imo&em&teo šalstvo in učiieljsivo* VERORDNUNGSBLATT DES MINISTERIUMS FUR VOLKSBILDUNG (1935,21) prinaša o učni obveznosti učiteljstva na osnovnih in pomožnih šolah v Nemčiji tole: Definitivni učitelji imajo učno Cbveznost 30 ur, če pa so prekoračili do 31. marca 45 let, samo 28 u-r. (Za definitivno učiteljsko plačo 27 in 25 ur. Poimožni učitelji in učiteljice imajo samo 24 ur. Celokupna zaiposlenost učiteljstva v noj tranjosti okrožij nc sme prelkoračiti tegai šte* vila. Učitelji in učiteljice v poizkusni službi (Probclehrer) morajo imeti 20 ur. Kjer primanjkuje učiteljic ročnih del morejo biti odbrane k temu pouku isposobne učiteljice s polovico obveznosti v tem šolskem Tetu. ' ERZIEHUNGSRUNDSCHAU (1935, 249) prinaša o odpravi kocdukacije nasrednjih šolah v Nemčiji naslednje: Pruski prosvetni minister je ukinil dne 12. februarja 1935 urcdbo od 24. aprila 1933, ki.je dovoljevala dijakinjam poset deških srednjih šol. Dijakinje, ki obiskujejo deške srednje šole, bodo morale te šole zapustiti povsod tam, kjer so v kraju meščanske ali ka:ke druge višje dekliške šole, na kate* rih se more ženska mladina zadostno vzgajati o požrtvovalnosti in odpovcdi. Dijiakinjam je poset deških srcdnjih šol dovoljen samo z izrecnim dovoljenjem prosvetnega ministra. * SCHWEIZER. ERZIEHUNGSRUNDSCHAU (1935, 274) pritiaša o konfesionalni šoli v Švici: Shod delcgatov švicarskih učiteljskih organizacij in društev se je izrekel enoglasno proti težnjam koinfesionalnih šol in bo zagovarjal versko nevtralnost švicarskih šol v smislu ustave. * BULETIN OFICIAL (J933--34) poroča o špansih osnovnih šolah: Večina ipredpisov o organizaciji osnovnih šol v Španiji datira od leta 1857. Nova ustava od leta 1931. jc pi;oglasila, da se ima pouk vršiti obvezno in brezplač; no. V otroške vrtoe se sprejemajo otroci od 4 do 6 leta, v osnovno šolo pa otroci od 7 do 14 leta. Učni 'predmeti v osnovnih šolah so: španski jezik (čitanje, pisanje in slovnica), računanje, zemljepiis in zgodovina, državljanski nauk, priirodopis, hiaiena, telovadba, risanje, petje, strojepisje in za dekilice gospodinjstvoOd 1. 1931. so za ureditev učnih ur določeni krajevni sveti (consejo local) prav tako pa podrobne učne načrte. V osnovni šoli na deželi je izvedcna koedukacija, v mestih pa so deljeni deški in dekliški razredi. Poučuje se 3 ure d»ipoldne in 2 uri popoldne 5 dni v tednu. Četrtek in nedelja sta prosta. Glavne počitnice trajajo 45 dni (od 18. junija do 31. julija), ki pa se v posameznih krajih lahko poidaljšajo, —V šolskem letu 1932-33 je bilo v osnovnih šolah okrog 2,300.000 otrok. * TIMES EDUC. SUPPLEMENT (1934, 377 (poroča o vprašanju koedukacije: J. H. Badley, uipravitelj angleške srednje šole v Bedales-u, n.a kateri je koedukacija dečkov in deklic v internatu upeljana polnin 35 let, popisuje v uvodniku pedagoškeipriloge Timcsa svo; je izkušnje o koedukaciji, ki so vsekakor zanimive. Piše, da je koedukacija bila v Angliji in Škotski v dobi reformacije povsem običajna. Angleži, ki so se v onih davnih dobah ipreselili v Ameriko, (t. zv. Pilgrim Fathers), so prinesli tja šolsko koedukacijo, ki sc je ohranila do današnjega dne. O uspchu koedukacijc v sedanji'h angleških šolah priča ugodeTi razvoj omenjenega zavoda in polcg še 12 podobnih zavodov v Angliji, ki imajo izvederio koedukacijo od otrošknga vrtca do UTiiverze i'n vcdno več roditeljev pošilja svoje otroke v te šole. Upravitelj Badley sodi, da morejo biti očitki naaprotnikov koedukacije resnični in utemcljeni tam, kjer je n. pr. deškemu razredu prideljenih nekoliko deklic, ali obratno, kjer je deikliškemu razredu prideljenih nekoliko de= čkov. Tada na koedukacijski šoli, kjer jc šte* vilo dečikov enako s številom deklic in kjer je profesorski ali ¦učitelj.ski zbor sestavljen na pol iz mioških napol iz ženskih moči. zgubc očitki vsaikio utemeljenost, nasprotno, pokaže« jo se znatni uspehi. Različnost iger za dečko in deklice, ročno delo itd. da.je učitcljem i'n roditeljem dovoilj dokazov za Dravilno razu= mevanje in nastrojenost posameznrkov ter tu= di uismicrjenost in nagnjcnoist do gotovih pred= metov. Z dobrimi in preizkušenimi izslodld dajc vodja navodila >po katerih je možna pra= vilna vzgoja v skuipnem razredu. S §e drugimi tehtnimi dokazi potrjuie avtor, da je koedu= "kacija možna tudi v pubettetni do'bi. In da so njegovi izsledki važni in upoštevanja vreds ni govori tudi de.jstvo, da se njegovi izsledki nanašajo na eno celo generacijo.