SPOMINEK ZLATO MESO VISOKOVR. GOSP. DR. JOŽEFA MURŠECA ŽIVKOVEGA, PRVO V SV. BOLFANSKI CERKVI, V. SEPTEMBRA MDCCCLXXX. V GRADCU. SAM ZALOŽIL. 1880. saCrIfICIo IVbILeo LaetVs eXVLto Deo MeO! Vodenici na spomin Gural z nami je trpin, Kratil si nemili- čas, Sribil je pomilne nas. Vid Tobijem vrniti, Drugim ga ohraniti Zrasle šinimo na svet, Postna pa ozdravna jed. Živkov. Tiskarna Styria v Gradci. Ijjz Oče naš. če naš, ki si nas stvaril, Vse ti vladaš in živiš, Milo si ves svet obdaril, Premogočno ga zdržiš. 1. Tvoje veličestvo javi Krasen blagra, modrosti, Duh zavzet dobrot te slavi: Hvala, čast na veke Ti! 2. Vnemaj luč nam vere rešne, Vlivaj miro milosti, Da prestvarja nas pregrešne, Zlahti k rajski večnosti. 3 - Tvoja volja se izidi, Sreče vse edini vir, Vsak jo stori, k vsakem pridi Vesti, srca zlati mir. i* 4 4 - Kruh vsakdeni smilno dajaj, Pridnost, zmernost, hvaležnost, Duše z vernostjo napajaj, Hrani v večno blaženost. ■ S- V grehe zašlim vžgi pokoro, Rad odpuščaj skesanim, Kakor vsako mi zamero Bližnim svojim zmočenim. 6 . Sploh odvračaj nam skušnjave, Kroti jih sleparno .moč, Milo vsake zapeljave Otmi tvoja nas pomoč! 7 - Otmi lastnih, tujih grehov, Njih nasledka trpkega, Reši zlega nas vseh zlegov — Duha nespokornega! Amen. Češena si Maria. 1. O Maria, hči, nevesta, Mati božja, blažena, Pomočnica vselej zvesta, Varhinja usmiljena! 2 . Polna milosti devica, Čednosti prezlati svit, Neba, zemlje zdaj kraljica Zmoreš, kar je komu v prid. 3 - Nas usliši, sprosi milo Zdajni ino skrajni čas, Božje milosti obilo Greha, stisk da reši nas! 4 - Sprosi milosti obilo, V dobrem da varuje nas In pri Bogu za plačilo Zveličuje večni čas! Amen. Se nam sprosi pri daritvi Prve zlate meše zdaj, Varli da angelj po ločitvi Dušo spremlja v svitli raj! 6 Oče naš. (Druga oblika.) Oče naš, vesoljstva stvarnik, Vsemu vladar, vse živiš, Vsega sveta mil obdarnik, Premogočno ga zdržiš! 1. Tvoje veličestvo javi Krasen blagra, modrosti, Vriska vsakem’, naj te slavi Za brezkončne blagosti. 2 . Stalne si mu vlil postave, Daj da vsak nje zve, drži, Varen vživa veke zdrave, Prezahvalen te česti. Kdor pa zgreši pot narave Vedoma, nevedoma, Britke ga tepo težave, Se zarod pogostoma. Nad to kraljestvo posvetno Večno, rajsko si odkril, In da bode vsem dospetno, Svojo cerkev si razvil. Njena luč premodro sveti, Vrača zleg od vernega, Njena milost hče odpreti Vrata carstva rajskega. Naj obilna k nam prihaja, Žlahti duše, srca, kri, Vredne k Tebi nas privaja Zveličuje večne dni! 3 - Tvoja volja zapoveda, Kar je k sreči, v blagor nam, Ino svarno prepoveda, Kar nam škodi tu in tam. Daj da živo nas pregreva, Daj da vsak jo prav stori, Vrlo v čednosti prospeva, Kvarno želčnost zamori. 4 - Kruh vsakdanji smilno dajaj, Pridnost, zmernost, hvaležnost, Duše z vernostjo napajaj, Hrani v rajsko blaženost. 5- Smo pak v čem se zagrešili Zoper Te in tvojo čast, Slepci sreče pot zgubili, Revni tavali v propast, Oj odpuščaj nehvaležnim Nam nesrečnim grešnikom, Kakor tudi mi nadležnim Svojim vsem razžalnikom! 6 . Sploh odvračaj nam skušnjave, Kroti jih sleparno moč, Milo vsake zapeljave Otmi tvoja nas pomoč! 7 - Otmi lastnih, tujih grehov, Njih nasledka trpkega, Reši zlega nas vseh zlegov — Duha nespokornega! Amen. Vera. i. Od Boga sprejeta Naša vera sveta Vir je vse kreposti, Blagor vseh blagosti; Vodnica prezvesta, K sreči varna cesta. 9 2 . Skrbno kdor spolnuje, Vera kar svetuje, Umnost mu razcveta, Čudno moč pripleta, Medlo voljo hrabri Revno srce blagri. Kroti hucle sile, Križe vse nemile, V blage je prestvarja, Slavi zveličarja; Vera raz vetijuje, Milost osrčuje. 4 - Grešna kal umira, Božja se razširja, Duša se rad uje, Bogu vsa daruje, Zori se devištvo, Množi pošteništvo. 5- Siri se olika, Človek, božja slika Rajsko se razvije, Blagoslov prisije, * Milost, ljubav rase, Seje boljše čase. 6 . Verni je previden, Ves pobožen, priden, Zmeren, zdržen, vljuden V dobrem nikdar muden V blaženem razvoji Druge, se vpokoji. 7 - Mlad že je modrejši, Še ubog srečnejši, Ko bogat in učen Pa brez vere mučen, V dvomih ino. strastih, V vražjih teh oblastih. 8 . Revni so narodi, Kder nevernost sodi, Zlahnost kmalu mine, Ljubav, varnost zgine, Um, srce se skvari, Divjost gospodari. 9 - Svet, oh! je sirota, Vere ne pobota; Z minljivimi dari Trapa le slepari; Bolj po njih trepeče, Manje najde sreče, io. Verska tiha blagost, Njena tajna milost Kar je, in je bila, Prav še bo razvila V zveličanskem raji Al v pretrpkem kraji! Verine trojčike. 1. Vera je rodila : — trojčice, V srce nam povila — božice, Vernost, nado, ljubav — modrice, Naše duše zveste — vodnice. 2 . Blago so razcvele — sestrice, Milo nam prevzele — srčice; Duša vsa objemlje — milice V čisto jih prejemlje — krilice. 3 - Vernost vodi božjo — cestico, Nada kaže miljšo — zvezdico, 12 Ljubav spremlja v rajsko — hišico, V sveto, vse preljubo .— družbico. 4 - V raji duša biva — z rajanci, Hvale Bogu speva — z venčanci: Sveti, sveti, sveti — od vek si V treh osobah Bog ti — Edini! 5 - Slavi Sina, Duha — z rešenci, Srčne hvale daja — jagneci, Materi Devici — prošnici, Angeljci preljubem’ — varheci. Slutja. 1. Ni na zemlji kapljice Prazne božjih stvaric, Nikder ni vam špranjice Drobnih brez živalic. 2 . Drobnogled teh čud strmi, Kterim ni števila; Vse prostorce oživi Božja roka mila. 3 - Zemlja stvari mrgoli, Med svetovi — pika, Bi ogromni prostori Smrti bili slika? 4 - Tja ne seže daljnogled, Slutja dalje zmore, Ljubav vodi jo na sled V žive zvezdne dvore. 5- Prebivalcev kaj je tam, Njih razliko, sliko Gleda, šteje stvarnik sam, Njemu so na diko. 6 . Pridšim pa v preblagi raj Nam razkrije stvarstvo, Vsako žitje, vsakšen kraj — Svoje veličastvo. 7 - Duša radosti splamti V zveličanskih zborih, Krili vneta blagosti V angeljskih preddvorih. H Blažiče — Strastnice. Sedem nas blažic prečudno navira, Sedem nas strastnic zavratno podira, Prvih blažilo premilo miglja, Drugih čarilo prilizno kimlja. a) BLAŽIČE: Svoj ost zavestna v ponižni navadi, D a r n o s t usmilna v uzvišeni nadi, Čistost češčena v besedi, ravnanji, Ljuba v do bližnjega v čutkih, dejanji, Zmernost naravna, poštena,blagrostna, Kr o t kost uljudna, možata, krepostna, Pridnost nemudna za dušo in telo — Vsaka prinaša nagrado veselo. Sedem teh blažic bi človek ne ljubil? Vnetega srca teh rajščic ne snubil? b) STRASTNICE Zvite so dvojega lica. Gizda te mika s sleparno lepoto, Skopost prehvalja denarjev blagoto, Slast ti ponuja preslajene vžitke, Draži zavist te na druzih dobitke, Žrešnost ti kima s pijačo, slaščico, Jeza se baha s pogumom, s pravico, Lenost svetuje: Ne vkvarjati zdravja! Vsaka se hlini prijatljiea prava. — Če pa odmekneš jej šemo, kaj vidiš? Slepa gizdavost ti mošnjo zakolje, Skopost preškrtava dobre vse volje, Slast te nesramna v grenkosti zatira, Zolta zavist ti pokojnost razdira, Žrešnost ostudna le žeja in glada, Jeza vse huje te pika od gada, Lenost mrtvaška je mavha beraška. Vsaka pogreza v britkosti, propasti — Kdo bi ne splašil se takih pošasti? Blagor blažic. Globoko koplje, ki stavi palačo; Nosi ponižno se, najde pogačo, Bolj je postrežen, tim bolj so mu druži Čistosti žlahni si srečo pridruži, V bližnjih ljubezni je vedno češčeni, V zmernosti lepi povsodi pošteni, Krotek prisnubi si srca in duše, Priden ohrani si grade in puše. Kazen strastnic. Nori gizdi če kdo streže, Hlastno po denarji seže, Čistost blago še žrtvuje, V nevo.šljivost se zaruje, Jo v pijanosti tolaži, V srdu se in druge gazi, Prida malo kaj opravi, Čast in srečo si zapravi. Zdržnost. 1. Veš zdržnosti prid ceniti, Se nje blagrov veseliti, Jedro najdeš si modrosti, Kluč ob enem vseh čednosti. 2 . Zdržnost ti stoji na straži, Kvarnih želj odvrača laži, Domišlije še slepilo, Njeno mično vse netilo: 3 - Kvante prazne, prezvedave, Oči stočne, prilizave, Neeimerne tovaršije, Šeg neumnih gizdarije. 4 - S ščitom vere je odvrača, Meč molitve je prevrača, To orožje ohrabruje, Srečno spake vse strahuje. 5- Tak skušnjav te mnogih reši, Rast čednosti vrlo speši, Um bistri, osrčje čisti — Svetno gleda brez zavisti. 6 . Pride, gine, vabi, draži, Bolj težavi, kakor blaži, Je minljivo, zapeljavo — V njem veselje ni še pravo. 7 - Misel, želja više krili, K tvoji duši klic pa mili: »Kraljestvo si božje iši, Nja pravice v srce piši.« i8 8 . Z njim ti drugo vse prihaja, Troha še prečudno zdaja; Trude, zmage dobro plati Zdržnost vsem prežlahna mati. 9 - Vedno bolj jasni se tebi: Bogu služi, služiš sebi, Božja volja zlata volja, Vsaka druga je nevolja. 10. Svet deni se ti Gospodov, Prikupuje dragi Pavlov — Samstvu čistem’ se daruješ Blagrov viših kaj raduješ. 11 . Eno telo lehko hraniš, Mnoge skrbi si odstraniš, Z lepim vzgledom druge snubiš, V njih Boga in sebe ljubiš. 12. Samec in samica čista Zlata sta nebeška lista, Verno zdržna si živita, Višje sreče več dobita. 19 Razvadam prekosnica bistrejših. Vsaka razvada Stara in mlada Šepa na umu Ino pogumu. Norost jo zleže, Svojim jo vpreže, Sorod že kliče, Ga podnjo vtiče; Trdi da blaži Zvito kar draži. — V kom je kaj la — Loti se iga — Mevža je vjeta, Tlaka spočeta, Pa bi ne rekla, Da se opekla, Rajši si laže, Da jej prav kaže, Prostim še hvali, Modre kar žali. •— Tak se privadi Sitni razvadi- Ze je v oblasti Storklasti strasti. Ta ti jo guli, Ta ti jo žuli. — Sužna zdaj reva Zdeha in zeva, Kolne še sebe, Take vse bebe, Vendar ni uma, Neti poguma Vražjo da tlako Vrgla bi v mlako. Mlado zijalo Skomin nabralo, Zvade kaj britke Senja si vžitke, Uma kar slepo Zdi se mu lepo, Segine pasti Čisla si časti, Vboga odrasle Glupo zagazle — Zeljčno kalinče Brž je trpinče. — Tak ti razvada Stara in mlada Vodi za noše Pameti bose; Sploh je brez broja Smešnega roja! Glej si pijanca Vinca in žganca, Več si ga vliva, Več si dobiva Žeje goreče, Zgage dereče; Časti je konec, Prazen pa lonec. Glej si noslača In tobakača, Več si ga napše, Zdaj a mu slabše; Cusra je suknja, V škornjih pa luknja. Vzri se v gizdavko, Lišpano kavko, Jalost jo suše, Zija iz buče, Ker je vdebica, Nad njo še ptica. Vzri se v lotrijo, V to odrtijo, Vtekne ti dvakrat Zmekne po sto krat; Vrlo če staviš, Brž se zadaviš. Glej si kvartača Kak ti ga zvrača Igra osodna Zgube preplodna Ves ti drhteče, Grozno ga peče. — Že grozi boben, Zadnji gre oven, Pa je le meče Karte rubeče. — I. t. d. i. t. d. Taka je vsaka, Za opičnjaka! — Tedaj jo vkreni, Bese preženi Komur je uma Ino poguma. 23 V prebud in v podpud. Puhlih razvad | Dobrih privad Grozne zgube, | Zlate rude. Sledeči preračun spriča: Kdor za¬ pravi na den le 3 '/3 kr. ali na mesec 1 fl. torej v letu 12 fl., bi ž njimi pri¬ dobil v hranilnici po 5% v 10 letih 167.80; v 20 letih 418.50. — Pusti te denarje spet 14 let v hranilnici; se mu vsled njenih pravil podvojijo na 837 fl. in ako naprej vlaga letnih 12 fl., zna¬ šajo 256 fl. 35 kr. tedaj vkup v 34 letih nad 1093 A-, kteri se v 14 letih spet podvojijo na 2186 fl. ino z medčasno letno vlogo po 256 fl. nad 2442 fl. To¬ liko — toliko bi torej pridobil, ali to¬ liko zgubi vsak v 48 letih, ako na den le 3 '/ 3 kr. zapravi, bodi si po dimi, prahu, vodki i. t. d. Pri mnogih pa to gre po 2 in 3 gube, torej na 4884 ali 7326 fl. Koliko po takem grozne zgube v eni rodbini — vesi ?! ali koliko lepega dobička? Preračunite si sami na leto — na več let. 24 i. t. d. i. t. d. V 48 letih nad 2442 fl. 25 Mera modrih. Kdor si ve mer o, Korist stotero Z njoj si nabira, Zgube zatira. Mero nam dava Pristna postava, Mero naravi Bog sam postavi, Nikdar vkrcnljivo, Sploh dobrotljivo: Pičlost nam ljubi Odveč nas gubi. Treznost je zlata Zmernost bogata Varhinja sreče, Blagosti veče. Kdor .še ve više, Nikdar ne iše, Cesar ni treba; Modrost ta z neba Seje obilo Srečo premilo. Kder pa ni mere, Reve stotere, Kder ni zdržnosti, Britke trpkosti Z senje budijo, Pamet učijo. — Mlad ima netek Kmalu sam petek. Se zdržiš, še strpiš, Vsaki križ prerodiš, Osladiš al spodiš, Ter dobiš kar ceniš Se svetiš, veseliš. Zdrži se, strpi še, Ino mož srečen boš. Zdrži se, strpi še, Ter boš žena, vsa poštena! Zdrži se, strpi še, Boš devica ljublje¬ nka! 2 2 6 Tobakova popotnica krepkejših. 1. O tobak, potuhnen gad, Meniš, da me zvodiš! Glupa nisim ti dlakad Da mi čut posmodiš. 2. Kuril, noslal je divjak Tvojo strupno travo, Zato je ter bo bedak, Ker mu koles glavo. 3 - Z mošnje muliš lep denar — V letu hlače, suknjo; Spivaš sline zdravji v kvar Vtepaš revnost plučno. 4 - Duško kuži tvoj zasmrad, Nose, robce grdiš, Cist te človek nima rad, Nežne vse razsrdiš. S, V žlahno sobo Bog ne daj! Ne pred gospo zalo, Prosta maha še ti vkraj, Dete se te zbalo. 6 . Ženka vsaka te črti, Če se možu nudiš, Vsak poljub se jej mrzi, Ker ga ti ostudiš. 7 - Z prostih smodk in pip tvoj Nose mrsko stresa, Je pa tudi to zakad, Ko bi bil od besa.. 8 . ' Čast pisarnam si podjel, Zmenil nje v kasarne Te nevojen bo oštel Gadiš mu kavarne. 9 - Zadušljivec medel si Vse prevečne čase, Zato kišejo še psi, Tvoj ko dim prijaše. io. Kvasi vsi, dišilo vse Strupa ti ne stira, Stud in nekus z tebe vre, Svet po tebi hira. 11 . Komur modrost zaiskri, Ti obrne pleče, Kdor je nima grane tri, Njega šega vleče. 12 . Želčno mladost spenja v rog Starjih ljudi spaka, Zmuza cvenkec vsem iz rok, Slednjič kes nataka. ■ 13 - Deklič, žena ga ne žge Njej smrdi mrcina, V nosek čisti ga ne pše, Vsak jo više štima. 14. Dečko, mladenč sim vesel Brez vse tobakaje Gural si, okrogle pel; Vse bilo brez graje. IS- Ni štrlel mi čep iz ust Klun ko tog klunačev, Cumal ni mi črez čelust Cepetuh kavračev! 16. Stari, mladi, nežni svet — Mila mu osoda! Cvetel je več tisoč let Brez noslanja, smoda. 17 - Nepoškvrnen čist obraz Vsikdar bil je dika, Slaba šega slednji čas Je neuma slika. 18. Kdo pogrešal že je kaj Prost razvaje slepe? Vživa marveč že tukaj Častne dneve lepe. 1 9 . Živce bodri čist mu zrak Ga ponos navira, Črti jarem gabnih tlak, Sužnika prezira. 20. Sebi drag, zarodu rad Blažje vžitke iše, 30 Ni nikoi tobakov brat Goni ga od hiše. 21. Strebi naj te tresk in grom ’Z ljube domovine, Med divjaki je tvoj dom Guli tam kaline! Posnemovalec. i. Vsak bi rad se prav obnašal, Vsak bi storil rad vse prav, Ker modrejši bo prirašal, Bolj je čislan, srečen, zdrav. 2. Prav se vesti, prav storiti More pa le, kdor kaj ve, Pamet kdor si ve modriti, Voljo, srce in oke. 3 - Lep spodbud mu zgledi dajo V vsakem stanu na izber, Bom še jaz, kar drugi znajo, Starji, mlajši, sin in hčer. 3i 4 - Pridno gleda premišljuje, Vidi, spozna, kar prej ne, Ves ponižen poprašuje, Reč za rečjo bolj pozve. 5 - Ene, druge koj posnema, Vrlo gre mu brž spod rok, Čast in prid mu srce vnema; Hvalo mu pojo v okrog. 6 . Rajše zdaj še Boga prosi, Vboga umne zvedence, Milosti mu več prirosi, Hvali za podarjene. 7 - Stalen skrbno napreduje, Lepše vse se mu poda, Slednje leto mu spričuje: Kdor ima, se mu doda. 8 . Z druge strani pa se kaže Nimanič Nevedovič Oko, roka, reč mu laže; Kar ima, še gre pod nič. 32 9 - Naj ne bo te torej vtraga, Rad posnel in zvest strpel, Časti, prida, dovolj blagra Boš si svoje dni vesel. Nepotrebno. 1. Česar treba ni Žive vse se dni Varji vselej rad, Zoriš sladek sad. 2 . Mnogo blagih let Radosti navzet Zmeren doživiš, Kesa se znebiš. 3 - Umen vsaki čas, Poštenjak na glas Blage boš volje, Žlahno ti srce. 4 - Sladnost kder šepeče Poti ni do sreče, Vera, um jo kaže Svet in šega laže. S- Gizdost, slepa želja Mačeha veselja Črez potrebo seže Blagru kal podreže 6 . Modri Diogen Ni v zataji len, Puhlo rad pusti, Svobodnjak živi. 7 - Daja priden vzgled Za vesoljen svet, Umni ga sledi, Ga zavid ne skif. 8 . Zmore ti vsikdar Za siroto dar; Mlad in star živi Srečen brez skrbi! Sveta jeza. 1. Da bi Bog se z grehi žalil Sveta jeza ne trpi, Da bi red in mir se kalil, Njeno ljubav zaboli. 2 . Kakor Jezus resno milo ’Z templa podi grešnike Jeza sveta z milo silo Dobri si razžalnike. 3 - Z srca prošnje jej kipijo: Oj odpuščaj Oča njim! Saj ne vejo, kaj storijo, Koj odpušča zmotenim. 4 - Z rahlo, resno ve besedo Srd podreti bližnjega, Žal trpeti ino škodo, Da ukroti silnega. S- Jezus išče zašlo ovco, Kdor je njegov, tak stori, Sveta jeza išče dušco In za blagor vseh gori. 6 . Kder premore, koj pomaga, Ljubav njeni je koren, Božja čast in složnost blaga Vselej žlahten njen’ namen. 7 - Z neba vshaja jeza sveta Vneta božje ljubavi, Ktero tu v življenje vpleta, Vživa v rajski dobravi. Grešna jeza. i. Grešna jeza je pokveka, Gorje, komur se vseluje, Grdi, kveči v njem človeka V grozno spako ga presnuje. 35 2 . Nečute mu um omrači, Modri brž razsod zatira, Vere, vesti glas popači, Složnost, ljubav pa razdira. 3 - Mlada zver se zdi nedolžna, Se ti zvija, se ti sladi, A dorasla ino zmožna Smrtne kremplje v te zasadi. 4 - Kdor se jezni spaki vdaja, Bo pokveka, bo divjak, Besna krutost ž njim razsaja, Človek je človeku vrag. 5 - Je li umno, je človeško Zlati mir ogrenjati? Je li verno, je li vestno Srečo podkopavati? 6 . Nima, nima luči uma, Spravne poti kdor ne najde, Nima zmernosti poguma Kdor v razsrde naglo zajde. 7 - Nima, nima vere zdrave, Kdor sovražno se obnaša, Nima ne molitve prave, Prav ne moli »Očenaša«. 8 . Grešna jeza ob vse spravi, Kar je duši, sreči milo; Kdor je zgodaj ne odpravi, Iskal bo zastonj zdravila! Zbrihtanec. 1. Komur greh zagodi, Rad se sam obsodi, Pravi da ne more, Kar sto drugih zmore. 2 . Z lažjo um si zgluši, Vero, vest zaduši, Greh, razvade pase, V slabem silno rase. 3 - S tem se v ječo spravi, Ta miu um popravi, Česar ni dobiti, Ve se koj znebiti. 4 - Spoznal je da resen Vsak je lehko trezen, In če takrat zmore, Kdaj po sili more — 5- Zakaj nebi zmogel, Kdaj bi sam rad hotel? Zato brž jo vkrene Ter si zlajša breme. 6 . Za posmeh ne mara, Saj je — votla para — Te ne more vjesti, Ko ga veš otresti. 7 - Drugo še je zvedel: Človek ne bo medel Vinca če ne vliva, Da bi bil ko sliva. 8 . Kdor ga malo vžije, Zdravo vodo pije, Je ti krepkih mišic Glava prosta mušic. 9 - Srce krotko, spravno, Nikomur sovražno, Senja čista blaga, Duša Bogu draga. 10. Več še je presodil, Drugim rad ugodil — 1 Prava da je šleva, Kdor po pipi zeva; 11 . Da je že od šmenca, Kdor le grde čenča; Zlodej ga navira, Da si ga pritira. 12 . Bolj se vda hudirju, Manje ima miru, — Kdor mu koj odreče, Nemre mu na pleče. 13 - Kdor po noči klati Mesto mirno spati, Puhla ti je šema, Kteri um pojema. 14. Sam si pasti stavi, Srečo si zapravi, Vest, ime pošteno, V zapor ga odženo. IS- Tu se po njem klitje, Naj si greh izruje; Črna trna ga straši, Naj se ves preplaši! 16. Zraven milost vabi Naj se z Bogom spravi Spet če nemre — neče Gre v peklenske ječe. Prijateljstvo. 1. Prij ateljstvo, prijateljstvo, Življenja ti blažilo! Prežlahtno si pobratimstvo V bolestih vseh hladilo. 40 2 . Zvestobe tvoje blagota Dobrote je premile, Preverna tvoja podpora Užuga Strahe, sile. 3 - Od nekdaj Poluks, Kastor sta Prijatelja slovela, S sočutjem srca blagostna Prečudno vsem ogrela. 4 - Prisrčno David je vesel Pobrata Jonatona, Prehvale tvoje prekipel Je jezik Salamona. 5- Prijatelj drag mu je zaklad, Bogaboječ ga najde, Preredko bratu si tak rad, Od srca ti ne zajde. 6 . V skušnjavah sreče, slabosti Ti nežen varh ostaja, Z omeni, vzgledi stalnosti V čednostih te prevaja. 7 - Pogled, objem al stisk roke Prijateljev si dragih, Junači dušo in srce V spominih milih, blagih; 8 . Oživlja, množi radosti, Veselje osladuje, Olajša, kroti žalosti — Prijateljstvo blagruje. 9 - Oživljaj Bog prijateljstvo, Ki k tebi srca vodi, Potrebi gadno pajdaštvo, Ki telu, duši škodi! Telu. 1. O ubogo naše telo, Kaj si pameti zadelo,. Da te tak neumno kvari? Slabo tebi gospodari! 2 . Rahlo, nežno še si mlado Mlečni hrani, vodi rado, Po potrebi si nje vživaš, Nepotrebno koj odrivaš. 42 3 - Ali neka slepa mati Hoče z mesom te zavdati, Kakor puro te nadeva, Da želoček joj! prepeva. 4 - Druga sladčico ti vtika, Meni, da ti ž njo dobrika, Ta pa žleze, glist napravi, Da te šiple, grize, davi. 5 - Cesar mati nepokvari, To še oče mladi, stari, Vinček, reče, bo ti ljubil, Moči, zdravje bolj prisnubil. 6 . Žarna te pa kapla speče, Jeziček ti ves zdrgeče, V okico ti slojza stopi — Stariš pa te ne zastopi. 7 - V drugič več te piti sili, — Vbog želoček se ti skrili. Slednji živec ti strepeče, Lice se žari rpeče. 8 . Atec glupi spet ne sluti, Da ti je sovražnik kruti — Hočeš nečeš te razvaja, Zdravje, blagost ti podmaja. 43 9 - Oh, neumnost slabo streže, Nit življenja brž nareže! — Ko pa spakam tem uideš, Skoro hujšim v šake prideš. 10. Tobakaja ti naganja, Strupna glavo preomamja; Tebe drga, davi •— bluvaš — Aj, če umek še izsuvaš! 11. Vkljub pa šega le ongavi: »Nisi, ne boš možki pravi, Dokler še ne znaš smoditi, Dimnik, ko premnogi biti.« 12. Ko smoditi moraš piti, S srago božjo se zaliti, Večkrat prenezmerno žreti — Vse to zdravje ve podreti. 13 - Vsak zapravek, vsa nezmernost Krati tebi obed, všečnost, Za nju voljo koperneti, Moraš zdaj in slej trpeti. 14. Nagloma še te zašuta Jeza tuja, lastna ljuta, 44 Ter te gnavi, pregrenuje, Z bati hrbet, glavo kuje. !S- Crt, zavist te ve ogristi, Sčmeri jetra in obisti; Skoro vse pogubne strasti Smrtno te groze napasti. 16. Pri gizdavf mestni ženki Hiraš v prezvitlani jenki, Komaj sopeš, omedlevaš, Malokdaj več prav okrevaš. l 7- Še čevlar ti kveči kosti, Ker obutev v prstih sosti, Nje opetnica pritisne, Kurjih oči kaj natisne. 18 . O ubogo naše telo, Kaj si pameti zadelo?! — Pač nje nima v svoji buči, V tebi sebe kdor tak muči! Zagonetke. 1. Trava je, v njej pa človek ino tič. Ktera je? 2. Beseda sim trislovna, v meni pak človek, tič in trava. Ktera sim ? "E-!j-3}3Q 45 3. Živadi sim vladar; Pol me je obroč za tvoj obod, Pol pa mrzel pot za tvoj hod. Kdo sim ? jp-SB^r 4. Z dveh reči sim ena Brez njih premena, Eno so pili, eno gradili, Me so kopali, se vsem radovali. Kaj je to ? 5. Cel si ležem v breg Vdil ino poprek Sim enoji, troji, Če pa me razdvoji, Mene že več ni; Pol me v kleti spi, Pol me vzrak štrli, Mene pa tam ni. Kdo sim ? -pnjS-our^ 6. Z ploda kravjega Roda toplega Sva si dvoj čeka, Bratec, sestrica. On po meni plava, Dobro hrano dava, Jaz pa žejo gasim In še pluča vračim. Se od mene loči, S plugom me poroči. Kdo sva? Bjpo-Jig 7. Crez nas in v nas je bilo, Je in še bo, če tudi pravijo: nebo. Kaj je to? ' 0C PN 4 6 8. Kteri voz vozi črez vse gore? 'lupzoAz g. Vrhovci, gorjanci meni so radi, Me bereš po židovskem pa pleme¬ nitaši. Kdo sim ? q.oS — §o.ig 10. Od ene strani me najdeš, kder so sv. oče, od druge, kder je premili Jezus. Kaj je? \iiui — uu^f 11. Raven stoji po koncu, predloženo o ga vkolobari, od zaja pridjano ga v okresih vrti. Kdo je? •ojo>[ — jojjo — ]ONJ 12. Me gledaš ali čuješ od preja ali zaja, spravljam vselej te v grob. Kdo sim ? ■doqo c { 13. Ponosem v nebo štrlim, poniglav olazim vse suknje in janke. Kdo sim? -qo.i — .ioq; 14. Brez rog ino nog, enak si od preja in zaja, ves togoten vedno razsaja, podira, vgonoblja, pustoši na vse strani. Kdo je? ‘dotoj 15. Kder so naj veči otepi? •3SB.I ounSzom a "eumjs JopM 16. Ktera mladež si glave naj. bolj tere? •nudain-ij 17. Koga žeja naj bolj muči? -Bounfij Koga naj manj e? •e.boir/o.ijp 18. Kteri greh ima človeka za norca? '4 BS A 47 lg. Ktera razvada vodi za nos? 20. Kdo pravi nalašč vse narobe? •zuq Uganjka. Črk deset imam, Več uganjk podam. Prve tri ti smo živad Po ovaji slavna, Je gospod in kmet jo rad, Zmes je speka glavna. Če pa ktero ž njo krstiš, Se opečeš, naletiš. Drugo s tretjo ima voz, Sicer ni oditi kos. Se jih dosti v te zažene, Se življenje ti prežene. Prvih štirka turku gre, V telu, umu ga kvare. Peta ž njimi dajo eno, Kak pred Bogom je pošteno. Druge tri smo reč, beseda, Vse oboja nad se deva, K sebi nič jih zadnji dve. Vseh nas šest si vsak želi, Smo naslov ti časten, In če. prav mu v čast živi, Lehko bo oblasten. 4 8 Še pridamo sedmo si Mnogim ga natrosi. Sedem- nas če se razdene V trojko, v čveterico, Druga prvo koj zažene, Goni tovarišico, Zadnjih pet zmed nas deset Damo ti kaj žlahno jed; Mesto nekdaj je krstila — Sebe proslavila. Ce z nas pitaš zadnji dve, Oboje ti potrdive. Vseh deset pa smo osoba, Vselej močno cenjena, In če je, ko je podoba, Vsakod si zaželjena; Ge naslova vredna ni, Gorje hiši, kder. živi. Povej, kdo je? Kaj krije vse? ■Bfuipodso0 "ef — uip -sojba — nfuip ‘;pod — soS ‘— ipods -oS — podsoS — po — ppd — pod —- odsoS — dsoS — so psop — so — soq NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 0000007550S