KT Oldest Slovene Daily In Ohio ^st Advertising Medium IJMS xxil. — LETO XXII. ^tavanje med CIO predstavniki in iskimi voditelji glede bodočega odbora ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) MARCH 29, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 72 godila potreba je, da se določi za kandidate ljudi, bili sprejemljivi vsem trem fakcijam v avtni uniji. je vesti '^vljenja in »veta wRAVEM ČASU h,zNal umor ^ Tenn. — J. H. Ho-^ let stari farmar, je ^-den nevarno zbolel zu na svojem domu v %o , ^ee, Ark., in je mislil, bliža njegova zadnja Se je izpovedal ter iz-Howard ni njegovo ^ e> marveč da se pišo ^aldridge, in da je let;', Ml iz jetnišnico v p pri čemer je ubil ne , nika. Kmalu po tei izja • Je njegovo stanje nena-^lo na bolje in je zdaj k., Vsake nevarnosti ter bo m t0 DRUŽINA AMER. POSLANIKA V VATIKANU .» CLEVELAND. — Reprezen-tanti Kongresa za industrijsko organizacijo in voditelji avtne unije, ki je pripoznana po CIO organizaciji, so včeraj tri ure konferirali, da se zedinijo za kandidaturo uradnikov, ki bi bili sprejemljivi vsem trem fakcijam v uniji. CIO organizacijo sta zastopala Philip Murray in Sidney Hill-man, njena podpredsednika. V prizadevanju, da se konsolidira tri unijske fakcije za predsednikom, ki bi bil vsem sprejemljiv, sta imenovana CIO podpredsednika z R. J. Thomasom, predsednikom avtne unije, z Walter Reuterjem, članom eksekutiv-nega odbora, in z Richardom T. Frankensteenom, podpredsednikom. Po končam konferenci niso podali nobene izjave, ali so se tozadevno zedinili ali ne. Thomas, ki je kandidat za ponovno ANGLIJA PONUJA DRŽAVAM VZAJEMNI OBRAMBNI PMI Vojaška pogodba naj bi vezala Anglijo, Francijo, Rusijo in Poljsko. "Naš gospod župnik" na odru SDD Na sliki je ameriški poslanik Joseph P. Kennedy s svojo Seno in s svojimi osmimi otroci. Papež Pij je sprejel vso družino v avdijenci. ^ sf ga tako razjari- i izvolitev, je vodja tako zvane f' kfani uživati hrano, j ga konservativnega bloka. Reu- l\'A|> | UPORNIH Ev ubit , „------------ ^»je umre, kakor da bi ither načeljuje skupini, ki se za-] v ječo. vzema za srednjo pot, Franken- steen pa je voditelj fakcije, ki hoče nominirati George F. Ade-sa, tajnika - blagajnika, za pred I sedniškega kandidata. Abdul Rahim cio ukor vodstvu unije ja amed ki se ga je sma- r>elegatje poročajo, da sta C. » vV^10vneg% načelnika a-, j q. podpredsednika okarala u-JjaJe> je bil ubit, ko je' nijske voditelje, ker se niso rav-epnit; '3škim če- j nali p0 nasvetih CIO organiza-bližini Na- cjje ZAVRNITEV FARMSKE PREDLOGE Zbornica poslancev je porazila predlogo za $250,-000,000 v pomoč farmarjem. ŠPANIJI VLADA ZDAJ NEMŠKI GESTAPO NAPAD NA KATERO KOLI TEH DRŽAV, BI IZZVAL AVTOMATIČNO POMOČ VSEH OSTALIH LONDON, 28. marca. — Ve-*" lika Britanija je obvestila Francijo, Rusijo in Poljske, da jim je pripravljena jamčiti svojo pomoč na kopnem, na morju in v zraku v slučaju, če bi bile napadene. Ta jamstva bodo dana, a-j ko te tri sile pristanejo v ob-! rambno alijanco ali zvezo, da bodo tudi one pomagale Angliji, če bi bila slednja napadena. Angleški načrt, ki naj bi bil Dramsko društvo "Ivan Cankar" bo v nedeljo popoldne ob treh ponovilo sijajno francosko komedijo "Naš gospod župnik", na odru Delavskega doma. na Waterloo Rd. Ko so Cankarjevi I Ari£iesiu uaiui, ki ntii ui uui. , . ... ... , , ' ., . . j igralci prvič igrah to prvovrst-protiutež nemsko-italijansko- * _ , , ... * T ? . .. v j ., i no odersko komedijo v Narod-japonskemu osiscu, predvideva_____________, &atw. REŠILA V eSniti angleškim i Sl Sancor, v bližini Na- ' cije) h kateri so se zatekli po | pomoč, ko je pričel lansko pole-,tje v organizaciji groziti fakci-! onalizem, in zopet potem, ko je | prišlo do javnega preloma s u Homerjem Martinom. ^ 34 Miss Dollic! Hillman je tozadevno dejal: s let stara učiteljica, <«pametna delavska organizacijo Prvem razredu tukaj- -a ve> da jj je edino pod demo-/. šole 34 otrok. Ko kratičnimi institucijami zago-j)0lže skoro čas kon-1 tovljeno življenje. Ako se kdaj lic* koiu, se je polastila u- j izve) da je kakšna politična kaen.adoma težka slut" stranka odgovorna za ustoličeni , naglo vzkliknila: nje uradnikov v njihovih uradih »itite naglo ven. —•1 tedaj bo vsaka delavska organi-"Oci ,bo prvi!" Kofaj so zacija tako dejstvo bridko ob- kdo - Acl^lja --- ;ois] ZunaJ, se je porušil žalovala;> Po tolmačenju delete izbe, ki je stil in' atov so bile te besede naperjene pohištvo pod se- ne proti komunistični in socialistični stranki, ki sta obe repre-zentirani na konvenciji s številnim zastopstvom. , ^eilsmiljeni oče j ^.zaprla Andreja Koti . ^t Stnvorra nnoto Iri "IP H v"iet starega očeta, ki je je yS°boto pijan domov, WASHINGTON, 28. marca. Zbornica kongresnikov je danes okrnila poljedelsko apro-priacijsko predlogo za $250,000-000, nakar je poslala predlogo senatu. Z 204 glasovi proti 191 ie poslanska zbornica zavrnila predlogo, ki so jo indorsirali demokratični voditelji in ki je priporočala izdanje $250,000,000, s katero vsoto bi se plačalo farmarjem 75 odstotkov paritetnih cen petih baznih pridelkov letine. Z besedo "pariteta" definira jo povprečne cene poljskih prit delkov v letih 1909-1914. Nezadovoljni blok mestnih de} mokratov, jezen, ker reprezen-j tantje podeželja nočejo prista ti, da bi glasovali za dodatno vsoto $150,000,000 za WPA, katero glasovanje se bo vršilo jutri, se je pridružil veliki skupini republikancev, cTa se porazi to farmarsko predlogo. Ohijski kongresniki so glasovali z ogromno večino proti odobritvi vsote $250,000,000 za paritetno izplačilo. Samo Harold K.Claypool, demokrat iz Chilli-chote, in James G. Polk, demokrat iz Highlanda, sta glasovala za sprejem vsote. PARIZ, 28. marca. — (Ma-j španski hidalgi morajo vedeti, nuel Chaves Nogales). — Sploš- da njihovi gospodarji niso Ita-no naziranje je, da je s padcem lijani, temveč tajni agentje nem-Madrida končana španska voj- ] škega Gestapa, ki narekujejo na. Tako bi tudi bilo, ce bi bila vladi v Burgosu, kako se ji je španska vojna samo španski obnašati. Nemci niso imeli v problem,kar pa ni. Španiji velikih armad, kakor na Kaj naj general Franco zdaj primer Italijani, temveč so imeli stori ? Španija se ne more sama tam samo svoje tehnično osobje. vzdrževati ter se mora pridruži- i Vsi ti ljudje pa so bili rekruti-ti mednarodnim zvezam. Špani- rani med nemškimi agenti v ja je danes vazalna država tota- Južni Ameriki, katerim so bile litarnih držav in Franco jo hoče prilike v Španiji znane in ki go- dalje, da je vsaka teh držav avtomatično obvezana udeležiti se skupne obrambe, katere koli izmed teh držav, ki bi bila napadena ter ji pomagati z vojaškimi, finančnimi in materialnimi sredstvi. nem domu na St. Clair Ave., je bil avditorij nabito poln in vsi posetniki so bili zelo zadovoljni ž njo ter so dejali, da bi jo radi ponovno videli. V tej igri se odlikujeta /.lasti dva naša igralca: Miss Olga m V . ■ • , , ,, j Mara, tu ro jena Slovenka, ki pa Tozadevno izjavo ie podal da- . , J J 1 irniinn liraunn vl>i\(MKi-llwl s(' nes v angleški zbornici premier Chamberlain. V slučaju napada na Belgijo, i pridružiti Nemčiji in Italiji, proti volji španskega ljudstva. Pogojev, ki mu jih bost*Mvareko-vali Nemčija in Italija pa ne bo Franco iz svoje proste volje nikoli podpisal. španska buržva-zija in kapitalistični krogi ne bodo nikoli pristali v to, da se jih žrtvuje barbarskemu božanstvu totalitarizma brez odpora, zaradi česar bomo v kratkem doživeli reakcijo, ki si bo dala duška v obliki druge civilne vojne. Danes se je uveljavila v Španiji sila, ki vlada vsej deželi. Ta sila ni nihče drug kakor proslu-li nemški Gestapo, zloglasna tajna policija tretjega rajha, ki odloča o usodi dežele. Gestapo je pravo in resnično orožje Francove vlade. Ponosni vore španski jezik Danes je že v Španiji nešteto koncentracijskih taborišč, v katerih je zaprtih nad pol milijona ljudi. V francoskih taboriščih beguncev je nad 300,000 Špancev, ki bodo morali zdaj, po padcu Madrida, zapustiti Francijo ter se vrniti v Španijo. Naravno je, da pridejo tudi ti nesrečniki v španska, pod administra-' cijo agentov nemškega Gestapa stoječa koncentracijska taborišča., v katerih bo število jetnikov kmalu preseglo milijon duš. Po zaslugi generala Franca je bila Španija izpremenjena v orodje nacijske ekspanzivnosti ne samo v južnozapadni Evropi in severni Afriki, temveč tudi v Južni Ameriki. govori krasno slovenščino, še bol je pa igra, in naš stari oder-ski veteran John Steblaj, v vlo- v -^jun.^ g-; župnika. Da je med ameriško Holandsko, svico m Litvinsko, *, ' ... ' . . . ,. , ' . , v . mladino veliko dobrega materi- bi se te štiri države naiprej po-,. , , . . , . . ..... . ... . jala za slovenski oder, sta d<>-svetovale, kaj jim je storiti, to- , . , . _ .. . ' . J J ; ; . kazala tudi miss Pauline Tav- da v slučaju napada na katero-; „ . y , , , _ v„ . , v 4. u -1- -u j v, • • car, hčerka Johna. Tavčarja, koli teh štirih, po medsebojni .' * , , . „ , . S. ., j tajnika Narodnega doma, m Ru- obrambm pogodbi vezanih dr-' di Vidmar. k žav - Rusijo, Poljsko, Anglijo, l>rcostauek prireditve bo in Francijo — bi se uveljavilo 'v , * , . . . . .. v , • , .. , sel za Cankarjevo ustanovo, ki avtomatično skupno akcijo brez ... J „ , . . v JU J . potrebuje vso naso gmotno m kakšnega predhodnega posveto- v , J , * x______ ^ ■ , moralno oporo, da bo se mnogo vanja. ' let vršila svoio važno kulturno Posebno zagotovilo Romunski in . .. , ' . . „ ,. mis o med ameriškimi Sloven- Poljski i . J Da se prežene strah Poljske * . j . „ .. , ,. • i Tore , ne pozabite! V nedeljo in Romunije pred ruskimi ar- „" . „ , , . . , . J ... ,. ,, . popoldne vsi v Delavski dom na madami na njih ozemlju, deluje- . „ „ „ . . . . , . . , v, . J. I Waterloo Rd. Zvečer pa prosta jo zdaj francoski in angleški di-l , . , _ ' . ' „ a , i- a v zabava in ples. Igra Knstot or- plomatje na podrobnostih nacr- ^ ta, da če bi bili ti dve državi na- j padeni po Nemčiji, se ne bi nemudoma pozvalo sovjetskih armad na pomoč, pač pa bi Rusija pomagala tema dvema državama z vojnimi dobavami, hkratu pa bi držala, svojo armado v pripravljenosti za trenutek, ko bi bila njena pomoč potrebna. kester. P. O. C> končno njegova že-jzvečer druga spomladanska šo-katerih je četvero, la za kuhanje.^ Mandel^ Hard- ware se nahaja na 15704 Waterloo Rd. Ta demonstracija bo kazala moderno Westinghouse električno peč. Vodila bosta demonstracijo Miss Lucille Sweet v bolnišnici,' in Jim Devlin, vodja prodajal-za pljučnico. To J cev pri Mandelnu. Poleg tega hiše na dež. Ker ni f \ ^ J^ftied njih toplo obleci ^ateri otroci so imeli So lahko spalno oble-\ ]avVsi prehladih in dva >0^ ^aj -..... '15 bol: Preklic španskega embarga Tečaj v kuhanju x ________ Pri Mandel Hardware se vr -Sel ^azg'raiati^ tako ši v petek, 31. marca ob 7:3< "Ol-al: , .. J ! v____ j_____ n^mlorloni;«.,. ___ ŽIVA BOMBA CHANUTE, Kans. — Policija zasleduje 28-letnega Johna Thornberga, "živo dinamitno bombo," ki je včeraj oropal First National banko za $4,860, ker je zagrozil bančnim uradnikom, da se bo razstrelil, ako mu ne dado nemudoma denar- . iVUiarea. rose ono mer, —-------- -- . . •'a' •• j™« TVinrn- C 6 bolna Mildred o ka- len Mandel, Aftert Meglin m Za svojim pasom ima Thorn > ^Cn^ mat upa- Sam Adrian. Krist Mandel, vo- berg pritrjeni dve pahd dina-okrevala SodSkjdja trgovine, pričakuje poseb- mita, ki sta zvezani^potom žice Ko, 1 ^zumeti, da bo ob-i no velik odziv od občinstva za ,arja na šest meSecev to demonstracijo in naznanja marca, civilna '%""3ecev stari ;\,.ln Mildred. dvojčki Posebno bodo pomagali tudi Tom Ful-mer, Tony Leskovec, Mrs. He- na šest mesecev 1 ^ Ca pride danes njegov da bo oddajal darila in prosta H, ri eni- Sodnik je še pri- okrepčila. Tečaj se vrši v petek v - ......- - ob 7:30 zvečer pri Mandelnu. i i' da bi dali Kolar ^Hia delavnici najtežje lO,ane3Še delo, ki jim * Polago. fc^danske obleke Slovar, 6202 St. 3o Oznanja, da ima ^ sa]ogo spomladanskih kottUkenj za žene in de-za otroke. Pripo-a kupite pri domačem Smrtna 5kos& V Berwick, Pa., je umrl John Zabavnik, po domače Rezmanov Janez, star 54 let. Mela ga je srčna kap. Doma je bil iz vasi Tunjice pri Kamniku, kjer zapušča dta sestri in dva brata, v Mariboru sina, tu pa nečaka, Jim Kožela, 19214 Cherokee Ave. Pogreb se je vršil zadnji ponedeljek. z malo električno baterijo, v svojem žepu poleg te baterije pa ima spravljen denar, , ki ga je dobil v banki. Roparja so zadnjikrat videli na avtomobilu, s katerim se je peljal proti državi Nebraski. Policija je posvar-jena, naj se mu nikar preveč ne približa, ker bi bilo nevarno zanjo, če razstreli dinamit Smrtna kosa V Women's bolnišnici je danes zjutraj ob eni uri umrla Rose Koščak, stanujoča na 6315 Orton Ct. Pogreb bo vodil Fr. Zakrajšek. Čas in drugo priobčimo jutri. WASHINGTON, 28 — Zdaj, ko je španska vojna končana, se administracija pripravlja, da stori nekaj, česar doslej kljub silnemu pritisku ni storila, da namreč prekliče španski embargo. Zdaj, ko je Madrid v oblasti generala Franca, pravijo admi-nistracijski uradniki, ni potrebno ameriško priznanje Franco-vega režima za preklic embarga. Državni tajnik Hull je sporočil, da nabira informacije o španskem vprašanju, katere se bo skrbno proučila, preden bo ameriška vlada priznala Fran-cov režim. Uradniki dalje pravijo, da je v oblasti predsednika Roosevelta, da nemudoma prekliče španski embargo, ako hoče tako, ko je ugotovljeno, da je španska vojna končana. Francoska vlada bo zahtevala odpoklic italijanskih čet Zdaj, ko je padel Madrid, nimajo Italijani v Španiji nobenega opravka več. PARIZ, 28. marca. — Poučeni krogi pravijo, da bo francoska vlada zahtevala takojšen odpoklic italijanskih čet iz Španije, ki nimajo tam nobenega o-pravka več, odkar je padel Madrid. Premier Daladier je sklical zasedanje kabineta za jutri ob enajstih. Na tem zasedanju se bo razpravljalo o položaju v Španiji, o bodočih pogajanjih z Italijo in o stanju francoske obrambe. Dalje bo premier predložil kabinetu v odobritev tudi svoj govor, ki ga bo oddajal jutri ob 7:45 zvečer (2:45 popoldne po elevelandskem času) po radiju. Ta govor bo odgovor na Mussolinijeve zahteve, ki jih je stavil italijanski premier Franciji v nedeljo. Suhači so že spet na delu WASHINGTON, 28. marca. — Antisalunska liga, ki je pred dvajsetimi leti osušila Ameriko, je spet pričela dvigati svojo AMERIŠKO LETALO glavo. Jutri bo pričel senatni PRISTALO NA AZORIH odbor z zasliševanjem in prouče HORTA, Azori, 27. marca. vanjem dveh predlog, ki se ti- Yankee Clipper, ogromno ame- četa prepovedi oglaševanja o-riško letalo, ki tehta 41 ton, je j pojne pijače, pristalo danes ob 8:07 zjutraj v I Ena teh predlog, in sicer ona, Horti na Azorskih otokih. Za ki jo je predložil senator Cap- svojo 2880 milj dolgo pot iz Baltimore do Azorskih otokov je potrebovalo 17 ur in 33 minut. Na letalu se je nahajalo 21 oseb. Kultura per, republikanec iz Kansasa, priporoča, da se proglasi za zločinca vsakega izdajatelja publikacij, ki bi pošiljal iz ene države v drugo publikacije, revije, filme ali fotografije, na katerih se oglašuje žganje, železnicam in drugim prevoznim sredstvom bi bilo prepovedano prevažanje teh stvari iz države v državo. Prav tako bi bilo radijskim postajam prepovedano oglašati ŠKRJ ANČKI Starše Škrjančkov se obvešča, da se vrši v nedeljo 2. aprila, važna seja ob 2. popoldne v vsako pijačo, navadnih prostorih. Na sejo I Druga predloga pa predlaga morajo priti vsi starši brez izje- j samo oglase potom radija. me. Nekateri niso nikoli navzo- - či, torej bodimo enkrat vsi sku- NACISTI ZAPIRAJO paj, da. se bolj pogovorimo za FRANČIŠKANE korist zbora. — Odbor. j praNKFURT, Nemčija. — -— | V Hadamaru, v Hesse-Nassau ŠTEVILO ŠTRAJKOV PADA WASHINGTON. — Delavski department naznanja, da. je število štrajkov tekom leta 1938 padlo za 50 odstotkov, Članstvo Chicago. — Ana Miško se na-ameriških strokovnih unij pa je haja v bolnišnici Lutheran Me-naraslo na 8 milijonov, kar je morial, kjer je bila zadnje dm prvikrat v zgodovini te dežele, operirana. Demonstracija WPA oddelek CIO in Workers Alliance naznanja, da prire- | okraju, so aretirali več redovnikov frančiškanov, ki so obtoženi raznih nemoralnih dejanj. di v soboto, 1. aprila javno de-. Nacijske oblasti so preiskale monstracijo na Public Square, j frančiškanski samostan v Kalk- Korakalo se bo od East 21 St. in Euclid Ave. na Public Square. Tam se bo razpravljalo glede nadaljne pomoči za WPA, da se ne odslovi več delavcev, in da se poviša standard relifa. heimu, kjer so našle velike zaloge skritih živil, vina in tobaka. Nacisti trdijo, da so frančiškani kljub temu, da so prejemali prispevke od države, huj,-skali ljudstvo proti državi. STRAJSl 2 ENAKOPRAVNOST 29. matf * UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Prihod nemških čet v Prago Owned and Published by XtlE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 62a 1 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 sa t> mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 Ea ti mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th, xdl8 at the Past Office at Cleveland, Onto. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. IN KAJ SEDAJ? Pod gornjim naslovom je napisal Stojan Pribičevič, sin svoječasnega jugoslovanskega ministra Svetozarja Pribičeviča, v "Hrvatskem Svijetu" sledeči članek: Češkoslovaška ni več. Pregazil jo je stari, zakleti slovanski krvnik, Nemec. Po praških ulicah, po čeških gorah in dolinah, maršira danes do zob oboroženi švabski soldat, grob, bahat in pripravljen na vsako zverstvo napram potlačenem malem narodu. Kakšni občutki razjedajo ob tem naša srca, o tem je odveč pisati. Toda jaz imam še poseben vzrok, da mi je pri srcu še težje kakor ostalim mojim rojakom. V Pragi je pokopan moj oče, ki je tam v izgnanstvu umrl. Nad njegovim grobom se lesketa danes švabski bajonet. V koliko sta Francija in Anglija krivi za strahoto, ki je zadela Češko, to nam je vsem znano. Nikakor pa ne smemo prezreti, da ni bila Francija prva, ki je zagrešila izdajstvo. Prva je bila* Jugoslavija pod irežimom gada, ki ne zasluži, da se ga niti po imenu spominjamo. Ta iz-rodek in prevarant —: ki se je dal v svoji nadutosti celo z kotijo nazivati — je izdal Francijo že leta 1936 ter prekinil s Čehi moralne in nacionalne vezi, ki so odnekdaj vezale naša dva naroda. On se je vrgel v nemški objem za denar, kakor je to že početkom leta 1938 izjavil francoski časnikar Petrinax. On je privedel Nemce v našo deželo in odhajal vsak čas v Nemčijo, kjer je pijančeval, lagal in pisal lažnive stvari. Preko svojih agentov v tej deželi si je hotel ^prilastiti kontrolo ttidi nad našim iz« seljenstvcm, sklenil je novo prijateljstvo z Nemci ter se hvalil s prof iti, ki izvirajo iz tega prijateljstva. Tu, v tem izdajniškem preobratu splošne jugoslovanske politike, je začetek one serije mednarodnih izdajstev, ki so dovedla do propasti češkoslovaške — kam bodo pa nas privedla, to bomo pa šele videli. Da je Jugoslavija ostala čvrsto in nekolebno ob strani linije zveze s Francijo, Češkoslovaško in Romunsko, bi morda položaj v Evropi danes drugače izgledal. Morda bi se Hitler ne bi, tako brutalno zadiral ob Čehe, ako bi vedel, da stoji za njimi Mala antanta, to je zveza petdesetih milijonov ljudi. Ako bi se pa kljub temu usodil lotiti se češkoslovaške, bi mu najbrže zaklicala Francija: "N.^zaj!", vedoč, da ima v Mali antanti silo, na katero sme računati. Toda Hitler je najprej podkupil Jugoslavijo, razmrcvarij Malo antanto, nato pa se vrgel na Avstrijo. Tako je popolnoma obkolil češkoslovaško, nakar jo je 'napadel. In ko so Francozje videli, da je češkoslovaška popolnoma osamljena, da nočejo njeni zavezniki nekdanje Male antante niti s prstom migniti, in da so ostali sami, ki naj bi branili Češkoslovaško, tedaj so tudi otai pogazili svojo svečano obljubo ter prepustili Čehe njihovi usodi. V Jugoslaviji ni bilo dovoljeno ničesar pisati proti splošni politiki vlade niti ne prikazovati nevarnosti te politike. Tu pa se je o tem mnogo pisalo. In kaj sedaj? 1 Tri leta je imel ta,slepar na razpolago, da zadovolji Ilrvafe in da uredi prilike v deželi. Toda mesto tega se je objemal s Švabi in si trpal žepe z denarjem. Laglje mu je bilo, sporazumeti Ise z Italijani in z Nemci, kakor s Hrvati. Pred letom dni je sam pisal, da je napočil čas, ko je treba rešiti hrvatsko vprašanje in ugoditi Hrvatom, ker da so v svetu take prilike, ki morejo vsak hip izzvati tako mednarodno situacijo, v kateri bi Hrvati nastavili Beogradu nož na grlo in zgrda. dobili mnogo več, kakor zdaj zlepa zahtevajo. Danes pa že čitamo v ameriških časopisih take in podobne novice: v beogradskih vladnih krogih vlada strah in zmeda; da se želi vlada nemudoma sporazumeti s Mrva i. i; da se bo kabinet po vsej priliki spet menjal; da italijansko časopisje že razglaša, da zahtevajo Hrvatje samostojnost — najbrže pod italijansko "zaščito" —; da so Hrvatje v Jugoslaviji zdaj zelo dvignili svoje glave, in podobno. Stvari so danes kristalno čiste in jasne. Hitler se ne more in noče ustaviti ob Češkoslovaški, temveč bo šel dalje ter razbil in podjarmil tudi druge države srednje Evrope, drugo za drugo. Zato je skrajno potrebno, da se Hrvati zavedo resnosti trenutka. Ako Hrvatje tega ne jih bo vzel Hitler "pod svojo zaščito," takrat j »a Praga, 15. marca. — Danes ob 10:30 dopoldne so vkorakale v Prago prve nemške' čete, burno pozdravljene 'od mnogoštevilnega nemškega prebivalstva, Češko ljudstvo je mirno in povsem mrtvo zasledovalo vse, kar se dogaja okoli njega. Nemške čete so takoj zasedle javne stavbe, državne ustanove, uredništva vseh čeških listov in ostala važnejša poslopja. Vse telefonske, brzojavne in prometne zveze s tujino so prekinjene. Le poluradna češkoslovaška agencija ČTK ima še zvezo s tujino. Tudi iz ostale pokrajine prihajajo poročila, da. vlada povsod vzoren red in mir. Razorožitev češke vojske se izvaja v najlepšem redu in miru. Okrog polnoči se je večji del nemške vojske, ki, je bil določen za zasedbo Češkoslovaške, že nahajal na oni strani meje in po točno določenem načrtu dosegel svoj cilj. Na čelu nemških bataljonov so bile motorizirane čete, ki so imele pri zasedbi največjo vlogo. Za. njimi so šli oddelki za borbo proti tankom, nato kolesarji in končno pehota, ki se je vozila v tovornih vojaških avtomobilih. ; nemu letala. metežu krožila nemška [vsakdo pazi na svoje kretnje in j besede. j Ena sama beseda bi mogla I napraviti škodo vsemu narodu in celo ogroziti njegov obstoj Ko so davi prebivalci Prage: Razumite> da je vaša bodočnost zvedeli, da se bliža nemška voj-jin bodočnost obsto,ja vašega na_ ska, m bilo videti posebne vzne-jroda odyigna od yaš yede. m i —"ionr*c:f i \7c-olr »-»o ^irnin • mirjenosti. Vsak je šel na svoje; nja. Sprejmite hrabro neodvrg- delo kot po navadi. Tramvaji in jljivo odločitev usode. Dogodki avtobusi so bili polni ljudi, kipa Ladnjih dni go zmedli duhove_ so molčali. I Naj. bQ ygak državljan zbran Samo nekateri Nemci, ki soj Qdveč je kupičm živež> ker se zbrali v zgodnjih jutranjih j ne primanjkuje. urah. so čakali prihod nemške j Qb pol enajstih zvečer se je .vojske da jo pozdravijo. Na če-: Hitler z avtomobilom pripeljal lu so bih zlasti dijaki. Na nem- ' Prag0 Na Hradčanili je bila skih hišah so zaplapolale zasta-, razobesena zastava nemškega ve s kljukastim križem. j kancelarja. Kolikor bolj pa se je bližali, ._ čžts, ko je imela nemška vojska zasesti Prago, toliko več zastav se je pojavljalo na stavbah. Nemške čete so se približale mestu okrog 7. zjutraj. Najprej so v izredni naglici pridrvele motorizirane čete, ki so izvedle taktične pokrete pod kontrolo nemških bombnih in lovskih le-ta'1, in obkolile javne stavbe. — Trije na postaji ŠKRA1 ne misliti ne govoriti." Odšel je spat. Wood si je medtem ogledal sljko Mary, ki je visela na tramu pri Higginsovemu ležišču. Burton je surovo pripomnil: "Pa ti je všeč, kaj?" Wood je skomizgnil z rameni in odvrnil: "Spominja me." Zvečer sta izpljuvala okus po tobaku od vsega dne na tla in sta šla spat. Higgins je stal zunaj in je iskal Minnesoto. Tako je preteklo še osem tednov. Noč za nočjo. Tretjega dne devetega tedna sta stara dva zaslišala, kako je ustrelilo. Bilo je, ko da sta le tega čakala. Oba hkrati sta molče vstala in si počasi obula visoke škornje za-1 variš razburjeno pr radi debelega snega. Tako sta misli, gospodična C. 'M r< n« v, V. v>' tli Potem pa I Igralcu Kempu je , Postaja je posredovalka med civiliziranim svetom in med tistimi, ki imajo opravka na Ledenem morju. In to so lovci na morske pse in na kite. Tu jo vremenska opazovalnica in hkrati čuvajnica. Posadka se-Prvi motorizirani oddelki nem-j stoji iz treh mož, John Burton ške vojske so v samo Prago! in William Wood sta tu, dva odrinila v strahotno svetlo polarno noč. Čez dve uri sta ga našla. Razprostrtih rok je ležal kakor .v sneženem grobu. V čelu je imel rane. Po nesreči? Sam? Odnesla sta ga nazaj v kočo, ga za-šila v vrečo in ga položila pred yublj^TVaj"je"^ vrata. Nato sta prespala se o-stali del noči do konca. Zjutraj sta ga nesla k skalnati vdolbi- ^Aonnn.n lSfl ljubila vame!" "Beži no," se je Kemp, "nikar ne k1 "Res, res," je zatf lec, "toliko lepega n11 dala o moji igralski "Potem pa že," Kemp, "potem je Pa i levilo, ki bo pc mnenju! vprašal Higginsa: "Odkod si pa'ne briga. Bo že še govoril, če je, po katerem so morale kora-, v, ., . », ., , - i kati nemške čete. | nemških vojaških strokovnja-, prišel ?" ' kov popolnoma zadoščalo za o- j Snoči so dobile vse češke obo- j hranitev miru in reda*, rožene, sile, vsi orožniki in po- licija, povelje, da morajo ostati mirni ter se umakniti v Ulice so navzlic prihodu nemških čet nudile običajno sliko. SVOJC | Prometna policija je opravila slednjič varno postavil sliko n> "Vseeno odkod," je odvrnil, "tu mi je prav: nikogar videti, to je najbolje." Nekaj časa je brskal po svojih stvareh in je nt vojašnice. Od snoči ni bilo v no-i s ,v v I svoje dolžnost m upravlja pro- ke ženske na mizo. Stara dva briga, bo hotel! Zunaj je žarel severni sij na nebu in črni snežni oblaki so se plazili sem od vzhoda. osmih dni si je zdresl krastačo tako, da f na. vsak njegov klic $ J> t# benem ceskem mestu videti vec i J ^ ,J j . s sta se spog edala in molčala. „ v v. .. . . . -mi met brez vsakih nezgod, dasi- _ 1 ® np ppskih wialrnv in tia r»Aalrth I » Cez pe| tedllOV je HlgglllS, stoječ pred kočo in zroč na ob zorje, vprašal: ne ceskih vojakov in ne ceskih, . ... . w. , » . T . . , . , ; ravno je bil zelo živahen. Na častnikov. Le tu in tam ne zdr- , ..... J... nekaterih križiščih so prometni vel po ulic) kak avtomobil s. . .. . . ... r v. « , . . , . . . . ... redaru celo ustavili nemške ce-castmki, med katerimi ie bilo vi- . , , , 4. ... v v, v ... j te m dali prednost zasebnim av- deti tudi ze nemške častnike, I , . , . . ! tcmobilom in tramvajem. Nem? ki so prispeli naprej, da vzpo- ■. . , . . ... . j ' . . ski voiaki so se mirno ustavili stavijo zvezo m da opazujejo,1. . , , , , v . ; m disciplinirano caKah na znak, kako se obnašajo posamezne , i , , , * 1 da. gredo lahko naprej. iz roke. Pol tucata 111 lastovk ga je vedno na njegovih sprehodih jedle iz rok. Bale se daj, če so bili drug1 ,J leg. Ena izmed lastovk ^ no v žepu njegovega sih je sicer odletela. OBRAVNAVA PROTI ZASTRUPLJEVALCU ASHUELOT, N. H. — Vče-V kateri smeri raj se je pričela obravnava pro-pa bi bila Minnesota?" [ti Albertu Wojehicku, staremu Wood je stal poleg njega, iz-132 let, ki je hotel zastrupiti z tegnil je roko in dejal: "Tamle| žganjem samega sebe in svojo | A-rvwj-p jv Potem je odšel odtujeno mu ženo, pa je mesto j AliuN Ju 1IS 19-^tne Louise, je prire Ali po- jdil v Pe^ek večer "party." Dan znaš Minnesoto ?" j P°PreJ Pa Je dal Wojehick svoje- Wood je dvignil pogled in mu svaku kvart žganja za to j odgovoril: "Takrat, da," in je'Party- Ko na zabavi Smart' zamahnil z roko v prazno. To natočil kozarček žganja svoji se je naglo umaknilo v priprav-'noč je zapadel debel sneg. Prvi-'prijateljici, 25-letni Mrs. Juliji ljene prostore, ki jih je prej iz-1 krat je nastala noč, odkar je bil' Wheaton, je ta izpila in rekla: praznila češka vojska. j Higgins na postaji, šel je k ■ "To žSanje 3e kakor strup." Na- vratom, medtem ko sta tovariš to si Je nalil s^art in POku«il kakor Češke radijske postaje so ob-u _ . . . 'ter rekel- -na resie vestile avtomobiliste, da mora-!aa srnrcala l)od odeJ°- 111 le str-.^r renei ia res je jo odslej voziti ne več po levi, | mel ven> mislil na Mar.V in mi- strup. Uro zatem sta bila oba ampak po desni strani. Tovor- jslil na nJen Porogljivi smeh, ni avtomobili, ki so odložili če-1 kako Je žla z roko v roki s To" te, se vrača jo v Nemčijo, vseka-!mom Ctttterjem mimo njega. In ......... n v duhu ie videl, kako ie Cutter! mrtva. kor zato, da pripeljejo nove od-ll v duhu -le videl- kako Jc Cutter j ŠVICARJI SO PODMINI-RALI MEJO delke. Na trgu sv. Vaclava vj*>fdel'. ^ Je vid^ febt>- ,k«ko| BERN, Švica. - švicarski fe-Pragi je promet skoraj popol- Joji m drzi v drhte« rofc fcla-1 naznan da go nema pretrgan. Veliki oddelki dl!°- ]n kako Je nato+ ^ leta v|bili podminirani mostovi in ce-češke policije stoje na vogalih i ^ara own kitchen—it's the best demonstra- ^S^V tion you can make of the economy and value of this beautiful cooking ware. SEE IT TODAY AT 'Enakopravnosti SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. I vlijemo na ribe pripravljeno na svoj poročni dan navzlic pro-! vrelo kvašo. Posodo pokrijemo šnjam-in svarilom vseh svatov, in pustimo na kraju štedilnika Ko se je ženil Lindbergh, so mu 1 ribe vreti v kvaši toliko časa,1 ponudili tančico za poročno da-da jim izstopijo oči, nato pa jih! rilo njegovi soprogi. Odklonil jo poberemo verj. Tako pripravljene ribe so tudi mrzle enako dobre. Ljubezen in spolnost Meščanska kultura loči strogo ljubezen od spolnosti; ljube-povzdiguje, spolnosti se pa Sramuje. Pri tem se pa ne za-Veda, na kako šibkih nogah sto-3lvsa kultura, ki si ne upa priznati ogromnega pomena spolnosti. Spolni nagon je drugi najmoč-nejši nagon človeka, iz njega se P°raja novo življenje; poniževa-^ ga, se pravi poniževati življe-samo. Stari narodi so pojmovali sPolnost v splošnem pravilneje m naravneje. Zgled za to so nam stari Grki, ki so posmatrali vse, ar je s spolnostjo v zvezi, kot Sveto in vzvišeno. , v. , , v . V grški dobi je pomenila spol-|Z1CO V ^^ Tlk Pred **t smisel življenja, pod lepim' up0rab° Jlh sele nato,dobro ope" ^Ijenjem so si tedaj predstav-! Jf10' d\Se P^anjo. _ izpolnitev vseh spolnih želj.jManJse nbe pust;mo cele' vecJe Ko je nastopilo krščanstvo. I pa ™zrezem0 na k°se a jih zato P* je ločilo ljubezen (eros) od ob StJam ^ prerezemo ampak polnosti (seksusa), dasi spa- °*™Zim° P" Zg°rnjl odprt'm' da to dvoje skupaj. S tem je Rlbe Valjamo na najrazhc- P^trgalo na dvoje človekovo "e{s8 nacine: kuhane' vfnJev0 lotra^^^j- i • - v kuhane, pečene, ocvrte, dušene, ^ranjost, ki se ni vec znašla. . , , . , , . ' Kri/>.,v, + v raznih juhah m omakah itd. krščanstvo se je s prezirom , „ obrnila / - t • ,, , , Navadno kuhane sladkovod- uimio od življenja, od telesa,! , . . . .., . vsega posvetnega, ker je ne nbe Sfhami° in sicei; 3lh da' 2a»j obstajala vrednost samolrao v vrelf° °S°ljfn° vodo' nato v Posmrtnem življenju, spolni I f ne pustlm0 dalf vretl na hu" 1agon n« w v; ;dem ognju, ampak na strani, Ribe v naši kuhinji Ribe so zelo redilne, obenem pa zelo lahko prebavljive in jih je zato posebno priporočati o-trokom, starim ljudem, okreva-jočim in pa ljudem s slabo prebavo. Seveda pa moramo vedno paziti na to, da jih dobimo sveže. Sladkovodne ribe kupimo najbolje žive, pri morskih, ki so že mrtve, pa moramo paziti na to, da imajo čvrsto meso, rdeče škrge, jasne oči in da nimajo napetega trebuha. Ribam, najprej odstranimo z nožem luske, nato jih pa prere-žemo na spodnji strani, da lahko odstranimo drob in črno ko- Usoda tančice Marije Antoinette je ponižalo kot nekaj ži- j valskega in je postavilo temu pravnemu nagonu nasproti du-°Vno ljubezen. Krščanstvo je skozi dve ti-^čletji tako globoko vplivalo da vse poiave našega življenja, Se je pod vplivom te krščan- tako da se ne' razkuhajo. Iz posode jih je treba jemati zelo previdno, da se ne raztrgajo. Nato jih oblijemo z vročim maslom ali mastjo in okrasimo z zelenim petršiljem. Zraven damo pečen krompir ali pražen riž in vsakovrstno zelenjavo. Višnjevo kuhane ribe se pripravljajo na sledeč način. Če hočemo imeti ribe višnjevo kuhane, moramo pri snaženju rib paziti, da jim ne odtrgnemo sluza ste kožice, ker sicer ne postanejo višnjevkaste. — Najprej pripravimo ribjo kvašo; V lonec „ _____________________zlijemo količino vode in kisa llega stališča, ampak se mu zdi I dodamo malo korenje, peteršilja in nečastno, glede doživetja ima vedno ncl{ako slabo vest in občutje Srattiu. Ker traja boj med na-^0riom in slabo vestjo že skoraj Ve tisočletji, ni čuda, da bole-a človeštvo, saj je njegovo jP°lno življenje v koreninah gni- e miselnosti izcimila sedanja ^šeanska spolna morala, ki je v bistvu prav za prav zanikale vsega, kar je s spolnostjo v 2 vezi. današnji človek sicer sledi sPolnemu nagonu, ker drugače n(e more, toda vse spolno udej-stvovanje ne posmatra z narav- in zelene, timijana, lovorja, popra in soli in pustimo vse skupaj zavreti. Posebej pa zavremo še eno skledico vinskega kisa. Nato položimo ribe v podolgovato posodo in jih polijemo z zavrelim kisom. V kisu jih pustimo nekaj časa, da postanejo višnjeve, potem kis odlijemo in Anonimen darovalec je nedavno poslal ravnateljstvu Narodnega muzeja v Newyorku po pošti tančico, prav za prav šal, ki ga je kralj Ludovik XV. daroval bodoči kraljici Antoinetti kot prvi pozdrav Francije, ko se je Avsrijska princesa pripeljala na francosko ozemlje. Neznani darovalec je pošiljki priložil vse zgodovinske dokaze, ki brez dvoma potrjujejo pristnost te znamenitosti. Daroval pa jo je samo s pogojem, da se škodljivost tančice, ki je doslej prinesla vsem, ki so jo imeli, samo nesrečo, uniči s tem, da jo polože v stekleno o-maro zgodovinskega oddelka muzeja. Krajičina tančica je prinesla svojim imejiteljem in imejitelji-cam v sto petdesetih letih zares samo nesrečo in žalost. Marija Antoinetta jo je dala za spomin princesi de Lamballe, katere glava je potem kmalu visela z okna pariškega Templa. Tančica je nato prišla v tujino, pa tudi tam je povzročila več nesreč in je bila poceni naprodaj. Kupil jo je kralj Ludovik XV-III. ter jo podaril vojVodinji de Berri, katere mož je bil kratko nato umorjen. Pozneje jo je Napoleon III. položil s francosko cesarsko krono vred pred noge IDvgenije de Monti. Po nesrečni bitki pri Sedanu je cesarica Evgenija prodala tančico velikemu angleškemu industrijcu siru Trevellyanu, ki jo je dal za poročno darilo svoji ženi. ona pa se je štirinajst, dni po poroki zastrupila. Tančica je potem za nekaj časa izginila iz Evrope. Leta 1901 se je pojavila v Južni Ameriki, odkoder jo je po romantičnem potovanju kupil severoameriški milijarder Astor ki je nekaj mesecev nato utonil s Titanikom v globinah Atlantskega oceana. Po svetovni vojni je prišla tančica v posest gospe Muriel Vanderbildtove, ki jo je nosila Značilno je, da se tega nazi-nja ne drže samo verni krist-žtm' Celo oni, ki so se no&'anje * davno oddaljili cd krščanstva ^ ne morejo osvoboditi poniže-^Inega posmatranja spolnosti, Jim je prešlo že v kri in n;e- «0; — % Ker je žrtev takega nazira-fiavadno ženska, je treba, ; se zlasti ženski spol odločno Vf^uzi uporu proti tej srednje- rcuselnosti. DOBRI ČEVLJI NAPRAVIJO UDOBNO HOJO Ako hočete res dobre in troežne čevlje, pridite k name. Imamo jih polno zalogo ia moške, ženske in otroke po zelo zmernih cenah. Se priporočam ANTON OGRIN modna trgovina v Slov. Del. Domu 15333 WATERLOO ROAD je, toda tančica je vzlic temu pogubno vplivala: čez tri leta so razbojniki ugrabili in umorili njegovega sinčka. Senator Morrow, ki je hranil tančico samo nekaj dni, je naglo umrl. Nadaljna usoda tančice ni do-gnana. Zdaj se je zadnji lastnik te dragocene, a nesrečo prinašajoče tančice znebil ne edin način, ki ga je smatral za primernega. f odborov, ki so pripravljeni takoj stopiti v akcijo ako se zgodi v Clevelandu kaka večja katastrofa. Vsak lahko postane član Rde-čfega križa, ako prispeva dolar ali več. V tem delu mesta je M. Skok, 6914 St. Clair Ave, voditeljica odbora za nabiranje prispevkov. Kampanja za Rdeči križ Sedaj je v teku kampanja za novo članstvo v ameriškem Rdečem križu (Red Cross). Pregled postrežbe, ki jo je nudil Rdeči križ v Cuyahoga okraju tekom zadnjega leta, jasno kaže, kako važno je, podpreti to organizacijo, ki nudi razne postrežbe in aktivnosti za prebivalce. Vse to delo je mogoče, ker vsako leto plača članarino v Rdeči križ nad 90,000 državljanov. Poleg tega pomaga to tudi pri delu, ki ga vrši Rdeči križ po celi Ameriki in tudi v drugih deželah. V Clevelandu kaže rekord sledeče aktivnosti: Zadnje leto se je izvežbalo MUSSOLINI NI TAKO BOJEVIT, KOT SE DELA PARIZ. — Tukaj se doznava, da se bi Mussolini z ozirom na "narodne aspiracije" Italije zadovoljil s sledečimi koncesijami : V Tuniziji zahteva samo narodnostne pravice za italijanske kolonizatorje; v Sueškem prekopu zahteva glas v administraciji prekopa, v Džibutiju pa kontrolo nad železnico, ki je izpeljana do Addis Ababe ter veliko svobodno pristanišče ob o-bali. Mussolini je baje izprevi-del, da je zadnji čas, da se približa Angliji in Franciji, ker mu1 je začelo presedati zavezništvo ž njegovim partnerjem, ki mu je že zdavnaj prerastel čez glavo. Poleg tega pa je pričelo to j partnerstvo postajati tudi nevarno za Italijo. Ciste, cvfeUe, zdrave KRASNE OČI so čudovita last. Murine očisti, in lajša ter je osvežujoč in neškodljiv. Knjigo Eye Care ali Eye Beauty posiljemo brezplačno na zahtevo. Išče se ženska za celodnevno delo čiščenje 10,230 mož, žena in otrok 0jPisarn- Vpraša se pri Jack Še-varnosti t vodi in vsi ti vedo, beniku, hišniku poslopja Slo kako rešiti življenje utapljajo- čemu se plavaču. Vseh skupaj se je lansko leto poučilo 3355 mož, žena in otrok o rešilnem delu in kako se da prvo pomoč ob nesreči. V ta namen se je obdržavalo 255 tečajev v raznih tovarnah, javnih uradih in šolah. Rdeči križ je ustanovil na glavnih cestah v tem okraju 20 postaj za prvo pomoč v" slučaju avtomobilske nesreče. Več se jih bo ustanovilo tekom tega leta. Lani se je ustanovilo šest novi1^ postaj. Rdeči križ je tudi imel tečaje za žene in dekleta, v katerih se jih je 719 izučilo za skrbeti za bolnike. Rdeči križ je tudi dal pomoč in nasvete 1,Ž79 vojnim veteranom. Nad 3000 samovoljnih delavcev dela za Rdeči križ v prostem | ča3u. Ti šivajo za bolnišnice, popravljajo stvari ter tudi po< magajo slepcem. Otrok je vpisanih v raznih šolah v Rdeči križ organizacijo 23,489. V Clevelandu je 32 raznih venske posojilnice na 6235 St. Clair Ave. VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zeb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod na 62. cesti Knausovo poslopje velepomembna knjiga "THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" ♦ spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. Knjiga je vezana stane $1 Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue ; 1 i < Knjiges- Da preženemo dolgčas, se največkrat zatečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imamo še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler sr še v zalogi. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio 29. marca, 1939. ENAKOPRAVNOST —' r BtMH I / BTRA^ I ENAKO^'AT^OSf n £9. 10' KRMAR MILANOVIČ POVEST IZ POMORSKEGA ŽIVLJENJA na?" je divje vpil Mirtič. [sveta, in jaz sem prepričan, da "Poglej drugi sodček," pravi j moramo v kratkem zadeti na Milanovič in izlije vodo iz ku-! ladjo, ki nas bo rešila." Celo popoldne je bilo brez vetra. Lahna megla se je dviga- ta veselo potrpi, če mu je tudi treba včasih spati na trdih tleh pice. Zamjan natoči nekoliko vode in jo pokusi; a tudi on jo vrže iz ust kakor prej Milanovič. "Ali je tudi ta slana?" vpraša 1 Milanovič ves prestrašen. "Da," odvrne mrko Zamjan, "prepričajte se sami." Res, tudi vsebina zadnjega sodčka je bila slana. Ia na obzorju. Šele proti večeru in ga vsled tega bole kosti. Le je zapihala od severa hladna sapica; zato so jadro zopet obesili in čoln obrnili proti jugovzho-$u. Noč je zopet razgrnila svoja temna krila nad morsko gladino, veter je pihal še vedno. Ko je gospo Završnilcovo objel spanec, so oni trije dvignili generalovo truplo. Zvezde so obsevale bledi obraz starega moža. Oči so bile zaprte, usta so pa še vedno pričela o generalovi odličnosti, z belimi lasmi se je pa poigraval lahen vetrič. Čez nekoliko časa izpregovori s tihim in tresočim se glasom Milanovič: — "Naj Vsemogočni milostno vzame k sebi v nebo dušo tega plemenitega moža, katerega truplo nameravamo sedaj izročiti morskim valovom; naj mu da večno plačilo po našem Gospodu in Odrešeniku. "Amen", je zadonelo iz ust obeh mornarjev. Vsi trije so potem s spoštovanjem prijeli mrtvo truplo, ga dvignili na Čolnovo steno in ga nalahno spustili v hladne valove. še za en hip so se zasvetili na temni gladini ■ srebrno-beli lasje; nato ga je zagrnila voda. Tako je šel k večnemu počitku stari, dobri general. OSMO POGLAVJE Četrti dan Napočil je četrti dan in zaradi pomanjkanja vetra čoln zopet ni mogel naprej. Položaj, v katerem so se vsled tega nahajali potniki v čolnu, je bil silno muff en. Vedna enakomernost vode je primorala nesrečneže, da so zrli v čoln ali drug drugemu v obraz, če so hoteli, da se jim od-počijejo od močne svetlobe izmučene oči. Noge so bolele, ker je primanjkovalo prostora, da V odgovor se je Završnikova prisiljeno nasmehnila, rekla pa nič, ampak samo z žalostnim očesom pogledala na svoje dete. Solnce se je dvigalo vedno višje na nebesnem oboku, vročina je postajala vedno neznos-nejša. Zdelo se je, kakor bi bili solnčni žarki pregnali zadnjo najmanjšo sapico. Morje je po hnpavim glasom, kolikor ji je osvežil suhi zrak in ostal stalen; | žejo. Od vseh zgodb kar iih je še dopuščalo njeno izsušeno gr- čoln se je nagibal pod težo nape- kedaj čul od ljudi ki so morali lo: ''Moj Bog! Daj, naj. umrje- tega jadra. i dolgo časa trpeti žejo, se je va oba! Bodi konec enkrat nase- Pravzaprav je bilo brez po- spomnil samo dveh sredstev, h mu trpljenju! » Milanovič jo je sočutno gledal, a pomagati ni mogel. Vsa izmučena vsled nenadnega razburjenja se je sesedla na tla. pogum, saj boš kmalu zopet dobil mehko posteljico. Že mnogo, mnogo ladij se je razbilo na visokem morju, kakor se je razbila naša "Adrija". Ljudje so se potem vozili v čolnih in konečno zadeli na ladjo, ki jih je vzela na krov in tako rešila. Tako, dečko, se bode zgodilo tudi z nami in takrat boš zopet veselo in! male sodčke, čez katere je plju-razposajeno skakal okrog, koli-' skala morska voda takrat, ko so kor bodeš hotel. Tu imaš kos'se nam bili polomili jambori. Za Boga!" je vzdihnil Mila- stalo stekleno in okrog poldneva novič in obupno sklenil roke, "kako se je vendar moglo to zgoditi?" MNo, mislim, da se ne bom motil, če rečem, da je to naredil zlobni nadstrežaj," pravi ves razsrjen Mirtič; "videl sem namreč, kako je hudobnež iz velikega soda na krovu napolnjeval prepecenca m ga pojej sam; ta kos daj mamici, druga dva pa Zamjanu in Mirtiču. — Zamjan, daj vsakemu še merico vode." O nesrečnež! — V čoln, kateremu je bil sam prideljen, pa gotovo ni postavil takih sodov!" To odkritje je bil grozen u-darec za nesrečneže in trebalo Kakor je bilo že omenjeno, so Je zopet nekaj minut, predno se v čolnu nahajali trije sodčki napolnjeni z vodo. Ako bi-jo bili rabili zmerno, tedaj bi bili — tako je bilo preračunjeno — izhajali z njo deset dni; sedaj pa ko sta bili dve osebi manj, je bilo upati, da bo zadostovala celo' za trinajst dni. To je bila so mogli pojmiti njegov pomen. Niti kapljice pitne vode ni bilo več v čolnu. To dejstvo je učinkovalo še tem grozovitejše, ker je do sedaj vsakdo živel v trdnem prepričanju, da imajo vode brezdvomno vsaj še za en teden. Ta nenadni udarec jih je tako je čoln zopet stal mirno sredi nedogledne morske plahjave. Mirtič je ves obupan čepel v kotu. Zamjan je pa lajšal vročino s tem, da si je z morsko vodo neprenehoma močil glavo in obraz, še celo čoln je bil videti ves izsušen in žejen in od barve, s katero je bil prebarvan, je vsled vročine prihajal neznosen, zcpern duh. Ko se je dan že nagibal h koncu, se je Mirtič splazil proti zadnjemu delu čolna, da bi se tam polastil posode z vodo. Pograbil jo je skrivaj in jo tako naglo napolnil iz enega izmed sodčkov, da Milanovič tega ni mogel več preprečiti, dasi ga je vedno opazoval. "Ne pij!" zakliče, "to bo le povečalo tvojo željo!" Toda Mirtič, kažoč na svoj vrat, se ni zmenil za svarilo, ampak željno izpil slano tekočino in odložil prazno posodo. Glo- Sclnce je zašlo; nekaj oblakov je zakrilo žarečo oblo. Ti so se vedno bolj širili na obzorju, vendar je ostalo morje popolnoma mirno. V nadi, da pride veter od te strani, so vsi obrnili oči proti zahodu, v nemi obupnosti pričakujoč ladje, I * ki naj bi jim prinesla rešitev. Ko je noč legla nad morsko gladino, je Mirtič začel s hri-pavim glasom prepevati; a kmalu je utihnil in v temi se je čul zopet pretresljiv dečkov jok: "Daj mi vendar vode, mamica, neizrečeno sem žejen." Lahna sapica je zapihljala od zahoda, jadro se je zganilo. Milanovič je obrnil čoln, da se je jadro napelo, in začel nato s čolnom križariti sem in tja, da bi tako čim preje zagledal za-željeno ladjo. Veter je zopet potihnil, a za tem je sledil nov močan sunek, ki je vznemiril morsko planoto, in oblaki, plavajoči proti vzhodu so naznanjali zahodni veter. Ta je res prišel, mena, v kateri smeri bi jadrali, katerim so se navadno zatekli saj ladja je prišla lahko od ka- oni takrat, kadar je bila žeja terekoli strani, a kamor je Mi- na vrhuncu. En način je bil ta, lanovič naravnal čoln, vedno ga da so trgali kose obleke in ji11 je plašila misel, da bo ravno ta grizli; drugi pa ta, da so vreza-'smer napačna in da pride ladja! vali v roke rane in pili lastno; od nasprotne strani. kri. Ko je mislil na zadnje sred- ; Sapa in gibanje čolna je vse stvo, se je kar stresel, a vendar poživilo. Mirtič se je naslonil ni še trpel tolikih muk, da b čez čoln in brodil z roko po vodi. bil prvo poskusil. Deček je nehal tožiti; snivajoč je ležal na sedežu, z glavo na V govern premišljevanj« kolenih svoje matere Tudi Zam- i ga Prekine hripavi Mirtice* jan je spal. »Ias> Ki Je vpraševal: "Na kater" 'stopinji dolžine se pač nahaja-- Žeja, ki je popoldne mučila! mo sedaj?" Milanoviča, se je bila nekoliko; zmanjšala. Tiho je sedel pri; krmilu in premišljeval, kako bi i (Matje prihndn jič) našel sredstvo, da bi na kak način zmanjšal trpljenje, ki ga je povzročilo pomanjkanje vode. Poskušal je s koščekom prepe-čenca, katerega je razmočil v rumu, a čutil je takoj, da to samo draži grlo in povečuje j IPKESNETOf REWMUiM^TePTdlM 00 8EwTtJ7m«B BOLEČINE ME SPRAVLJAJO I PROOMA VEL 06 «WET ALI IMATE K«J. I PAIN-EXPELLERJA. l ' \ KAR bi Ml 1 '.OT KARKOLI ORuli'jA ^jWI WMI-J.ni I lAf.OjE D06ČR.CIA * I ' \ « SAM (■• i ' Uporabljajo ga po vsem svetu izia 186? Spomladanske obleke in suknje neka majhna tolažba, a tudi le potrl, da so vsi smrtnobledi in, bok dih se je }zvii iz njeg0Vih samo tolažba, zakaj seboj niso kakor okameneli stali pred to1 imeli drugega živeža, kakor samo precejšnjo množino prepe-čenca. Predno so bili namreč zapustili ladjo, je kapitan sicer ukazal, naj čolne dobro preskr- prsi in izraz trpljenja je izginil raz njegov obraz. Sedaj je vzel tudi Zamjan posodo, da bi storil po zgledu svo- novo nesrečo Mirtič, katerega je žeja strašno mučila — kajti ponoči si nihče ni upal piti vode — je jega tovariša, a tu skoči k nje-začel preklinjati Boga in klicati mu Milanovič in ga roti, naj be 's potrebnim živežem; a v! kazni božje nad hudobnega nad-1 premaga skušnjavo. "Sol vas je splošni razburjenosti so mornar-! strežaja. Njegovo divje obnaša-jnaredila blazne» je svaril in ko-ji le površno izpolnili njegova nje je dečka tako prestrašilo, da j maj- je rekel tc besede ge -c Mir. povelja. Nekoliko izpremembe v i je začel glasno jokati. To je pa hrani bi bilo prav ugodno in o-krepčevalno vplivalo na slehernega, a seda j so imeli le vedno trdi kruh in vodo, kar je vsem vzelo še zadnjo moč in čilost.. Vodo so dosedaj jemali iz najmanjšega sodčka; le še par po-žirkov jo je bilo v njem in to so dali žejnemu Zdravku. Da bi si tudi ostali ugasili hudo žejo, odprejo drugi sod in prvo kupico ponudi Zamjan vdovi. Željno jo bi jih mogli iztegniti. Milanovi- i nastavi na ustnice, kajti njena ču so bila lice upadla in črn pas llsta 30 bila Popolnoma suha, a je obrobljal njegove oči; njego-'v istem hiPu zoPet s studom va črna brada, ki je pokrivala odstavi in zaklice: "Voda je ven-brado in ustnice, mu je dajala I dar slana' suh, postaren značaj. "Nemogoče!" zavpije Milano- Zamjan in Mirtič sta sključe- j vi£ in pokusi vodo. Vdova je na sedela in vsa obupana zrla v j imela Wv. Voda je bila slana, tla. Najbolj vidno pa so vse te čeprav ne prehudo, vendar pa duševne in telesne boli vplivale; toliko, da ni bila vžitna. na vdovo; obraz ubog« žene jej Takoj je izpljunil, kajti bil tako bled, izsušen in prepa-, dobro je vedel, da bi postala že-den, da ga je bilo skoraj težko jsilnejša, ako bi jo požrl, zopet spoznati. čez nekaj časa se vzbudi mali Zdravko, začne ihteti in tožiti o bolečinah v udih in v hrbtu. Ma-1 1 ti je bila preslabotna, da bi ga j bila mogla potolažiti; zato ga Milanovič vzame k sebi na kole-1 na in se začne z njim veselo po-; govarjati, da je tako csrčeval sebe in druge, i, "Zdravko, ti si vendar že skoraj cel mož, zato nikakor ne smeš jokati, da s tem ne užalo-stiš svoje mamice. Glej, ljubi; moj, kdor je v resnici korenjak, samo še povečalo divjost mornarjevo, ki je vstal in s pestjo pretil otroku. "Sedi!" zavpije Milanovič z glasom, da so se vsi zdrznili. "Hudobnež, za par dni prezgodaj se ti je zmešalo! čuješ? — sedi takoj!" Ves nevoljen in z zobmi škripajoč je Mirtič izpolnil Milano-vičevo povelje. "Meniš, da bomo vsled tvojega vpitja in preklinjevanja dobili nove vode?" je bridko-vzne-mirjen nadaljeval Milanovič. "Saj vendar nisi bolj žejen, kakor jaz ali ta uboga gospa, od katere nisi čul niti najmanjše tožbe, odkar smo zapustili ladjo." Z globokim sočutjem se je obrnil k vdovi. "Ohranite tudi v tej strašni poskušnji pogum!" je rekel. "Nikakor nismo še izgubljeni. Atlantski ocean je poln ladij, ki jadrajo v najrazličnejše Naprodaj je Dobro obstoječa slaščičarna v slovenski naselbini. V bližini šole sv. Vida. — Toč\ se tudi 3.2 pivo. Proda se po zefo nizki ceni. — Za naslov vprašajte v u-redništvu tega lista. Fina hiša za 2 družini tič vrgel na tua in se ječaje valjal semintja. Kmalu je slano vodo vrgel iz sebe in njegov obraz je preble-del; vsi so mislili, da bo takoj izdihnil. Milanovič mu je vlil par kapljic ruma, glavo pa mu je polil z vodo. To ga je sicer nekoliko poživilo, a obležal je|v, na tleh, hropel in klel ter z nohti praskal po čolnovi steni. Mirtičevo trpljenje je napolnilo Zamjana s tolikim strahom, da je vzkliknil: "Če je voda strup, tedaj jo raji izlijmo v morje." "Hujši je kot strup," odvrne Milanovič. "Odpri sode in jih izprazni; kajti morska voda ni j nič manj pitna kot ta meša-1 niča." Zamjan je obrnil soda in tekočina je iztekla. Skoraj eno uro so vsi nemo sedeli v čolnu in trpko zrli predse; konečno prekine deček mučno tišino: Na 684 East 99th St., severno od St. Clairja; fina hiša; — Pet velikih sob in kopalnica za vsako družino; gorkota na vročo vodo. Vse v dobrem stanju; lot 40x286. — Pokličite lastnika PO 4046. Hiša naprodaj Proda se fina hiša za eno družino na East 74th Street. Velik lot. — Zglasite se na 6707 Edna Avenue. Proda se Proda se vsa oprema za gostilno zaradi selitve. Proda se po nizki ceni. — Kdor želi kupiti, naj se oglasi na 6802 St. Clair Ave. METROPOLITAN OPERA Association of New York Priporočamo se ženam in de-; rUvpljlnH PllhllP Hflll kletom, da pridete ogledati na A^V eidntl i UDUCH^' so veliko zalogo lepih spomla-j TH AlS-teM^lo. marca: danskih oblek. Lepe svilnate | Jt,)Sun, K,isl(„ Xhomas_ Tdtatyan> n„net, obleke, vse mere, za velike in ! reiietier._ male žene in dekleta, najnovej-1 M AN ON-Petek pop., 31. šega vzorca in vse barve po niz-! marca: kih cenah. Ravnotako lepe svil-|Moore' Krmvn"ur' g&Sfc BrownIee' f°r"°" nate obleke za otroke, vse barve in mere, in posebno lepe bele obleke in šlajerje za obhajilo ali i birmo. Tudi velika izbera žen-i ___ skih in otročjih sukenj in slam-!TOSCA—Sobota pop., 1. april* nikov. Tudi lepa zagrinjala, vse I1™'6' I'et"ia' Con" bane in cene. Kupite pri doma- JJJCIA DI LAMMERMOOR čem trgovcu, kjer dobite ravno| Sobota zvečer, 1. aprila: tako blago toda cenejše kot pri' tujcu. —- Se vam priporočamo LOHENGRIN—Petek zvečer, 31- marca: FUestftd, Thbrhore, Melchlor, List, J.i"s5f"' i I.elnudorf. jod. ANZLOVAR'S vogal E. 62 St. iu St. Clair Ave. l'nns. Voliplu. Miirtltu-m, J'lnlA, M it«'11"'' ! Hallot, I'apl. Cone $0. $5, $4, $3, $2, $1. (nič davi"1 Union Bank of Commerc® EUCLID AT Nll^ni MAin Urad odprt dnevno mod 9. 2ju. do 5:30 P011, (Rabl st. sumo Knabe glasovtr) "Mamica, tako hudo sem že-dele! jen, daj -tori piti." Srce je trgalo vsem, ki so čuli milo otrokovo prošnjo in vedeli, da je nemogoče ugoditi njegovi želji. Napol divjega obraza skoči mati pokonci in zakliče s OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" Hiša za dve družine, dobra investicija na E. 72nd St., Samo $2700 — Hiša, bungalow, 5 sob, moderna $3600. Tu je samo par hiš, imamo še mnogo drugih, katere vam pokažemo, če se oglasite pri nas. Mala svota na nakup, ostalo kot rent. ZA VELIKONOČ. — Predno greste kam drugam, pridite k nam, ter si oglejte našo veliko zalogo vsakovrstnih stvari za celo družino. ANION GUBANC 16725 Waterloo Road Ed F. Kovach Realty 767 East 185 Street KEnmore 5030 IZLETI V JUOGSLAVI JO FARNIKI IZ NEW YORK A: BREMEN * HANSA 14. JUNIJA 15. JUNIJA mm kraft . c/IM€NT0„ i^EP The 7 Kraft Clieese Spreads now in new-design Swank/swig glesses! • Sparkling glasses strewn with bright stars ... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole set. And while you're doing it, get acquainted with all seven of the delicious Kraft Cheese Spreads. They're marvelous for sandwiches.salacsi and apoetizers. OLD PEOPLE find wholesome Halitosis (bzd breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Either bocauno of stomach disturbance«, food fermentation, or the wearing of false teeth, old txjoplo frequently havo halitosis (bad breath). No wonder others consider them a nuisance. But now Science has found that the regular use of Listorinu will often overcome offensive muuth odors due to the fermentation of tiny hits of food on mouth, teeth, or dental plai/j Durfaccs. Thus safe autisoptie and quick deodorant works quickly. It, cleanses mouth, teeth, and t;,ira surfaces. Halts fermentation and pul refaction. a major causi of odors, and then ■counteracts the odors themselves. Try using I.iste-ine every two or t hree day*. See how much more wholesome it leaves, your rooutV How it sweetens your breath. Lair hert Pharmacal Co., St. Louis, Mo. Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE I i © m m 1 m I I m ill i <§> i s i s 1 m I Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 I' i ili i m, | i i m i m iS I Brzi vlak ob Bremen v Bremerhavcn zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Izbornc železniške zveze od Cherbourga aH Hamburga. Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce. Za informacije vpraiajte pri STEVE F. PIRNAT & CO. 6X21 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD (3) TA KUPON z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo osebo do treh globokih malih krožnikov (cereal dishes). Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. E§ IME EE Naslov = Mesto ž ž 01020000010001020201534800000101000100000101010102020200000100