V ofenzivi. (Konec.) Od strani liberalcev je v tem zmislu dobre volje dovolj, samo klerikalizem naj opusti svoje pogubonosno načelo, pa se porodi takoj edinost in velikanska narodna stranka. Ako ne bomo v socijalnem oziru poznali med seboj bratomornega boja, se naš narod povzdigne polagoma do blaginje, ki je izvir sreče, zadovoljstva, Ijubezni in sprave. Ali pri vodstvu socijalnih zadev morajo biti veščaki, izkušeni ljudje, modri, pametni in zaupni možje, ne pa taki, ki o tem nimajo pojma, še manj pa izkušenj, s čime^se je klerikalizem dosedaj posebno izkazal. Veščaki morajo voditi take zadeve, drugi naj jim gledajo na prste, da pojde vse v redu. Socijalnih veščakov pa ne dobimo za vsakim grmom, za to je treba veliko študij, vestnega dela in premnogo potrpljenja. Za vse to potrebujemo narodne ali šolske omike. Brez te je pravo socijalno negovanje nemogoče. Na noge torejl Kdor je prijatelj našega naroda, kdor mu želi sreče in pravega socijalnega blagra, ta naj deluje na to, da dobimo povsod dobrih šol in učiteljev, ki morajo biti tudi dobro plačani, da bodo lahko vse svoje moči žrtvovali edino le narodni odgoji insreči. Klerikalni dosedanji pravec proti šoli, učiteljstvu in narodni odgoji naj se opusti, ker kdor tako dela, je narodni slepar, izdajalec in škodljivec. Če hočemo svoj narod povzdigniti do socijalne popolnosti, mora biti izobražen in tudi narodno zaveden. Sedaj imajo pri nas veliko trgovino in industrijo skoraj edino tujci v rokah. Vsak dan vidimo veliko tujih trgovcev laziti okolo iiaših prodajalnic, ki jih podpirajo naši ljudje z naročbo Ako kdaj ustanovimo svoje lastne tvornice za razne izdelke, kar je mogoče, ne pojde naš kapital na tuje, ampak ostane doma. Le zaveden narod ima dandanes moč in veljavo, spoštovanje in tudi srečo. Naše mnenje je, da je skupno delo za mogočno narodno politiško stranko: edinost na socijalnem in šolskem polju. Kdor je proti temu, ni prijatelj našega naroda, marveč je njegov izdajica, slepar in zavodnik. Klerikalizem vpije, da se trese zemlja: »Liberalci so narodni izdajalci, ker so v kranjskem deželnem zboru združeni z Nemci!« Samega sebe ne imenuje izdajalca, ko vidi, da se na Primorskem godi isto. Pri nas se je zvezal liberalizem z Nemci, na Primorskem klerikalizem z Lahi, da pri nas liberalizem ovira klerikalno predvlado, na Primorskem pa klerikalizem liberalno. Klerikalizem je do skrajnosti mlačen in popustljiv zlasti ob mejah, kar smo že dokazali. Če je on res na strogo narodnem stališču, naj pokaže to z dejanji, ne pa izjavo: ljubši mi je katoliški Nemec ali Lah kakor slovenski liberalec. Naši nasprotniki se našega razdora jako vesele ter so zoper nas katoliški, liberalni in brezverni tujci edini vsi kot eden. Škodujejo nam na katoliški kakor na liberalni podlagi, kjer le morejo. Naš klerikalizem naj postane narodno zaveden, ne sme pa imenovati narodnosti prokletstvo in poganstvo. On naj se bori za socijalni blagor našega ljudstva iz ljubezni do narodnega obstanka, ne pa zaradi klerikalnega pravca ter naj z vnemo dela za narodno prosveto, ne pa imenovati šol prokletstva za naš narod. Ako krene na ta pot, je enotna narodna stranka, ne oziraje se na meje, zagotovljena, in na ta način si pridobi naš narod moč, veljavo, spoštovanje in srečno bodočnost. Ako klerikalizem ne stori tega, je vse njegovo delovanje samo pesek v oči, laž in sleparstvo. Učiteljstvu je ta pravec edin pravi, ki se je jelo zanj bojevati in bo nadaljevalo boj do končne zmage, čeprav je to klerikalizem že naprej podpisal z obema rokama kot — preneumno I Toda sramota pade na sramotilca!