z glino je obema trenutno najbolj pri srcu. Ker je ta njuna prva razstava prav v času koronakrize, sta bili omejeni z razstavnim prostorom. Imata pa veliko del, ki jih tokrat nista mogli razstaviti, zato upata, da bosta po tem »čudnem« času imeli 34 Mengšan - november 2020 TRETJE OBDOBJE Smeh je pol zdravja To pa res ni nič novega, boste rekli nekateri. To vemo vsi. Se povsem strinjam. Reka, ki je pravzaprav del ljudske modrosti, sem se spomnil, ko sem razmišljal o vsebini rubrike v tej številki. Tudi zdravnik dr. Marko Pokorn pravi, da je humor zelo učinkovit pri premagovanju hudih življenjskih preizkušenj. Sam ga v svoji zdravniški praksi pogosto uporablja, saj tako lažje vzpostavi stik z bolniki (je otroški zdravnik), le-ti pa potem z njim bolje sodelujejo pri zdravljenju. Prepričan je, da nam lahko stari dobri humor pride še kako prav, ko se spopadamo s koronavirusom in se trudimo ohraniti zdrav razum. Priporoča, da si moramo še pogosteje praviti vice in tako drug drugega spravljati v dobro voljo. Humor ima pozitivne učinke tako na telesno kot na duševno zdravje. Nedolžna 'virusna' šala: »Zaradi kršitve odloka o zbiranju oseb je treba prepovedati branje pravljic z več kot šestimi liki: Volk in sedem kozličkov, Ali Baba in 40 razbojnikov, Sneguljčica in sedem palčkov ..., priporočati pa epidemiološko bolj sprejemljivo zgodbo Trije prašički.« Šala za tiste, ki neradi nosijo maske: »Grem včeraj v trgovino in med potjo ugotovim, da sem doma pozabila zobno protezo. Še dobro, da moramo imeti maske.« Omejevanje izhodov iz svojih hiš in stanovanj je za številne velik problem, saj se ni mogoče družiti. Vzdrževanje stikov s telefoni je premalo, pa še to bi se lahko končalo. »Preden nam blokirajo še telefone, želim vsem vesel božič in srečno novo leto!« In potem ostane na razpolago le ta varianta: »Živim kot papež. Tu pa tam grem na balkon in maham ljudem: Kako je z vami?« Pošta deluje, poštarji vestno polnijo hišne predale, se pa previdno izogibajo bližnjim stikom z ljudmi. Si predstavljate možnost, da bi neko jutro namesto pošte na predalniku našli nalepljen kos papirja: »Pomembno obvestilo! Od jutri dalje poštarji delamo od doma. Brali bomo vašo pošto, če bo kaj važnega, vas bomo obvestili. Vaša pošta.« Socialni delavci, psihologi, psihiatri ugotavljajo, da omejevanje izhodov in druženja povzroča posledice v odnosih med ljudmi. Napetosti, agresivnosti, malodušnosti in odtujenosti je vse več in temu država posveča veliko premalo pozornosti. Z resne plati bomo o tem spregovorili prihodnjič, tokrat naj eno plat problema predstavi vic: »Na klopci v parku sedi moški. V rokah mečka cigareto in pogleduje žensko, ki sedi zraven. Končno se opogumi in jo vpraša: 'Oprostite, a mi dovolite, da si prižgem cigareto? 'Seveda, počutite se kot doma.' 'No, dobro,' zamomlja moški in spravi cigareto nazaj v škatlico. O tem, da vsi državljani dosledno ne izpolnjujejo zapovedi in prepovedi glede omejevanja koronavirusa, se funkcionarji pogosto razgovorijo. Jezno. Najbrž dostikrat upravičeno. Vendar pa je v javnosti veliko razprav in hude krvi o tem, ali je način, kot ga prakticira naša vlada, ustrezen. Ni jih malo, ki so mnenja, da je vladna taktika pretežno usmerjena v nespodbudno logiko: Preživeli bomo le, če boste ubogali, sledili vsak dan in vsako uro novim navodilom, prepovedim, ukazom, tvitom. A ti so skoraj vsak dan drugačni, tudi nasprotujejo si, zavajajo. Ljudje niso neumni, opazijo nepravilnosti, so zato prizadeti. Premalo je umirjenosti, odkritosrčnosti in spoštljivosti do ljudi. Menda imajo v številnih državah (Švedska, Nova Zelandija, Nemčija ...) bolj civilizirane pristope. Manj ukazovanja in žuganja, več prepričevanja, spodbujanja, ozaveščanja. Slovenec, ki živi na Švedskem, pravi: 'Ko slišim, kako je zadnje tedne v Sloveniji, si mislim, saj to je že vojno stanje. Kot vem, je že vsaka informativna oddaja skoraj od začetka do konca namenjena stanju okrog virusa. Tukaj pa je povsem drugače, pravzaprav komaj veš, da kakšen virus sploh obstaja. Družabni utrip še vedno obstaja, vse deluje povsem običajno'. Pa še vic na temo komunikacije z državljani v Sloveniji: »Vedeževalec Kaco (Kacin) napoveduje: Če ne boste pridni, bo v sredo število dnevno okuženih preseglo število dnevno testiranih. To je jasno že danes (v ponedeljek).« Meni pa je zelo všeč tale optimistično naravnan vic: »Sem zdravnik, star 35 let. Pred nekaj dnevi je v mojo ordinacijo prišla gospa, stara 70 let in mi prijazno rekla: Kaj bomo brez vas, doktor, ko vas več ne bo?« Besedilo in foto: Branko Lipar Vir slike: https://www.firstlightfranchise.com/ Mengšan - november 2020 35 PISMA BRALCEV Upanje II Preko razsežne planine, skozi časa ožine, iz temne morja globine, morda prav iz zemlje sredine, pronikne glas mlad'ga srca in se vzpne v bleščavje zvezda' širine kjer uslišan doseže, da stvarstvo se vase pogrezne, zadrhti in v lemartov praatom izgine, univerzum se ukine. In nato skozi črno luknjo: v enake in nove duha oblike snov šine, v enake in nove prostora in časa širine, enake in nove oblike, obline, enake ali nove energij vsebine, do nove svetlobe razuma planetov, zvezd in galaksij novega univerzuma ... Katerega mlado srce ponudi večno pomlad, večno mladost, tudi za zadnje ... in vsakomur uresniči njegove ljubezenske sanje, kot prvo in zadnje res ustvarjalno dejanje. Pesem in foto: Aljoša Rode Nega za ranjene duše COVID-19 mi ni dovolil predstavitve moje druge pesniške zbirke. Nič zato. Vse počaka, samo bolezen ne. Negotovi smo, bojimo se, razdalje med nami postajajo vedno večje. Pol obraza imamo zakritega, a ostajajo žareče oči, ki si še kako želijo srečanja, druženja, pogovora. Vsako jutro srečujem iste ljudi, nezakrite, vsak na svoji strani ceste. Vsi, veliki in majhni, a veseli srečanja s sosedom, poz- dravljajo po svoje, ne vsiljivo. Zdaj že poznam njihova imena. Na svojem pohodu občudujem naravo. Ta nas je letos nagradila s tisoč barvnih odtenkov, kot obliž na rano, kot edino uspešno zdravilo doslej in intenzivna nega za ranjene duše. Dragi ljudje, to vam ni prepovedano! Ker pravijo, da tudi pesem zdravi, vam pošiljam eno. Ponavljala bom vsak mesec seveda, če mi bodo dovolili. Belo ni črno Ko v tebi zavlada praznina, odpri steklenico, nalij si čistega vina. V vinu spoznal boš, kaj je resnica. Ta kot kaplja pelina kaže pot, mimo pekla v vica. Sem sanjala nocoj, da prišla je novica, da črn kruh postal je potica. Bila je resnica, kar sem sanjala nocoj. Saj ostal si z menoj. Sva jedla belo potico, in pila vino, ki včasih skriva resnico. Lahko črno je belo. Zato ti dajem pravico, naj ti življenje z menoj ostane veselo. In naj gre resnica mimo pekla v vica. Zrak močno onesnažen s trdimi delci in dimom Že mnogo let je od izgradnje zemeljskega plinovoda na območju Glavnega trga v Mengšu. V zadnjih dveh letih so se na tem območju močno povečala individualna kurišča na trda goriva, ki bistveno poslabšajo kakovost zraka. Velikokrat so v uporabi neprimerna kuriva, zato je zrak močno onesnažen s trdimi delci in dimom. V času izgradnje občina ni predlagala nobenih subvencij Eko sklada za nakup plinskih peči. Ker je strošek nakupa in izgradnje zelo visok, se je veliko lastnikov individualnih hiš odločilo preiti na cenejše peči na trda goriva. Prosimo vas, da izvedete meritve trdih delcev na območju Velikega Mengša. Menimo, da bi se še marsikdo odločil za nakup plinske peči s pomočjo Eko sklada in s tem pripomogel, da bi v mestnem jedru imeli čistejši zrak. V pričakovanju rešitve, lep pozdrav. Besedilo: Mateja Lenič Spoštovana gospa Jožica Marin! Vi ste že sklenili svoje oglašanje, pravite. Tudi jaz želim skleniti svoje oglašanje glede knjige »Slamniki pod Gobavico«. Zapisali ste, da sem vas potlačil v neko povsem drugo zgodbo. Ne bo držalo: v zgodbo nekoga drugega ste stopili sami. Po vsem tem, kar ste o moji slamnikarski mengeški knjigi slabega napisali in ko pri tej žaljivi oceni vztrajate, vam želim povedati, da so mi za obe knjigi (domžalsko in mengeško slamnikarsko knjigo) slovenski etnologi povezani v Slovenskem etnološkem društvu podelili stanovsko nagrado - listino Matije Murka. Zapisali so (prepisano) ... za enkratne dosežke, ki bogatijo, ohranjajo in popularizirajo etnološko znanje. Sapienti sat! - Pametnemu zadošča. Vi pa v tem, za kako slabo knjigo gre, kar vztrajajte! Lepo vas pozdravljam. Besedilo in foto: Frančiška Hunjet Besedilo: Matjaž Brojan, novinar, publicist 36 Mengšan - november 2020 Pet (5) let kazensko-odškodninsko samovoljno preprečen dotok naše zdrave alpske pitne vode v občino Mengeš Neposredni izvajalec JKP Prodnik, podpisan direktor Marko Fatur. Dodatno neposredno odgovoren župan Občine Mengeš Franc Jerič. In soodgovorni vsi, ki so bili seznanjeni, opozorjeni in pozvani k ukrepanju, pa niso storili nič. Zato je bila vložena skupinska ovadba januarja 2020 zaradi kazensko-odškodninskih (kriminalnih) dejanj. Ker je zaprtje glavnega vodovoda in kasneje celo porušitev priključka nad Topolami ter dodatno še odvzem vodnih pravic (in prevzem le-teh od drugih solastnikov!) v popolnem nasprotju s sklepi Sveta, solastništvom in vodnimi pravicami Občine Mengeš, zdravo pametjo, protiustavno, povečuje tveganja za zdravje in redno oskrbo ter je skrajno zavržno glede na prizadevanja in dosežke naših predhodnikov, ki so se pred 70 leti zavedali pomena kakovostne pitne vode, izgradnjo skupinsko organizirali, financirali in zgradili. Že celih pet let se večina občine Mengeš oskrbuje s kontaminirano pitno vodo, tudi s prekoračenimi dopustnimi mejnimi vrednostmi, iz podtalnice, ki jo onesnažujejo pretekla zakopavanja nevarnih odpadkov (nekdanje gramoznice in odlagališča: Topovska, Dupliška, zahodno od Dimčevega znamenja ...), kmetijstvo, urbanizacija in aktualno že desetletje popolnoma neurejeno odlaganje in nedavno celo zakopavanje razpadajočih odpadkov, prave »smrdečije« na lokaciji Publikus in v okolici ob komasaciji. Natolcevanje o slabi alpski krvavški in zveličavni alpski bistriški vodi nima osnove, ker sta obe po analizah popolnoma enakovredni. Kamniška potrebuje resne ukrepe za omejitev in preprečitev onesnaževanj, krvavška pa predvsem dejavno ureditev za preprečevanje vplivov zaradi erozije ob večjih padavinah. Ovadba je objavljena na naši FB-strani na povezavi: https://www.facebook.com/CivilnaIniciativa-Menges/posts/1304518383082403 Pregled dogajanja je bil predstavljen na posvetu ob svetovnem dnevu voda leta 2018, dostopen je na povezavi: https://drive.google.com/file/dA_9ZGM3Fo4AZiL Rg9gg85HJfe010NkWi0/view Spodaj so pomenski zapisi dogajanj in sklepov od leta 2005, ko je direktor Fatur samovoljno prenehal upravljati magistralni medobčinski alpski vodovod od Izvirov pod Krvavcem do Mengša - tako da je pobalinsko (brez predhodnega soglasja lastnikov ali pooblastila kogarkoli pristojnih) in nepooblaščeno - kar po domače - odnesel ključe objektov županu Cerkelj, g. Čebulju. S tem se je začel (očitno koordiniran/načrtovan/zavzet!?) potek izrinjanja Občine Mengeš ob tihi, pasivni in tudi izrečeni podpori iz Mengša (župan Jerič nekako tako: ». saj potrebujejo vodo za razvoj Občine Cerklje«. Končal pa s porušitvijo povezave in odvzemom vodnih pravic (iz let 1959, 2010, 2013) s prikritim sostorilstvom (podpora z molkom) v skupinski ovadbi navedenih. Leta 2004 nepooblaščeno in samovoljno prenehanje upravljanja Medobčinskega vodooskrbnega sistema Krvavec - odgovoren direktor JKP Prodnik Marko Fatur, soodgovoren minister Janez Podobnik, ki je bil pozvan, da ukrepa. Leta 2007 (na hitro sklicani izredni seji 6. novembra - s petka na torek) Občina Mengeš ne pristopi k projektu obnove in povečanja kapacitet Medobčinskega vodooskrbnega sistema Krvavec. Leta 2008 ljudskega odločanja Svet Občine Mengeš ne razpiše, sprejme pa leta 2009 sklepe, ki jih župan Jerič ne izvaja oz. kazensko-odško-dninsko krši: občina ohrani oskrbo z alpsko vodo, zagotovi delež za modernizacijo obstoječega in tudi povečanega sistema (pogoj iz tega vira dovolj vode - izpolnjeno pri 42 l/s za občino Mengeš). Leta 2009 ostale občine Medobčinskega vodo-oskrbnega sistema Krvavec si, razen Občine Komenda, že kar samovoljno v dokumentih projektov, razdelijo vodne pravice Občine Mengeš. 31. marca 2010 pride do množične zastrupitve v Mengšu. Pravega vzroka vdora fekalij niso odkrili, niti resno raziskovali. Sta pa kazen na sodišču plačala JKP Prodnik in Komunalno podjetje Kamnik (več upravljalcev večja zmeda in neodgovornost!). 11. 11. 2015 JKP Prodnik - direktor Marko Fatur - zapre dovod alpske vode izpod Krvavca, povezava Komenda (Mlake)-Topole zastara, odmonti-ra števec in telemetrijo ter na koncu celo fizično poruši povezavo. 2017/18 Komunala Kranj nepooblaščeno (direktor Kocjančič, sedaj zaposlen v JKP Prodnik) sproži postopek prenehanja vodnih pravic Občini Mengeš (30 odstotkov ali 42 l/s), kar 'potrdi' Občina Mengeš. Svet Občine Mengeš zavrača obravnavo leta 2018 in 2019 in neodgovorno (sokrivdno!?) ne ukrepa kljub pozivom in opozorilom. Besedilo in foto: mag. Tomaž Štebe, član Sveta Občine Mengeš,izvoljenna listiZeleniSlovenije, član Zelenih Slovenije invodjaCivilne iniciativeMengeš Obvestilo o popolni zapori dela ceste Zgornje Dobeno - Rašica Obveščamo vas, da bo zaradi rekonstrukcije ceste Zg. Dobeno - JP 753021 na odseku med stacionažo km 4,24 do km 4,78 med 15. 11. 2020 in 24. 12. 2020 popolna zapora ceste. Glede vseh podrobnosti se lahko stanovalci ob omenjenem odseku obrnejo na izvajalca gradbenih del, KPL d.o.o.. Vse uporabnike ceste prosimo za potrpežljivost in razumevanje. Besedilo: Občina Mengeš Mengšan - november 2020 37 f Zeleni lilcvidlj« Desetletno izcejanje nevarne »smrdečije« in pronicanje skozi gramoz v podtalnico pitne vode na območju vodnjakov za občine Domžale, Mengeš in Trzin! Na 'zdravje'!? Vabilu in pozivu na protest 5. junija ob svetovnem dnevu okolja se je odzvala peščica občanov, dva novinarja in snemalci ter prijazni varuhi zbiranja. Novinarji se niso želeli vključiti v snemanje, smo se pa lepo pogovorili. Tudi z občanoma. V oddaji Ekstravisor 22. oktobra 'Odpadki v ognju' pa je doživela širšo predstavitev tudi naša 'smrdečija'. nedovoljene gradnje/neskladne uporabe objekta«. Vnemar pa je vsem onesnaževanje podtalnice, zastrupljanje pitne vode že več kot desetletje. Prevzemnik odpadkov pa dobi plačano od vseh nas, ne da bi dokončno, strokovno in zakonito izvedel - plačano vnaprej! Očitno dober in zanimiv posel vseh vpletenih. Kot smo napovedali, sledijo ovadbe in tožbe, skupinsko, vseh, ki nam ni vseeno za zdravje, okolje in naravo ter pravno in delujočo družbo. Zakaj? Ker pozvane občine, ministrstvo in inšpekcija, pa tudi mediji, ne delujejo konkretno oz. ali pa so, le denarne kazni, brez učinka. Spremljajte nas na FB - https://www.facebo-ok.com/ZeleniMenges/, https://www.facebook. com/ZeleniSlovenije/ in https://www.facebook. com/CivilnalniciativaMenges/. Povežite se z nami! Besedilo in foto: mag. Tomaž Štebe, član Sveta Občine Mengeš, izvoljen na listi Zeleni Slovenije, član Zelenih Slovenije in vodja Civilne iniciative Mengeš Povezava za ogled prispevka RTV SLO. Občina Komenda neposredno odgovorna, da gramoznica ni zaprta (krši lastni odlok iz leta 2008). Publikus dobi (sklepam) plačano, ne da bi opravil storitev. Inšpekcija priznava nezakonitosti in brezzobo pošilja le pozive in računčke - po navedbah v oddaji v vsem tem času za dobrih 32 tisoč EUR. In celo vpiše v ZK »firma/naziv: PUBLIKUS, gospodarjenje z odpadki, d. o. o.; ID znak: parcela 1906 1428, 622 - zaznamba prepovedi zaradi NAPOVEDNIK AIA - Mladinski center Mengeš: od NOVEMBRA 2020 * MLADINC v času vladnih ukrepov zaradi pandemije COVID-19 deluje virtualno Prijave na dogodke in dejavnosti ter več info na: fb drustvo aia, drustvo.aia@gmail.com. T:070-732-070 KAJ SE DOGAJA VIRTUALNA PREDAVANJA in DELAVNICE preko aplikacije ZOOM. O dogodkih vas bomo obveščali preko naše fb in spletne strani in portala Moja občina: 1. virtualno predavanje ČUSTVA IN BOLEZNI, 4. 11. ob 17.00, v živo preko ZOOM iz AIA - Mladinskega centra Mengeš (Mateja Kržin) 2. sledijo preostala predavanja in delavnice PLES in VADBA POTEKA VIRTUALNO preko aplikacije ZOOM, v živo iz plesne dvoranice AIA: * HIP HOP, malčki, ob sredah, od 17.00 do 18.00; mlajši pionirji, v torek, od 17.00 do 18.00 (v MC), v sredo, od 18.00 do 19.00; starejši pionirji, v torek in četrtek, od 18.00 do 19.00; mladinci, v torek in četrtek, od 19.00 do 20.00; članska skupina, v torek in četrtek, od 20.00 do 21.00 (Sanja Tomšič) * NIRVANA, vsak ponedeljek ob 20:45 in sredo ob 20:00 v živo preko aplikacije youtube (Maja Sršen) UČENJE IN SVETOVANJE * BREZPLAČNA UČNA POMOČ na daljavo, termin po dogovoru, od 10. leta dalje, za dijake in študente (Maša Povše idr.) V tišini izrednih razmer je v krogu svoje družine po dolgotrajni bolezni našel svoj mir mož, oče, dedek in pradedek ZAHVALA JERNEJ SKOK iz Mengša 1934-2020 Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovane sveče, cvetje, darovane maše. Iskreno se zahvaljujemo tudi osebni zdravnici dr. med. Gabrijeli Kovač Mohar in patronažni sestri Majdi za vso skrb in nego v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se g. župniku Marku Koširju, pevcem ter izvajalcu Tišine za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste bili v mislih z nami in ga boste ohranili v spoštljivem spominu. Vsi njegovi 38 Mengšan - november 2020 OGLASI - ZAHVALE Kogar imaš rad, nikdar ne umre, le daleč je ... _rf#ML'ktir V SPOMIN MARJANU IN MAJI ŽNIDAR iz Mengša Ni je solze, ki bi ju obudila, Ni je sile, ki bi ju v naš dom vrnila. 26. oktobra pred enajstimi leti je zaznamoval naš čas Marjan in odšel v večnost k svoji ženi Maji. Tam ga je že čakala od 28. novembra 2003. Hvala vsem, ki molite zanju ob preranem grobu in ju ohranjate v lepem spominu. Močno vaju pogrešamo otroci Kaja z Lauro, Tea, Marjan Luka, starši ter ostalo sorodstvo. Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil MARJAN TROBEC iz Mengša vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, nekdanjim sodelavcem in sošolcem, ki ste se poslovili in ga pospremili na zadnji poti ter darovali sveče in cvetje. Hvala Mengeški godbi, poslovilnemu govorcu, 00 Zveze vojnih veteranov, Društvu upokojencev, Turističnemu društvu, SD Partizan, Nogometnemu klubu, gasilcem, pevcem, pogrebni službi in cvetličarni. Žena Francka z družino Na svetu si, da gledaš sonce, na svetu si, da greš za soncem, na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence. (Tone Pavček) Taka je bila naša ljuba r l 1 KATI KUNSTELJ, rojena Plevel 30. 4. 1936 v Bukovici pri Vodicah. Posebno zadnje tri mesece pred prestopom meje zemeljskega življenja - 25. oktobra letos - je mislila na sosede, nekdanje sošolce in sodelavce, prijatelje, znance, svojo družino in vse številne sorodnike ... Vsem je bila še vedno iz srca naklonjena. Hvaležni zanjo se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spoštovali in imeli radi, vsem, ki ste njo in nas kakor koli podpirali. Veliko vas je. Naj vam Stvarnik, ki se mu je izročila, povrne. Njeni otroci Naj bo spokojen, sladek spanec tvoj, prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj, spominjali se bomo dni, ko bil si tu. ZAHVALA V 32. letu starosti nas je za vedno zapustil moj dragi mož in ati DENIS CERAR Ob boleči izgubi se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, vse besede tolažbe in ponujeno pomoč, darovane sveče in še posebej za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi cvetličarni Frezija za čudovito cvetje, Vrtcu Gobica in Osnovni šoli Mengeš za podarjene sveče in pogrebni službi Vrbančič za opravljeno slovo. Žena Urška in sinova Mark in Luka OBČINA MENGEŠ URADNE URE: ponedeljek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00 sreda: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 17.00 petek: 8.00 - 13.00 Mengšan - november 2020 39