90 NAŠ DALJNI BLIŽNJI SVET Pavel Bunčak: Pesmi (Iz knjige Jabolko srca) Slovaški pesnik Pavel Bunčak se je rodil 4. marca 1915 v Skalici. V knjigi izbranih pesmi Jabolko srca (iz nje je pesnik Lojze Krakar izbral in prevedel pričujoči izbor) je kar petinsedemdeset naslovov. Bunčakove pesmi so napisane v nerimanih verzih in jih ni, kot trdi prevajalec, težko prevajati, saj sta si slovenščina in slovaščina zelo blizu (Bunčakov slovenski in Krakarjev slovinski jezik). Doktor slavistike Pavel Bunčak je bil več let lektor za slovaški jezik in literaturo na univerzi v Strasbourgu in je evropsko razgledan intelektualec. Do zdaj je izdal štiriindvajset knjig, med njimi kar dvajset pesniških zbirk in izborov, uveljavil se je tudi kot prevajalec (poljska poezija) in antologist. Vera Prokešova, ki je napisala krajši uvod v zbirko Jabolko srca, ugotavlja, da Bunčak ni znan le češkim in slovaškim bralcem, njegove pesmi so prevedli v več tujih jezikov. Pravi tudi, da so Bunčakove pesmi ponekod elegično obarvane, vendar tudi veselo doživete, predvsem v ljubezenskih stihih ... ROJSTVO POEZIJE IN PROTEST Kri na ledeniku je že zdavnaj spremenjena Samo v globini se nekaj vije skozi zid In zrak se redči, s smehom lesketa Moč je v sanjah, ko so grenke in tesnobne Če stenj je do vratii v bencinskem sodu Pravkar goriš, še hip pa razpadeš v črepinje Žalost in srd ti stiskata srce Moje ničvredno življenje ga stiska Kam se naj skrijem z vijoličnimi sanjami Ko te, butca, nihče nima rad Raje pren6či v samoti, v krvi In videl boš namesto sna dekle Stepala bo preprogo, dokler se ne bo raztrgala 91 Pesmi Kar naprej hrepeniš po spremembah, po novih časih Nehaj že se slaviti z napuhom, po srednjeveško Mi smo dandanes neprostovoljni asketi Razglasili so, da smo smeti Vem, da se kmalu vrnem iz bitke S sivo brado, mlad z berglami KATERA DEŽELA JE TO Svoje srce, čredo bikov sem pognal na pašo Naj se zapodi na gore rožmarina V moje srce, v ograjo iz smrekovih panjev Porušila jo je čreda bikov Njihove oči visijo na jablanah Kot uteži na urah Dežela je osamljena žena z baklami jesenskega podleska da ne bi slišala lastnega joka V njeno naročje je priletelo pisemce Grobarji so ji ga izkopali iz milostljive zime Po dolini cepeta za ovcami Zkleknil sem se na svoj lastni grob Zravnan z zemljo Na venec iz kril lačnih gavranov NEPOZABNA Iz limone iztlačiti kapljico smeha ROŽA Pesnika so ubili Napak se je ulegel Da se ne bi izpel Da ne bi bile klavnice prazne Njegovo hrbtovino so obesili na ruševino gradii 92 Pavel Bunčak Njegovega srca nihče ne vidi Vidi le, kako teče iz njega potok Grozi mu povodenj besed Kot bi v njej prisluškoval kako padajo iz mraka maline TORZO Ne bojim se zašepetati z listjem trepetlike Žalost je lepa kot katedrala Na prstih šteti solze kot rožni venec Nazadnje pobožati črne lase Neodložljive smrti Njen potni list je datum veselic Za sončecem stopa karavana Od ljudi k ljudem s težkim bremenom Kot bi nekdo v daljavi umiral Kot bi nekdo iz prepada klical na pomoč Se utapljal v skalovju, ki je vse trše Ljubim ga z besedo Veličina nima zob Nima jih in ni nikogar, ki bi jo prepoznal, če bi se je dotaknil V pragozdu, kjer smerokaz kaže pot k poslednjemu kriku Ta jo zalezuje in jo bo zdaj zdaj spremenil v peplel Samo pobožna karavana se zabava Moli po taktu harfe, poteptane v pesek Kdo stopa po tej poti, kot bi umrl in stokrat oživel Pod tvojimi prsti, ki svetijo kot labod Njen glas je kot Quadalquivir Nikoli nisem plaval v njegovih valovih Dokler se niso vrnile odplavljene vode Na tvoje bregove bom legel Neznana preteklost DEKLE ODHAJA S SVOJIM POLETJEM 93 Pesmi Poznam tvoje sanje, podla zvezda To je tvoj tihi spev Ki je naglo utonil kot s spomini obtežen zločin BERLIN Tukaj leži žalostni vrt Razlit v srdu kakor povodenj Rodil se je iz osabnosti namesto iz žene Iz osabnosti in samo iz jeze Tukaj leži vrt iz plank S škrbastim gobcem tuli Parlament In kamenje Brandenburških vrat Hinavsko škriplje rimski plagiat Zahodnik veje po razvalinah Tega ni vedel niti Fiihrer niti Duce Da se mamut sesuje v prah Otroci kričijo v lupinah prezeblih mamic Tu leži vrt iz plank Ponoči se je spremenil v Mesalino Sužnji s štrclji kraj Brandenburških vrat Korakajo, pozabljeni od ljudi Tu leži vrt iz plank Koliko let bo še tu Preden strohnijo, zaznamovani kot drevo V Buchenwaldu, Dachauu, Auschvvitzu POEZIJA Pehaš se za srečo ki ne pride k tebi Poznaš jo od daleč Neznani kraj je o njem se danes toliko govori 94 Pavel Bunčak Ima tisoč stolpov Je malce arhaičen A kraji, ki iz njih prihaja strah Kjer ljudje niso vljudni Vendar se vse ženi in se peha Čeprav se zdi, kot bi spali v rožicah Želel bi objeti samo tisto ki se vanjo izlivajo vse ulice pred sončnim vzhodom Prej, kot bi vi zazvonili v zvonu iz platna Zapuščam te, s pozdravom od daleč Kje je moje orožje, kje velika ljubezen Za teboj grem bos kot preteklost Izgubljaš se v njej in samega sebe loviš Kot da si v zgodovinah vseh trgatev Brez slave Brez histeričnega joka orožja APOKALIPSA Ko bodo hodili ljudje v cerkev S kanglami za mleko Ko bodo berači prodajali sirotko Namesto molitev Ko bodo v zvonikih pozabljena pokopališča Ko bodo ponoči tulili vetrovi-razbojniki Bomo bežali iz gledališča v robačah V gozdove, kjer rastejo le še kamni in žene To ni klop, ki trhlem' To je črna molitvena knjiga Kdor vlada, naj plača Še dve siroti sta v romanski kapeli Strašita nas bolj kakor splašeni žrebci Poznata tudi krvno osveto Zato nimata prstov Z glavama ubijata smrt Potem začnemo iskati koničaste gore Rože odrešenja Najbolj nedolžne žene Ponoči se nam svetijo podplutbe 95 Pesm ROJSTVO MISLI Telo raste iz zemlje, pokošene s soncem Pada vodoravno Toda kaj je s tem, čemur pravimo čas iz zvoka Ki teče okrog in se pretaka z vsemi smisli Telo pa se dviga in vstaja iz vode in v njegove stopinje in krone kaplja nekaj, kar se v tvojih očeh spreminja v bisere Toda kaj je to: ljubezen Telo samo sebe posnema in skrbi le zase Toda kaj je to - je to kolo vsakdana In žalost po trenutku svatbe Toda kakšna je razlika med drevesom in ptičem Kaj leti kvišku, če je v tvojih očeh Žalost stvarnika, ker si vse to ustvaril in je podobno misli, ki maha s krili in išče v prostoru in času svojo enkratno podobo in svoje lastno telo, ki raste iz zemlje in stopa iz vode in gleda le svojo neskončnost JE TO JOK? Je to jok - ali pesem Kaj spet znova bruham v krčih V grlu me dušijo nežne besede Ustreljena srna piše oporoko na travo Zakaj mi ne dovoli ta hudobni svet živeti Pesnik zavije srce v papir Govori, da sem bil tudi jaz nekoč veren Ohromel mi je glas in nočem biti več nežen Vsak dan molim k Antikristu Dušo pa imam čisto kot devica Sliši se brnenje motorja Kdo prisluškuje danes koru tam zgoraj Odtrgaj z zvonika najbolj brneč zvon Postavi ga na mizo z glavo navzdol Namesto srca vanj nalij polič vina Spremeni se v cvet sinje krinoline Deni ga k nerazpokanim ustnicam Z mavričnim suknom, pozlačenim z barvami Zgoreva zadnja cigareta Zdi se da je to sneg, ki ne sme padati poleti Pavel Bunčak Usta se kot višnje rdečijo na ledu Ne spominjam se, kako sem bil tisti dan razpoložen Pokal si spil, pa še nimaš zadosti Tvojega strastnega kajenja je konec Sonce ugasne, pa boš brez domovine Večno boš moral iskati dom Ali ne čutiš mraza, če zategneš jermen, zakaj ni spanec trd kot kremen? Življenje se nam je zdelo prekratko Zakoličili smo si ga ponoči v čudne ograje Imamo le nizke in nedostopne ideale Naših kosti ogenj ne bo sežgal Generacije ne bo odpihala štiridesetletna muza Klanjamo se velikomestni sodrgi Menihi brcajo naše skamenele duše Poročeni so s svetniki iz pepela in gline No, za nas je življenje velik dar Zaprt moli nebeški koledar Skregani mečemo zlato v morje Svet bo izginil kakor Gomora. Prevedel Lojze Krakar