Kdor se lahko danes veseli, naj ne čaka na jutri. Kitajski pregovor naš tednik Številka 7 Letnik 50 Cena 15,- šil. (150,-ŠIT) 20. februarja 1998 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITIRANO Če hočemo biti verodostojni, moramo biti solidarni tudi s Kočevarji. Predsednik CAN mag. Marjan Pipp Sadovnik: referendum proti velekanalizaciji ■-----------------------W— Stran F Pustni čas je najbolj priljubljen pri otrocih. V otroškem vrtcu v Bilčovsu je naš fotograf Marjan Fera takoj našel več mladih pustnih šem, ki so se mu radevolje postavile pred kamero, stran 4 Mohorjeva ljudska šola v Celovcu Zveza Bank je z Dunajčanom dr. Jorgom Crailsheimom okrepila poslovodstvo. Stran 3 vabi na dan odprih vrat, ki bo v četrtek, 5. marca 1998 (od 8.00 do 9.30) Dnevi vpisovanja na šolo pa so naslednji: 5. marca 1998 (9.30 - 11.00) 9. marca 1998 (11.00 — 12.00) .. . xer 12. marca 1998 (10.00- 12.00) informacijski v ^ 13. marca 1998 (14.00- 17.00) 5. marca 1998 od Pogovor z Jankom Zvvittrom, ki je bil devet dni na kraju olimpijskih iger v Naganu na Japonskem. Stran 23 2 Politika Politika Komentar Priznanje Delegacijo kočevskih Nemcev je na njenem obisku pri koroških Slovencih spremljal tudi Tillman Zulch. Zulch je predsednik Družbe za ogrožene narode. Njegova organizacija sicer nima množičnega članstva, vendar je kljub temu zelo vplivna. EU npr. ji prisoja veliko kompetence v varstvenih in mirovnih vprašanjih; zato je Zulcha mdr. poverila z nalogo opazovalca v kriznih območjih bivše Jugoslavije. Zulch pa je tudi znan kot velik prijatelj koroških Slovencev. Družba za ogrožene narode se dosledno zavzema za pravice slovenske narodne skupnosti ter ostalih avstrijskih manjšin. Tako je tudi sodelovala pri akciji „Za vidno dvojezičnost" ob lanskoletnem 10. oktobru pred uradom koroške deželne vlade. Po pogovoru CAN, NSKS in EL s predstavniki kočevskih Nemcev je Zulch menil, da so ga koroški Slovenci zelo prijetno presenetili. Dobesedno je dejal: „lz dolgoletnih izkušenj vem, kako krhka je medmanj-šinska solidarnost. Neštetokrat je tako, da se močnejše manjšine obnašajo do šibkih zelo arogantno. Zase pričakujejo od drugih vso podporo, ko bi morale tudi same pomagati, pa o tem nočejo ničesar slišati. Koroški Slovenci ste drugačni. Za to vam iskreno čestitam." Ne Vem, ali si koroški Slovenci zaslužjmo tako laskavo priznanje. Če smo odkriti, bomo priznali, da tudi slovenski narod ni imun proti ksenofobiji (odpor proti tujemu) in da pogostokrat ne znamo (nočemo) razumeti probleme drugih manjšin. Pri vsej potrebni samozavesti ter odločnem prizadevanju za lastno preživetje nikoli ne bi smeli pozabiti, da je to možno samo na osnovi solidarnosti ter enakopravnega in vzajemnega sodelovanja. Vsekakor pa so Zulchove besede razveseljive in spodbudne. Potrjujejo pravilnost politike, ki vztraja na načelu: manjšinske pravice so nedeljive - uspešno pa jih je mogoče uveljavljati samo tedaj, če so si manjšine solidarne in se ne pustijo zlorabljati za interese večine. Janko Kulmesch To so poudarili na tiskovni konferenci, ki jo je priredil CAN skupno z Društvom Kočevarjev Staroselcev, graškim Členom 7 in južnotirolsko SVP. Predsednik Zveze Bank WiH Moschitz Podpredsednik Zveze Bank dr. Anton Koren Gre za večjo konkurenčnost Zveza Bank je z Dunajčanom dr. Jorgom Crailsheimom okrepila poslovodstvo. Predsednik upravnega odbora VVili Moschitz: „To je prvi korak v smer večje konkurenčnosti." Še posebej jasen je bil v svojih izvajanjih vodja deželnozbor-skega poslanskega kluba SVP (Sudtiroler Volkspartei) dr. Hubert Frasnelli. „Upam, da bosta Slovenija in Avstrija čim prej podpisali kulturni sporazum in da bodo v sporazumu tudi upoštevali upravičene zahteve štajerskih Slovencev. SVP brez pridržkov podpira prizadevanja za priznanje nemškovoreče manjšine v Sloveniji in štajerskih Slovencev. Zahteve Kočevarjev so zelo zmerne; pozivam Slovenijo in Avstrijo, da uskladita kulturni sporazum v dogovoru s prizadetimi manjšinami." Medtem ko gre Kočevarjem v prvi vrsti za ohranitev njihovega specifičnega narečja in kulturne dediščine (beri članek: Kaj Kočevarji v Šloveniji hočejo - NT 6) in sta se avstrijska in slovenska vlada že dogovorili, da bosta to uredili s posebnim kul- turnim sporazumom, štajerski Slovenci sploh še niso priznani. Poleg tega so tisti, ki si prizadevajo za pouk slovenščine v štajerskih obmejnih krajih, izpostavljeni najhujšim političnim pritiskom. Predsednik društva Člen 7 Branko Lenart: ..Štajerski politiki, zlasti še svobodnjaški, so doslej argumentirali, da nas bodo priznali kot manjšino potem, ko bo Slovenija priznala nemškogovo-rečo skupnost. To se je zgodilo in pričakujem, da bodo sedaj priznali tudi štajerske Slovence." Član CAN? Posebno poglavje tiskovne konference je bilo vprašanje, kakšna je organiziranost nemškogovoreče manjšine v Sloveniji. Kočevsko skupnost zastopata Društvo Kočevarjev Staroselcev iz Kočevskih poljan in ljubljansko društvo Peter Kozlar. V Mariboru obstaja tudi društvo Most svobode - Freiheitsbrucke. Tajnica društva Peter Kozlar prof. Doris Debenjak je poudarila, da „imamo komunikacijo z društvom Most svobode, ne vemo pa, koliko pripadnikov manjšine, npr. v Prekmurju, društvo zastopa". Želja Kočevarjev je, da bi prišlo do skupne strešne organizacije; pri tem jih je podprl tudi dr. Frasnelli. Hkrati jim je predlagal, da se vključijo v CAN, tako kakor je to storila južnotirolska SVP. Predstavniki Kočevarjev so Frasnelli-jev predlog pozitivno sprejeli. Sploh pa so bili dunajskemu CAN zelo hvaležni, ker jim je omogočil, da so lahko prvič predstavili javnosti svoje želje. Predsednik CAN mag. Marjan Pipp: ..Koroški Slovenci se veselimo solidarnosti, ki nam jo izkazujejo Južni Tirolci. Če hočemo biti verodostojni, moramo biti solidarni tudi s Kočevarji." Janko Kulmesch Na splošno je Moschitz s trenutnim poslovanjem blagovnega in predvsem denarnega sektorja Zveze Bank zadovoljen. Predsednik upravnega odbora Zveze Bank NAŠEMU TEDNIKU: „Na denarnem sektorju smo dosegli še boljše rezultate, kakor pričakovano, na blagovnem pa pripravljamo - v smisu racionalizacije - gotove ukrepe, ki jih bo treba čim prej realizirati." Kakšni naj bi bili ti ukrepi, nam Moschitz ni hotel povedati, rekel pa je: „V tem trenutku ni pričakovati zapiranja kakih Zadruga-marketov." Bolj znana pa je strategija sedanjega vodstva Zveze Bank, kar zadeva reforme na bančnem sektorju. Predsednik Moschitz opozarja na „vedno hujšo konkurenco na naših elementarnih trgih, na katero je treba reagirati". Posebej ima pred očmi Slovenijo in Hrvaško, „kjer smo še za korak spredaj in moramo zato skrbeti, da si naš položaj zagotovimo". In kako to doseči oz. uspešno sprejemati nove izzive? Podpredsednik Zveze Bank dr. Anton Koren je v pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM poudaril: „Treba bo povečati donosnost in fleksibilnost. Tekom petih let mora postati bilančna vsota dvakrat višja. Drugače ne preživimo." Po besedah dr.'Korena se bo morala Zveza Bank na novo strukturirati in svoje poslovanje močno razširiti, od vrednostnih papirjev preko leasinških poslov pa do finančnih poslov v zvezi z zavarovalniško in podporno dejavnostjo. Zato bo tudi razširila Zveza Bank mora ostati gospodarska hrbtenica koroških Slovencev. Vendar morajo odločati poslovna merila, ne pa narodnostne emocije. VVILI MOSCHITZ in DR. ANTON KOREN poslovne prostore; kupila je nazaj prostore v 10. Oktober-straBe, kjer je do konca preteklega leta bila trgovina Enzen-berger. „Prvi korak v smer večje konkurenčnosti Zveze Bank je okrepitev poslovodstva", tako predsednik Moschitz. Poleg dipl. trg. Jože Nabernika in Draga Port-scha bo kot poslovodja deloval Dunajčan dr. Jorg Crailsheim. Bil je izbran med 28 tekmeci na osnovi razpisa podjetja za personalne usluge HILL, posebnega hearinga ter ocene upravnega odbora Zveze Bank. Moschitz: „Za Crailsheima so bile odločilne njegove bančne izkušnje." Pogodba je zaenkrat omejena na eno leto. In kaj pravi predsednik Zveze Bank na kritiko, da novi poslovodja ne zna slovensko? Moschitz: „Sloven-sko mora znati komunicirati najkasneje v enem letu. To je tudi zapisano v pogodbi." V prvi vrsti naj bi dr. Črailsheim skrbel za ..povečanje poslovanja v avstrijskem prostoru" (Moschitz), „pri-stojen pa naj bi bil tudi za notranjo organizacijo" (dr. Koren). Poleg ojačitve poslovodstva hoče vodstvo Zveze Bank povečati konkurenčnost s tem, da bi v Sloveniji našlo strateškega partnerja. Moschitz: „To naj bi bila ena večjih slovenskih bank. Kdo bo to, še ni dokončno potrjeno. Cilj strateškega partnerstva je, da se izkoristijo vse dodatne sinergije iz skupnega poslovanja." Bo poslovodstvo dobilo tudi direktorja iz Slovenije, da bi tako učinkoviteje poslovali v slovenskem in hrvaškem prostoru? Moschitz: „0 tem razmišljamo, vendar še ni aktualno." Vsekakor pa poudarjata tako predsednik Moschitz kakor podpredsednik dr. Koren: „Zveza Bank mora ostati gospodarska hrbtenica slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Vendar morajo odločati poslovna merila, ne pa narodnostne emocije. Samo boljši poslovni uspehi lahko zagotovijo pripadnikom narodne skupnosti obstoječa delovna mesta in ustvarijo nova." Janko Kulmesch BOŽEN _______________ Brezigar novi predsednik EBLUL Na občnem zboru v Boznu so izvolili novo vodstvo Evropskega biroja za manj razširjene jezike in opredelili glavne usmeritve za prihodnja leta, ko naj bi prišlo do večjih sprememb v organizaciji. Predsednik je postal Bojan Brezigar, glavni urednik in predstavnik Slovencev v Italiji, ki je nasledil VValižana A. Wynneja. Podpredsednika sta Christian Brandt, zastopnik Švedov na Finskem in Peadar O Flathra, ki vodi ustanovo za irski jezik. Drugi člani vodstva so: Aureli Ar-genti iz južne Katalonije, Jean-Luc Fauconnier, Valon iz Belgije in Aleš Riemersma, nizozemski Frizijc." Poleg že tradicionalnih dejavnosti EBLUL čaka vodstvo tudi nekaj novih zadev kot so: ustanovitev Evropske tiskovne agenture za manj razširjene jezike v Bruslju; razširitev EBLUL na vzhodnoevropske države -manjšinam v teh državah hoče EBLUL z lastnimi izkušnjami pomagati pri demokratizaciji; močnejša kooperacija s Svetom Evrope pri uveljavljanju Evropske listine za regionalne in manjšinske jezike (ki začne veljati 1. marca 1998) in Okvirne konvencije v zaščito narodnostnih manjšin (ki velja od 1. fe-bruraja). Ta nova politika EBLUL naj bi bila uresničena s prestrukturiranjem Biroja, katerega sedež bo s 1. januarjem 1999 preložen iz Dublina v Bruselj. Z desne: prof. Doris Debenjak, Tillman Zulch, dr. Hubert Frasnelli, Branko Lenart, Karel Smolle, mag. Marjan Pipp, mag. Vladimir Smrtnik, Bernard Sadovnik, Franc VVedenig. Kočevarji pri NSKS in EL. Podpredsednik NSKS mag. Vladimir Smrtnik, osrednji taj-nik Franc Wedemg m poslovodeči tajnik EL podžupan Bernard Sadovnik so v pogovoru z zastopniki kočevske skupnosti poudarili, da je situacija posameznih manjšin težko primerljiva da pa mora veljati načelo medmanjšinske solidarnosti. Smrtnik je tudi opozoril na evropsko dimenzijo manjšinskih vprašanj. ..Narodne skupnosti nujno potrebujemo evropsko manjšinsko pravo" tako podpredsednik NSKS. Bernard Sadovnik je predstavil EL in seznanil kočevske goste s prizadevanji za zajamčeni manjšinski mandat v deželnem zboru. Poslovodja Društva Kočevarjev Staroselcev August Gril je poudaril pomen sodelovanja med njegovo manjšino in koroškimi ter štajerskimi Slovenci. „Ce nam je kdo blizu, potem ste to Slovenci." Odločno je nasprotoval tistim, ki skusajo povezovati vprašanje nemškogovoreče manjšine z zahtevo po vrniitvi premoženja Izrazil pa je tudi upanje, da bo mogoče sodelovati v okviru Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS). H 4 Mnenja Pisma bralcev Nekaj misli ob pismu podpredsednika NSKS, mag. Vladimirja Smrtnika, v nt (13. 2. 1998, str. 7) "/.../ potreba po čimbolj smotrni in učinkoviti rabi čedalje bolj omejenih sredstev je nesporna: jezikovna izobrazba mladine, izgrajevanje kulturne infrastrukture na podeželju, strokovna pomoč društvom, politično-izobraževalni projekti, gospodarstvo, šport idr." berem v sredini pisma podpredsednika NSKS in mu seveda morem samo pritrditi ob spoznanju, da bo treba v prihodnosti na vedno manjšo vsoto podpor z Dunaja in iz Ljubljane skrbno gledati in jo uporabljati smotrno in učinkovito. Vprašanje je, kje začeti s štedenjem - in mag. Smrtnik to zavije v paket odprtih vprašanj, ki pa seveda po svoji logiki povejo, da sedaj požira organizacijski aparat preveč sredstev, da ne potrebujemo knjig, ki raziskujejo zgodovino južnokoroških vasi, da ne potrebujemo profesionalcev za gledališko delo iz Slovenije, ker so visoko plačani. Za skupno iskanje odgovorov -in lažje preskakovanje senc - nekaj pripomb: Kateri organizacijski "aparat" je mišljen, saj ne more iti za kak stroj, marveč za nastavljence in njihovo delovno mesto in tu si pričakujem malo več razumevanja za njihov položaj? Monografije koroških vasi so pomembno delo, ki ohranja zgodovinski spomin slovenskega naroda na Koroškem. Kdaj pa bi bil pravi čas npr. za zapisovanje ustnega izročila starejših ljudi - tedaj, ko jih ni več? Če se pojavlja v kakem društvu želja po pisni obdelavi društvene zgodovine - ali ni ravno v tem naloga ..centrale", da ob takem projektu pomaga? Smrtnikovo zadnje vprašanje pa pavšalno obsoja odlično delo vrste odrskih strokovnjakinj in strokovnjakov iz Slovenije: Leto 1995 je bilo jubilejno leto lutkovnega in gledališkega ustvarjanja, ki ga podpira Krščanska kulturna zveza: izredno velik delež imajo na tem področju režiserji, kostumografi, scenografi, avtorji, lektorji iz Slovenije, ki so ustvarjali -in ustvarjajo - s koroškimi otroki in mladinci ter so izobraževali - in izobražujejo - svoje igralske učence jezikovno in gledališko. Jezikovno vzgojo pri njihovem delu kaže posebno poudariti, saj je res pomembna: družinski in šolski vzgoji daje oznako javnosti, javnega nastopanja na odrskih deskah, ne samo nastopanja, temveč tudi javnega priznanja. Tem bolj razveseljivo je dejstvo, da je nastalo ve- liko število otroških, mladinskih in odraslih lutkarskih in gledaliških skupin, ki nastopajo od Podjune do Zilje. Sam sem hodil v to gledališko in jezikovno šolo in še danes sem hvaležen Franciju Končanu, Marjanu Belini, Jožetu Voznyju in drugim. To njihovo delo se ne da poplačati. In kakšen odnos se skriva za takim pisanjem do Slovenije? Ravno v časih zmanjševanja denarnih sredstev se moramo zavedati velikega kapitala, ki ga imamo v nam naklonjenih osebah. In še nekaj: 6. februarja je bil v Tinjah posvet prav glede reševanja finančnih težav, kjer sva mag. Smrtnik in jaz - poleg drugih - sedela približno sedem ur skupaj, pa podpredsednik NSKS ni postavil nobenega svojih odprtih vprašanj - lahko bi mu bil takoj odgovoril in začela bi se odkrita diskusija, kakor jo želi mag. Smrtnik: morda pa bi že bili našli skupno ta ali oni odgovor. dr. Miha Vrbinc, Celovec SŠZ podpira gradnjo športne dvorane v Pliberku Slovenska športna zveza z zaskrbljenostjo zasleduje razpravo o gradni kulturnega doma v Pliberku, v katerem naj bi imel svoje mesto tudi šport. Kot strešna športna organizacija slovenske narodne skupnosti ob tem poudarjamo, da podpiramo vse pobude, ki imajo za cilj okrepitev športne dejavnosti slovenske narodne skupnosti oz. športa na Koroškem nasploh in ki prispevajo k doseganju višje športne ravni ter uveljavitvi športa na nacionalnem in mednarodnem nivoju. Pliberk s svojim bližjim in širšim okoljem šteje nedvomno med pomembne kraje slovenskega športnega in širšega življenja. Opozarjamo še posebej na vrhunsko športno društvo Dob, ki je kot SAK - do danes brez lastnega igrišča oz. dvorane, nadalje na perspektivni center nogometa naraščaja SAK, na ŠD Pliberk s svojimi sekcijami, itd. Za vsa ta društva bo z novo športno dvorano v pliberškem kulturnem domu ustvarjena pomembna baza, za SK Dob pa je športna dvorana celo najvažnejšega pomena! Prepričani smo tudi, da bo ponudba nove športne dvorane imela za posledico splošno krepitev športne dejavnosti med koroškimi Slovenci in da bodo v Pliberku oz. v Podjuni zaživele nove športne panoge. Slovenska športna zveza poziva vse pristojne organizacije slovenske narodne skupnosti, Republiko Slovenijo, Republiko Avstrijo (sosvet za koroške Slovence), deželo Koroško in avstrijske strešne organizacije, naj čimprej zagotovijo potrebna finančna sredstva za uspešno realizacijo projekta. K temu bo po _ svojih močeh prispevala tudi SŠZ kot strešna organizacija vseh slovenskih športnih društev na Koroškem. Ivan Lukan, poslovodeči tajnik Slovenske športne zveze Odpor proti športni dvorani je odpor proti naši mladini Rezervirana drža predsednika sosveta dr. Marjana Sturma in tajnika SPZ dr. Janka Malleja do gradnje športne dvorane v kulturnem domu v Pliberku dokazuje spet enkrat, da se le malo zmenita za dejanske potrebe narodne skupnosti na podeželju. Če bi prišla v Pliberk in se na licu mesta prepričala o tem, koliko je v temu delu Podjune še slovensko govoreče mladine, ki se ukvarja tudi s športom, potem bi tudi videla nujno potrebo po gradnji športne dvorane. Tudi šport je danes važen sestavni del narodne skupnosti in pridobiva vedno več pomena. Biti proti športni dvorani pomeni ignorirati slovensko govorečo mladino oz. pospeševati njeno asimilacijo v enojezičnih športnih klubih. Društvo kulturni dom je šlo drugo pot in mu velja vse priznanje, da je še pravočasno predrugačilo gradbene načrte in se odločilo za športno dvorano. Prepričani smo, da bodo tudi kritiki že kmalu spoznali pomen športne dvorane za našo mladino. Silvo Kumer, predsednik Športnega društva Pliberk Za SAK je športna dvorana v Pliberku velikega pomena S presenečenjem smo v zadnjem NT brali, da se nekateri funkcionarji obregajo ob gradnjo športne dvorane v kulturnem domu v Pliberku. Slovenski atletski klub ima v občini Pliberk enega izmed svojih centrov za naraščaj, kjer je 80 aktivnih mladih nogometašev med 6 in 16 let. Prav zaradi tega smo prosili društvo Kulturni dom, da upošteva tudi te mladince,_ kar se je k sreči tudi zgodilo. Športna dvorana je za slovensko športno mladino in še posebej za SAK velikega pomena. Vse odgovorne pozivamo, da podprejo izgradnjo doma in športne dvorane čimprej in s tem zagotovijo, da bomo tudi v prihodnje lahko uspešno zbirali in se trudili za našo športno mladino. Jurij Perč, predsednik SAK Celovški samovoljneži V zadnji številki Našega tednika smo z začudenjem brali, da je menda društvo ..Kulturni dom Pliberk" samovoljno odločilo, da izgradi v kleti kulturnega doma tudi prostorno športno dvorano. S to odločitvijo se menda »zastopniki Slovencev v Celovcu" ne strinjajo. Nas odbojkarje veseli, da so se odgovorni drušva »Kulturni dom Pliberk" s predsednikom ek. sv. Fricem Kumrom na čelu odločili, da podprejo potrebe športnikov in mladine, saj so s tem zagotovili, da bo kulturni dom v Pliberku poln življenja. Naše tako imenovane zastopnike v Celovcu na tem mestu pozivamo, naj društvu Kulturni dom ne mečejo polen med noge, marveč podprejo to pametno in za vse koristno odločitev. SK Aich/Dob Ob robu Skrajno šokantno Prejšnji teden je v Ljubljani zasedala parlamentarna komisija za zamejske Slovence. Razpravljala je mdr. o finančni podpori za pliberški kulturni dom. Znano je, da brez širokogrudne pomoči Slovenije kulturnega doma ne bi bilo mogoče zidati. Slovenski poslanci in vlada se zavedajo, da bo dom pomenil pomemben kulturni, športni in politični impulz ne samo za Pliberk, temveč za vso spodnjekoroško regijo, navsezadnje pa tudi za celotno narodno skupnost. Zato jim gre vsa zahvala in priznanje. Na žalost pa so nekateri poslanci postali zbegani. Na seji parlamentarne komisije je ta zbeganost segala celo do trditve, da naj bi bil med lastniki doma Fric Kumer. Zvenelo je tako, kakor da bi si Črčej privoščil nezakonito obogatitev. Nekateri bodo morda rekli, to je slaba pustna šala. V resnici pa je to skrajno šokantno -sploh, če ti v Ljubljani povedo, da je ta žaljiva vest prišla s Koroške. - Kuj - 5 Iz naših občin Mesto Pliberk ima sicer kanalizacijo, večji de/ odplak pa gre neočiščeno v reko Bistrico. Zato za mesto Pliberk govoto ni druge možnosti, kot da dobi centralni kanal. Na podeželju je situacija popolnoma drugačna. Kanal: za referendum je potrebnih 3000 podpisov 3000 podpisov je potrebnih, da mora deželna vlada za vso Koroško razpisati referendum za spremembo občinskega zakona o kanalizaciji. Bernard Sadovnik je ta teden kot govornik Iniciative proti vele-kanalu sprožil podpisno akcijo, s katero želi doseči vsekoroški referendum (Volksbegehren) za spremembo Koroškega občinskega kanalizacijskega zakona. Potrebnih je 3000 podpisov (podpisniki morajo prinesti potrdilo od občine), podpisne pole pa bodo v nas-lednjih dneh razdeljevali po vsej Koroški. Tudi Naš tednik Bo podprl akcijo in bo naslednji številki Priložil podporne izjave. Podpisno akcijo podpirajo tudii druge iniciative proti velekanalu na Zgornjem Koroškem. Brž ko zberejo na Koroškem 3000 pod-pissov, je deželna vlada dolžna razpisati vsekoroški referendum za spremembo občinskega kanalizacijskega zakona. Referendum hi moralo podpisati še 12.000 Korošic in Korošcev in potem bi moral deželni zbor razpravljati o Predlagani spremembi zakona. Cilj. Kaj želi iniciativa doseči? Koroški zakon predpisuje obvezno odstranjevanje že pri 50 EGW. Glavna zahteva je, da se zakon Prikroji predpisom EU, ki predvidevajo, da je odstranjevanje odplak v strnjenih naseljih od 2000 skvivalentnih enot (EGW) naprej Primer občine Dobrla vas nazorne kaže, kam vodi centralna kanalizacijska politika, namreč v velikanske dolge občine, ki jih bodo morali plačati občani z visokimi pristojbinami z več kot 40 šil./m3 odplak. obvezno. To bi pomenilo, da bi pravzaprav le večja naselja kot so to mesta ali trgi bili obvezani zgraditi centralni kanal. Manjše vasi in naselja pa bi lahko zgradila svoje decentralne naprave. Padla naj bi tudi prepoved o ponikanju očiščene vode (VersickerungserlaB). Nadalje naj bi novi zakon po predstavah Sadovnika in Inciative proti velekanalu predvideval tudi izjeme, če so iz gospodarskega in ekološkega vidika pametnejše in cenejše rešitve. Šadovnik ima močne zaveznike tudi pri Iniciati- vah v Pliberku (dr. Pleschiutsch-nig, Erich Rudolf, Silvo Kumer) in na Bistrici (Pepej Pototschnig). Skupaj so bili ta teden pri klubskem šefu OVP Sablatniku, svoje zahteve pa so predstavili tudi že deželni FPČ in SPO. Ker pa stranke same od sebe niso pripravljene primerno reagirati, so se odločili za referendum, kateremu naj bi sledile tudi druge akcije. Časa ni veliko, že marca bo namreč koroški deželni zbor sklepal o novem zakonu. Silvo Kumer KANALIZACIJA________ Kmetje naj bi dobili posebne izjeme Predsednik Koroške kmetijske zbornice VValfried Wut-scher je ta teden na tiskovni konferenci potrdil, da se Kmetijska zbornica intenzivno trudi, da bi v novem kanalizacijskem zakonu dobili kmetje vrsto izjem. VVutscher: „Zakon bo, kot kaže, sprejet meseca marca, zato se zdaj pogajamo, da bi naši kmetje dobili poseben status." Podrobnosti sicer še niso znane, gre pa za to, da bodo kmetije, ki imajo zadosti velike jame in primerno veliko poljedelskih zemljišč, izvzete iz obveznosti, da se priključijo na centralne kanalizacije. Predsednik Walfried VVutscher hoče pri kanatu za kmete doseči izjeme. DISKUSIJA Vprašanja agrarne politike V ponedeljek, 2. marca vabi SJK v Dobrlo vas (kulturni dom) ob 19. uri na predavanje direktorja zbornice dr. Ernesta Groblacherja o vprašanjih kmetijske politike, agendi 2000, ČPUL-u in razširitvi EU na vzhod. Po predavanju bo diskusija. SADNA DREVESA Obrezovanje V soboto, 21. februarja bo ob 13. uri v kulturnem domu v Žitari vasi predavanje o obrezovanju sadnih dreves. Nato bo sledil tudi praktični del pri Kosu v Žitari vasi. 6 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Mariji Gradišnik iz Rinkol, Feliksu Buchvval-du iz Nonče vasi, Alfredu Kralu z Bistrice nad Pliberkom, Rozini Smrečnik iz Globasnice, Matildi Sadovnik iz Pod roja pri Globasnici, Heleni Merkač iz Šmihela in Antoniji Krištof iz Do-Ijnje vasi. Posebne čestitke pa veljajo Matildi Lutnik, po domače Krištanovi mami z Blata, ki slavi 75. rojstni dan. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Prihodnjo sredo bo obhajal rojstni dan Vladimir Smrtnik iz Podkraja pri Šmihelu. Podpredsedniku NSKS od srca čestitamo in mu želimo tudi v prihodnje mnogo uspeha in osebne sreče. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje NSKS in EL. V Selah na Kotu je obhajal osebni praznik Mirko Roblek. Čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Visoko obletnico življenja, 80. rojstni dan in god, slavi Katarina Schaflechner iz Šentvida. Za ta lepi dvojni jubilej od srca čestitamo in želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih, predvsem pa zdravih let v krogu najdražjih. Minulo soboto je obhajal osebni praznik Hanzi Serajnik, po domače Pozdirc z Reke. Člani Slovenskega društva upokojencev Šentjakob mu ob tej priložnosti od srca čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Za minuli osebni praznik čestitamo tudi Foltiju Krautzerju iz Šentpetra. Vse najboljše! Naslednje voščilo je namenjeno Pavli Del Fabro iz Sveč, ki obhaja rojstni dan. Od srca čestitamo in želimo še obilo zdravih in srečnih let v krogu domačih. Naslednje voščilo je namenjeno Strdenovi domačiji v Lešah, kjer slavi jubilejni, 60. rojstni dan nadvse skrbna in priljubljena gospodinja Marica Gabriel. Slavljenki ob tej priložnosti od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in veselja polna leta. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Pri Maleju v Selah je obhajal osebni praznik Folti Dovjak, v Grabnu pa Katra Hribernik. Obema slavljencema prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Na Obirskem praznuje osebni praznik Albine Mošarnik. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. 75. rojstni dan je slavil Valentin Dovjak iz Sel na Srednjem Kotu. Slavljencu ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem trdne- ga zdravja in osebnega zadovoljstva. Za minuli osebni praznik čestitamo Foltiju Hartmannu iz Celovca. Vse najboljše! 66. rojstni dan je obhajala Julijana Katz. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebne sreče. V Zgornjih Rutah na Radišah sta obhajala osebni praznik oba Kučnikova Blažija. Obema od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Margareti Karner iz Dobrle vasi. Posebne čestitke pa veljajo Albertini Smolnik iz Stare vasi, ki slavi 70. življenjski jubilej. Vsi ostali člani društva upokojencev Podjuna od srca čestitajo in kličejo slavljenkama na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Naslednje voščilo je namenjeno Francu Gasserju iz Bilčovsa, ki je minuli torek ob- hajal 71. rojstni dan. Slavljencu ob tej priložnosti iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje obilo božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Pri Pavlnu v Podnu slavi rojstni dan Jakob Ogris. Ob tej priložnosti mu od srca čestitajo in želijo vse najboljše vsi sorodniki, prijatelji in dobri znanci. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Minulo nedeljo je slavila jubilejni rojstni dan, 40. obletnico življenja, Nadika Lampichler z Radiš. Slavljenki od srca čestitamo in želimo mnogo sreče, uspeha in dobre volje tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo mož z otroki ter vsi domači in prijatelji. Prav tako 40. rojstni dan je slavil Tomi Oraže iz Sel. Tudi njemu ob tem osebnem jubileju veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. 16. pomlad je slavila Čili Roblek iz Podljubelja pri Borovljah. Vse najboljše! Valentin Miklau iz Železne Kaple je obhajal rojstni dan in god. Slavljencu ob tem dvojnem prazniku iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in veselja polna leta. Prav tako rojstni dan in god je obhajal Timotej Male iz Lepene pri Železni Kapli. Tudi njemu veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. V nedeljo, 22. svečana, bo obhajal 76-letnico naš zvesti bralec Kristl Lajčahar, po domače Marinjak v Kotmari vasi. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Minuli ponedeljek se je Zali in Rudiju VVrulichu z Radiš rodila hčerkica. Srečnima staršema ob rojstvu tretjega otroka od srca čestitamo, novi zemljanki pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo sodelavke in sodelavci. Jutri obhaja 19. pomlad Leopold Sadjak iz Globasnice. Vsi domači in prijatelji mu ob tej priložnosti od srca čestitajo in želijo mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. ČESTITKA TEDNA Finej VVastl slavi 50-letnico rojstva k la pustni torek, 24. fe-INbruarja, bo Finej VVastl, po domače Topelčeva iz Lovank pri Dobrli vasi praznovala svoj 50. življenjski jubilej. Slavljenko (rojena Marko iz Horc pri Šentvidu v Podjuni) izkazujejo prijaznost, potrpežljivost in predvsem delavnost, saj na svojem domu na Topelčevi kmetiji ni odgovorna le za gospodinjstvo, ampak je steber domačega kmetijskega obrata. Njena posebna skrb in ljubezen pa velja družini: možu Tineju (poroka je bila septembra 1971) ter osmim otrokom. Slavljenki ob lepem osebnem jubileju od srca čestitamo ter ji želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem trdnega zdravja in družinske sreče. Hkrati pa ji velja tudi posebna zahvala za vzorno pomoč, brez katere bi uspešno delo dolgoletnega dobrolskega občinskega odbornika ter predsednika Po-sojilnice-Bank Podjuna Tineja VVastla prav gotovo bilo bistveno težje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta NSKS in EL. F. S. Kristanova mama Matilda Lutnik z Blata obhaja 75. rojstni dan. 7 Rož - Podjuna - Žila Igralska skupina KPD Drava je po daljšem odmoru spet zaigrata komad v farnem domu v Žvabeku. Priložnostni dohtar na žvabeškem odru Uspela predstava žvabeških igralcev, ki so s komedijo ..Priložnostni dohtar" spet poživili odrsko dejavnost. Preteklo soboto je v Žvabeku po daljšem odmoru spet zaživela odrska dejavnost. Pod režijo Folteja Hirma so Žvabečani v nabito polni farni dvorani uprizorili Molierovo komedijo ..Priložnostni dohtar", ki so jo nekoliko prikrojili podjunskim, žvabeškim razmeram, igrali pa s jo v domačem narečju. Izredno številna publika je bila navdušena, prav tako domači župnik Šimej Wut-tej, ki je ob začetku pozdravil obiskovalce in izrazil veselje nad tem, da je prav v farnem domu spet zaživela odrska dejavnost. Režiser Foltej Hirm in igralci so prav na to desetletno tradicijo položili veliko važnost in so kljub nizkim temperaturam imeli vaje vsakič v farni dvorani, ki so jo greli z navadno staro pečjo. Uspeh in bučen aplavz obiskovalcev je igralsko skupino na premieri potem gotovo dodatno zagrel in ji daje gotovo dovolj motivacije, da bo že kmalu postavila na oder nov komad. Igrali so sledeče igralke in igralci: Foltej Hirm (dohtar in režiser), Angelika Gmeiner (sestra), Edith Zechner (advokat), Renate Trampusch (hčerka), Hanzej Diemschnig in Bernhard Pototschnig. Silvo Kumer Foltej Hirm je imel režijo in igrat tudi „priložnostnega dohtarja". „Pikca“ z Žile na turneji po južnem Koroškem Ziljska lutkovna skupina „Pikca“ bo prihodnjo nedeljo (22. februarja) kar dvakrat gostovala z lutkovno igro „Tobi-ja“ (režiserja Rihard Grilc in Marjan Pipp) v Podjuni. Ob 11.15 bo nastopila v Zitari vasi v kulturnem domu KUMST, ob 15. uri pa v farni dvorani v Pliberku. Načrtovana so še nadaljnja gostovanja po južnem Koroškem. Lutkovna igra „ Tobija"pripoveduje o psič-ku, ki ni zadovoljen s svojo zunanjo podobo. Nastopajoči veseloigre „Gumb". Pustno srečanje upokojencev v Šmihelu Slovensko društvo upokojencev Pliberk vsako leto ob pustnem času prireja srečanje v obliki posebno pripravljenega programa. V središču letošnjega srečanja (v šmi-helski farni dvorani) je bila veseloigra „Gumb“, ki jo je z upokojenci pripravil „režiser“ Stanko Vavti. Srugi višek popoldneva je bil pevski nastop mešanega zbora upokojencev ter krajši pevski prispevki posameznikov. Preden je ..Davidov Anza" z recitalom ..Zakaj jaz ne bi bil župan" sklenil srečanje, je Hanzej Čepin s harmoniko znal ustvariti tako vzdušje, da so se upokojenci ob njegovih živahnih melodijah kar množično vrteli na plesišču . F. S. Mesečnik „Družina in dom“ v novi obleki z novo vsebino Nedavno je izšla letošnja druga številka Družine in doma, „me-sečnika Mohorjeve družbe", ki je list „za splošna družinska in družbena vprašanja ter za kulturno, gospodarsko in politično življenje koroških Slovencev" (kakor je zapisano v vodilu mesečnika). ..Osrednji namen revije Družina in dom je ohranjanje slovenskega življa na Koroškem ter sploh raznolikosti v prostoru Al-pe-Jadran. S tem revija podpira raznolikost kulturnega ustvarjanja ter se hkrati trudi za sožitje. Družina in dom ponuja koroškim Slovencem branje, ki bi ga na Koroškem sicer morali pogrešati," si je v program zapisalo uredništvo. Že prvi dve letošnji številki sta dovolj za kratko predstavitev vsebinsko in oblikovno preoblikovane edine mesečne revije Slovencev na Koroškem. Novo, izredno privlačno zunanjo podobo sta reviji vdahnila Hanzi in Franci Tomažič. Vsebinsko ..najbolj" novi del Družine in doma je gotovo literarna priloga na štirih straneh. Tako je bila januarja predstavljena obetavna mlajša pisateljica Jasna Blažič, februarja pa za-ložbin avtor Drago Jančar. Seveda je Družina in dom še vedno tudi glasilo Mohorjeve družbe. Zato svoje bralce še naprej seznanja z aktualnimi dogodki v zvezi z Mohorjevo, zlasti z njenimi novimi knjigami. V februarski številki urednik revije Hanzi Filipič vabi bralce na razgledno točko, imenovano „branje“, zanimivih je deset družinskih sklepov, ob 20-letnici obstoja je predstavljena tudi Glasbena šola. V reviji najdemo še spominski zapis ob 75-letnici Valentina Inzka ter predstavitev Tischlerjevega nagrajenca Miha Dolinška. Gotovo bodo bralce zanimale tudi baročne sani cesarice Marije Terezije, članka o mačji ..govorici" in o pomenu prosa, izjave o Cerkvi dr. Er-harda Buška. Urednik je spretno vključil še več drobnih člankov, in če kdo misli, da je revija preresna, naj seže po Kibičevih zbadljivih prigrizkih ... 8 Reportaža Mag. Roman Verdel: »Avtonomija Glasbene šole naj bi bila zagotovljena tudi za naprej!" V teh tednih slovenska Glasbena šola na Koroškem praznuje svojo 20. letnico obstoja. Ob tej priložnosti smo z ravnateljem Glasbene šole mag. Romanom Verdelom vodili pogovor o načrtih za prihodnost, financiranju in problemih Glasbene šole. Danes zvečer pa je v Pliberku napovedan prvi od treh koncertov ob 20-letnici obstoja. J*. Mag. Roman Verdel iz Borovelj vodi Glasbeno šolo od lanskega leta naprej. Poteg tega poučuje glasbo in slovenščino na Slovenski gimnaziji v Celovcu ter je dirigent MePZ Sele in komornega zbora SPD „Borovlje“. Lani ste prevzeli mesto ravnatelja Glasbene šole (GŠ). Kakšne so vaše izkušnje po nekaj mesecih? Mag. Roman Verdel: Osebno zame ni bilo velike spremembe, kajti GŠ poznam že 16 let. Tako že od začetka naprej poznam razvoj te ustanove. Med pozitivne trenutke v zadnjih mesecih gotovo štejem ugotovitev, da je postala GŠ ena izmed največjih izobraževalnih ustanov koroških Slovencev. Z njo nam uspe zajeti mladino, ki bi jo drugače ne , mogli oz. le težko zajeli. S tem , da je učni jezik v GŠ (le z redkimi izjemami) slovenski tudi na svoj način prispevamo k ohranjanju slovenščine. Iz tega sledi, da je prijava k dvojezičnemu pouku v ljudskih šolah zaželena oz. obvezna. Prav tako nam je letos uspelo vključiti 7 novih domačih učiteljev, ki znatno oblikujejo kulturno življenje koroških Slovencev. Povečanje števila domačih učiteljev ob pomoči strokovnjakov iz Slovenije je ključ za nadaljnjo uspešnost GŠ. Kot negativno pa bi poudaril vprašanje financiranja, ki je stalno prisotno. Slovenska Glasbena šola na Koroškem je v zadnjih dvajsetih letih nedvomno veliko storila. Kaj so Vaše glavne naloge in izzivi za prihodnost? Prvotna naloga GŠ je čimbolj kvalitetno glasbeno izobraževanje mladine, kajti opažamo, da je povpraševanje po kvaliteti zmeraj večje. Poleg tega se trudimo usmerjati mladino v večje glasbene dosežke. V ta namen se nekateri učenci tudi udeležujejo tekmovanj. Letos se bo tekmovanj na Koroškem in v Sloveniji udeležilo 8 učenk in učencev GŠ. Prizadevamo si tudi, da bi nekaj naših šolarjev usmerili v poklic glasbenega učitelja ali profesionalnega glasbenika. Osebno se tudi zelo trudim, da bi se čim večje število učencev vključilo tudi v društveno dejavnost, to je ali v zbore, instrumentalne ali igralske skupine. Zato v okviru šole ponujamo možnost solopetja oz. izobraževanja glasu. Seveda pa je cilj GŠ tudi ta, da obdržimo slovensko pesem in slovensko kulturo živo. Spominjam se, da je „pro-biem“ GŠ tudi ta, da koroški Slovenci sami nimamo dovolj učiteljev. Kakšni so tu načrti? Sprva je treba ugotoviti, da bi glasbeno šolo v takšni obliki, kakršna je danes, ne mogli vzpostaviti brez strokovne pomoči iz Slovenije. Šele s slovensko GŠ smo dobili možnost, da mlade glasbenike usmerjamo v poklic glasbenega učitelja. Da imamo sedaj 15 koroško slovenskih učiteljev je nedvomno tudi uspeh GŠ. Tu pa je potrebno poudariti, da domači učitelji stanejo znatno več kot učitelji iz Slovenije. Mislim, da je sedanja mešanica med učitelji iz Slovenije in domačimi zelo perspektivna. Da pa med raznimi učitelji in učenci pride tudi do nesoglasij, je nekaj čisto navadnega. Na kongresu Delovne skupnosti avstrijskih narodnosti v SPO (DESKAM) je predsednik koroške SPO in kulturni referent dežele dr. Michael Ausservvinkler obljubil GŠ finančno pomoč v višini 1 miljiona šilingov. Poročali smo, da bo tozadevno potrebna pogodba. Kakšno je trenutno stanje? Pogodba, ki je nujna in po kateri naj bi se uredilo financiranje GŠ s strani dežele, je v pripravi. Tu se mi zdi izredno pomembno poudariti, da pogodba nikakor ne pomeni integracije GŠ v deželno glasbeno šolo (Landesmusikschulvverk). Zadnji dve leti (1996 in 1997) smo od deželne vlade dobili po 1 milijon šil., za letošnje leto pa si pričakujem zvišanje te vsote. Letni stroški pri GŠ znašajo 5.4 mio. šil., pri čemer dobimo 1.4 mio. iz šolnine, ostali del pa moramo kriti s pomočjo dežele, zveze in Slovenije. Finančno stanje večine slovenskih organizacij na Koroškem je kritično. Kakšno je pri GŠ? Trenutno je tako, da še niso zagotovljena vsa potrebna sredstva. Seveda mora GŠ previdno kalkulirati in se ne spuščati v prevelike dolgove. Problem, ki pogosto nastane, je ta, da se naše šolsko leto začne jeseni, proračuni pa zmeraj s 1. januarjem tekočega leta. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da imamo stalno zaposlenih 14 ljudi, tako da smo v primeru izostanka podpore takoj v krizi. V celoti smo lani iz Slovenije dobili enako vsoto kot predlanskem. V prihodnje pa si zaradi večjega števila domačih učiteljev pričakujemo zvišanje podpore iz Slovenije. Hvala za pogovor! Igor Roblek Nekaj podatkov o Glasbeni šoli (GŠ): GŠ je bila ustanovljena na pobudo SPD „Edinost“ iz Pliberka februarja 1978, jeseni 1978 se je ustanovila tudi v Celovcu, februarja 1979 pa še v Rožu. Danes ima 21 oddelkov, tako da je pokrito celotno dvojezično ozemlje od Žile do Podjune vključno s Celovcem. Nosi-telji teh oddelkov so krajevna kulturna društva, ki dajo na razpolago tudi prostore, nekateri oddelki pa imajo pouk tudi v ljudskih šolah. V letošnjem šolskem letu GŠ obiskuje 440 učenk in unčencev. Za izobrazbo teh skrbi skupno 42 učiteljev, med njimi jih 17 prihaja s Koroške in 25 iz Šlovenije. Nekaj domačih učiteljev poučuje tudi glasbeno teorijo. Ponudba GŠ je raznolika in vsebuje panoge od klavirja, harmonike, pihal, trobil, godal, orgel, solopetja, izobrazbe glasu, kitare tja do nauka o glasbi, baleta in komornih skupin. nat: tednik PUSTNI TOREK V GOSTIŠČU JUENNA ob 20. uri bo za ples zaigral „TRIO LIPUSCH“ NAGRAJENE BOJO NAJLEPŠE MASKE! Gamsovo gnezdo v Peci NT odkril vzrok, zakaj se kregajo šmihelski in globaški jagri Naš tednik je odkril pravi vzrok, zakaj se globaški in šmihelski jagri kregajo. Pri novi občinski meji med občinama so se namreč globaški jogri polastili prave naravne posebnosti, namreč gamsovega gnezda z jaci, iz katerih bodo kmalu prišli mali gamsi. Predsednik lovske družbe Šmihel Stanko Kraut je Našemu tedniku potrdil, da je z novo občinsko mejo prišlo gamsovo gnezdo v občino Globasnica in da tega šmihelski lovci bodo dopustili. Pri pogajanjih za novo mejo so globaški jogri s šnopsom opojili šmihelske politike Pa-janka, VVinkla, VVakouniga in Flodla, ki ob koncu niso več vedeli kaj so podpisali. Predsednik lovske družbe Globasnica Hubert Božič je potrdil, da je osebno prinesel šnops na pogajanja, pili pa so ga menda tudi Robnik, Sadovnik & co, ki jih je po teh intenzvi-nih pogajanjih zapustil spomin in še danes trdijo, da globaš-ka lovska mafija ni vplivala na izid pogajanj. Zaradi nove meje je gamsovo gnezdo z gamsovimi jajci zdaj v občini Globasnica. ERICH UZNIK je novi šef avstrijskih smučark v>k vJTs' /\y/ Nagano/Šentjanž. Po olimpiadi r sA. e I je prišlo v avstrijski smučarski '4 ’ jM*zvezi v ženski ekipi do precejšnjih sprememb. Ker so ženske do-S ' segle v Naganu premalo kolajn, je Cl V ^ J ** voclstvo ekipe prevzel dolgoletni Vol VCgnfak «--—<■' m h trener šentjanških smučarjev Er- Jr "'F'ch Užnik, k' Je tLJdi privatni trener T 1 WKr f > I FŽO vem stališču za NAŠ TEDNIK de-S>^ 1 ~l t jal, da bo odslej avstrijska ženska Avstrijska ženska smučarska ekipa bo po olimpijskih igrah v rokah Šentjanžana Ericha Užnika. Smučarke so novega ekipa trenirala na Šentjanških Ru-sefa sprejele zelo prisrčno, karje Užnik tudi pričakoval. „Pri ženskah sem vedno imet dobro roko!" Foto: Fera tah. Pust 1998 Uspelo mu je! Kar Smolleju ni uspelo na politični ravni, mu je zdaj uspelo z gensko tehnologijo. „Uspelo je!!“ kliče naš rojak, bi- (v besedah: devetinpedeset!) vši državnozborski poslanec Ka- oseb za Zbor narodnih predstav-rel Smolle. Zares je lahko pono- nikov. Končno bo v zboru vladalo sen, da mu je uspelo klonirati 59 eno mnenje: njegovo, Smollejevo. Dolgo se je KareI Smol/e trudi! za enotno mnenje v Zboru narodnih predstavnikov in zdaj našel rešitev. Svojega pristaša je klonirat 59 krat. Oglas Našemu predsedniku čestitamo ob življenjskem jubileju in mu želimo še veliko zdravja, sreče in delovnih uspehov ter da bi prišel večkrat med nas. Koroški Slovenci Množična udeležba profesorjev Na prireditvah, kjer nastopajo dijaki Slovenske gimnazije, TAK ali šole v Šentpetru, bi bil obisk neznosno majhen, če ne bi prihajali profesorji teh šol preoblečeni, torej anonimno. Tako smo npr. na predstavitvi štirih filmov skupine „Film mladje" videli le dva profesorja. Na zaključni akademiji šol smo prav tako pogrešali mnoge, ki pa so prišli anonimno. Ker se profesorice in profesorji preoblečejo, jih na prireditvah ni možno spoznati. Foto: Niemetz Izredni občni zbor ZSO: spet 100 % za M. Sturma Pred kratkim je imela ZSO v Marjan Sturm spet dobil veliko sa- Šentprimožu svoj izredni občni mozavesti. Njegovi pristaši so ga zbor, na katerem je predsednik potrdili brez pridržka in s 100% m Jr - r m |§k enotnostjo. Sturm je bil od odličnega volilnega rezultata ganjen in je v prvem stališču dejal, da je bil to izreden demokratičen akt. Na naše vprašanje, kdo in po kakšnih kriterijih je zbral delegate, ki so ga volili, je Sturm menil, da to ni važno. Važno je le, da so bile volitve demokratično izvedene. Sturm: „Kaj pa hočete, celo ta črni so me volili!" (kar dokazuje slika spodaj). Tudi število delegatov ni znano. (Sturm: „Ne damo se preštevati"). Znano tudi ni, v kakšnem jeziku je potekal občni zbor (Sturm: „Od Slovenije si ne pustimo predpisovati pogovornega jezikal"). Izvedeli pa smo, da so za starejše partizane imeli simultano prevajanje v slovenščino. Edino, kar je oficialno znano, je to, da so delegatke/ti ob koncu zapele/li internacionalo in da je predsednik KHD Josef Feldner zaradi tega iz protesta med petjem zapustil občni zbor. Občni zbor ZSO je bil demokratičen akt, pravi predsednik ZSO dr. Marjan Sturm. Pred kratkim so ga skrbno izbrani delegati iz različnih krajev, kjer ima ZSO še postojanke, izvolili za nadalna štiri leta. Foto: Sonja VVakounig Pust 1998 11 Pisatelj Florijan Lipuš v Ameriki Naš najboljši pisatelj in prvi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti Florjan Lipuš se je na mah uveljavil kot prevajalec izredno lepih besedil. Prevedel je knjigo „Zadnja princesa v pravljici", ki prikazuje življenje (do tragične smrti v Parizu) princeze Diane. Slava je ponesla pisatelja Lipuša prav v Ameriko, kjer se je srečal med drugim tudi z znamenito Cindy Cravvford (33). Foto: Marjan Paparaci LITERATURA Prof. Dolinar pri Veri prvič javno priznal: Imam handymanijo Profesor Slovenske gimnazije Lojze Dolinar je pretekli teden v tv-oddaji -Vera" prvič javno priznal, da že leta trpi zaradi handymanijo. Dolinar: „Če nimam handija v roki, me začne boleti glava, dobim želodčne krče itd." Zaradi tega mu je ravnatelj dr. Reginaldl-Vospernik iz zdravstvenih razlogov dovolil, da lahko nosi tudi med poukom handy v roki in da lahko vsaj vsakih 10 minut telefonira. Polovico tele- fonskih stroškov nosi bolniška zavarovalnica, drugo polovico pa iz solidarnosti profesorski zbor gimnazije, ki je Dolinarju dovolil, da telefonira tudi med konferencami. Edini, ki so proti, da Dolinar med poukom telefonira, so dijaki, ki so mnenja, da bi bilo bolje, ko bi Dolinarju plačali abonma za kak časopis, saj mu že po tretji telovadni uri zmanjka čtiva, ko prebere vse koroške dnevnike. Pri „ Veri" je profesor Lojze Dolinar priznal, da mora vsakih 10 minut telefonirati, sicer dobi zdravstvene težave. Na gimnaziji so z njim vsi solidarni. Foto: ORF Najboljši predsednik osrednje organizacije bi bil brez dvoma založnik Lojze VVieser. Pa zakaj? Ker najbolje zna organizirati tako v Avstriji kakor tudi v Sloveniji, lepe podpore. Veliki milijoni bi na mah pregnali prepire, ki tako hromijo naš razvoj. Po zgledu trojezične gostilne v Bilčovsu je celovški politik VValter Gassner zahteval trijezično Koroško ne le literarni hiši Roberta Musila, temveč tudi pri krajevnih napisih. Občina Rožek je bila prva in je namestila trijezičen napis: Rosegg-Rosecco-Rožek. Nato so sledile tudi že sončne Radiše z Radsberg-Radi-ci-Radiše. Vzora bosta gotovo sprožila plaz posnemalcev. Sožitje na Koroškem Novo vodstvo republike Slovenije zahteva izboljšanje sodelovanja med osrednjimi organizacijami koroških Slovencev. Ker smo prepričani, da naj odloča o najboljši obliki tega sožitja tudi narodna skupnost sama, smo zaprosili strokovnjaka Florijana S., Dunaj, za nekaj predlogov. Vas cenjene bralke in bralce pa pozivamo, da nam pošljete svoje mnenje (zadnji rok: poštni žig zadnjega februarja). Iz vposlanih poštnih kart ali faksov bomo izžrebali deset, ki jim bo Mohorjeva založba poklonila lepe knjige ..Koroška" (Steiner / Neumuller) „Gustav Januš - slika in pesnik" (Zaun-schirm), ..Mrtvaški ples Kiki Kogelnik na Kamnu v Podjuni" (Rohsmann), monografijo ..Valentin Oman" in tako dalje. Če ste mnenja, da bi bila to primerna oblika sodelovanja med koroškimi Slovenci (tajnika KKZ Nužej Toimajerin SPZ Janko Malle v gugalnici), potem nam pišite svoje mnenje. Foto: Zuz/Bumsti 12 Pust 1998 Pust 1998 pri viziti vpraša primarij \ pacienta, kaj mu manjka? Imam hemoride. In kakšna je terapija? Mažejo me s čopičem. Imate kakšno željo? Ne mu odgovori pacient. Primarij isto vpraša drugega pacienta, ki mu odgovori isto. Ko vpraša tretjega pacienta, kaj mu manjka, mu le-ta odogovo-ri, da ima vneto grlo. In kakšna je terapija? Mažejo me s čopičem. Imate kakšno posebno željo. Da, pravi pacient, da bi prišel pri mazanju kot prvi na vrsto! Matevž Grilc Otarejši pacient je iz dne-Ova v dan slabše slišal. Končno gre k zdravniku, ki mu svetuje, naj si kupi slušalni aparat. Ko pacient po dveh mesecih spet pride k zdravniku, ga le-ta vpraša, kako zdaj sliši. „Veliko boljše", pravi pacient, „odkar imam slušalni aparat, sem že trikrat spremenil testament." Martin Komar, predsednik Društva upokojencev Podjuna Prominentni priptedujejo smešnice Taksist se pelje z izredno I visoko brzino skozi mesto. „Bodite brez strahu", po-miruje potnika , ki sedi poleg njega, „bom že pazil, saj nočem spet kar v bolnico". „Ali ste bili težko ranjeni?" vpraša zastrašeni potnik. „Ne, sploh ne, mu odogovori taksist, ležal sem na psihiatriji." NATNI OLIP r\ve ženski sedita pri kavi Lyin se pogovarjata o svojih možeh. „Čudno, čeprav tvoj mož zelo slabo sliši, ga še niso poslali v penzijo", se čudi prva. „Ni problema, odgovori druga, premestili so ga v oddelek za pritožbe pri finančnem uradu." Dl Stefan Domej \Z Otajerc pride v Celovec s O papigo. Celovčan ga vidi in ga vpraša, ali zna tudi govoriti. Papiga odgovori, ne vem imam ga šele tri dni. Peter Griltz, kulturnik iz Dobrle vasi Orečata se dve miši. „Kaj Oje novega? vpraša „prva. Imam novega prijatelja, ji odgovori druga in ji pokaže sliko. „To pa ni miš, to je netopir (Fledermaus)" ugotovi prva. ..Presneti goljuf!" se zjezi prva, meni pa je rekel, da je pilot." JUTTA RlEDL, ŠEFINJA KAVARNE„JUTTA“V ŠMIHELU r^vva odvetnika gresta po LJcesti in srečata tretjega, ki nagovori enege izmed dveh. „Gospod kolega, od vas dobim 10.000 šil., ker me je ugriznil vaš pes." Obtoženi odvetnik takoj izplača kolegu 10.000 šil. in nato gre s kolegom naprej na sprehod. „Zakaj si mu izplačal 10.000 šil., saj niti nimaš psa?" ga le-ta vpraša". Drži, mu odgovori, toda bolje je, da takoj plačam, saj nikoli ne veš kako bi odločilo vrhovno sodišče “. Dr. Branko Perč, odvetnik v Pliberku Takaj stoji cela katoliška ^-cerkev za kardinalom Groerjem? Ker je spredaj prenevarno. Marjan Sturm prišel je nekdo k spovedi I in rekel: ..Preklinjam pa tudi molim, pa se zgliha. Kradem in tudi dajem ubogim, pa se zgliha. Imam prijateljico, hkrati pa sem do žene dober, pa se zgliha. Pa mu je župnik odgovoril: „Bog te je ustvaril, hudič pa te bo vzel! - in se zgliha. Franc Gasser, Bilčovs ji yiož pride domov in pre-IVIseneti svojo ženo v jasni situaciji s poštarjem. Ko poštar gre, se mož zelo razjezi in krega ženo: „Ti si neumna, se vlačiš s poštarjem okrog, dolg pa imamo pri mesarju." Simon Sadjak, nogometaš SAK 13 IV >1 ali Otto dobi pismo od IVI svoje ljubljene babice, ki mu piše: „Dragi Otto, pošiljam Ti 1000 poljubov in 20 šilingov." Mali Otto nato pošlje svoji babici pismo in ji piše: „Hvala za pismo, drugič pa mi raje pošlji 20 poljubčkov in 1000 šilingov." Erich Mikic, konditor v Pliberku N/ Tena tiho šepeta svojemu £.možu v uho. „Ljubi, kmalu bo nas tri". On presenečen: „Res?“. „Da dragi," mu odgovori žena ..Naslednji teden pride moja mama in bo ostala pri nas. Ali to ni lepo?" Maria Skuk, šefinja kuhinje v Domu v Tinjah Pust 1998 Pust 1998 15 Še uscat se ne more, ne da bi vprašal Hallerja ... Dieter, prosim, ali smem iti na stranišče ... Zupan Haderlapp in podžupan Ojster Lahko bi me naredili za direktorja galerije v Slovenj Gradcu. Če hočem, znam slovensko v pisni in govorni obliki. Lojze Peterle in pliberški m. sv. Gottfried Stockl Sem slišal, da bo „Urban Jarnik" začel izdajati tudi serijo „Še pomnite tovariši". Tajnik KKZ Nužej Tolmajer pri predsedniku RS Milanu Kučanu Veš Joža, Ti se kot podžupan lahko smejiš, ko imaš v svoji frakciji Petka in ne Hanina. Podžupan Habernik, Petek in A. VVakounig Naš „Geheimpakt“ v Škocijanu zgleda tako: za vsak traktor, ki ga mi Slovenci odkupijo, glasujem za eno dvojezično tablo. V. Smrtnik, Rudi Vouk in podžupan Heinz Peketz ***»*»v*#.: ? •_.*** , • * t Kompetenten je že, samo podžupan pa ne več ... Stanko Vauti 'upan Pri nas kardinal Groer ne bi imel nobene šanze... Župan Robnig zbira podpise Za velekanal. Prosim, da tu podpišeš. 'Vodja globaškega občinskega urada Lojze Opetnik in podžupan Bernard Sadovnik Pa glej, da boš „pošter“ uporabljal doma in ne v gostilni! Šef Juenne Lojz Gregorič svojemu natakarju Draganu kompetent Die brste \Vahl fiir Feistritz j Pust 1998 Pogovor med jezičnikovo lizo in nadico šičevo Liza: Imela bi že, seveda bi imela. Vprašanje je le, koga to zanima. Nadica: No, mene že zelo zanima, zato sem tudi tu, da od vas izvem kaj iz vašega življenja. Verjetno imate veliko povedati. Liza: Seveda imam. Pa še koliko. Bi se le vas mladih tudi kaj pri-milo. Nadica: No, kaj na primer? Liza: Bilo je lani za naš pliberški jormak. Ali pri vas na pustnem radiu nimate nikogar, ki bi znal tako zarobiti, kakor se robi pri nas okoli Pliberka. Končno bi že radi čuli svojo govorico prav za svoj največji podjunski ljudski praznik. Liza: Kaj? Ali ne bereš nobenega časopisa? Seveda je. Nadica: No prav. Ali bi potem povedali, kako sta se spoznala in kako je bilo takrat, ko sta se spoznala? Liza: Od tega je že dolgo. Bilo je pa lepo. In je še danes. Tudi sama boš še spoznala. Nadica: Ali bi še sicer povedali kaj o njem? Liza: Ga boš morala že sama pobarati. Bo povedal, če bo volje, če ne, pa ne. Nadica: Bi mi povedali, kaj ste v mladosti delali? Liza: Kaj, bila sem mlada, postavna, brzna, čeprav se vse to zdaj ne vidi več tako. Je marsikdo oči obračal za menoj, za deklo. Kaj boš, ni bilo ta pravega ob pravem času, pa se nisem vdala. Nadica: Če se niste poročili, se pravi, da ste še vedno sami? (Zavija glas, začudenje se čuje.) Liza: Seveda sem sama. Kaj pa si drugače mislila? Tu živim, pri Jezičniku, stara dekla. Na uredništvu koroškega pustnega radia so sklenili aktualnost. Ravnatelj Milko Togadaj je odredil, da ne bojo več zaostajali in da bo treba kot prva spraviti pred radijski mikro naša dva najznamenitejša rojaka Frloževega Lukana in njegovo ljubo prijateljico Jezičnikovo Lizo. Naše uredništvo je to zvedelo, tudi to, da se bo z Lukanom pogovarjal Frenči Šek, z Lizo pa Nadica Šič, oba znana kot najboljša strokovnjaka. Šeku in Sičevi smo izmaknili traka s posnetkoma. Oba za to še ne vesta, zato vas prosimo, da tega ne pravite naprej. Frenči Šek se pogovarja z Frloževim Lukanom (.. V začetku mrmranje, verjetno je Šek iskal misli in besede.) Frenči: Dober dan pri vas, a vi ste pa Frložev Luka? Luka: Da, tako je, jaz sem pa Frložev Luka. Frenči: In vi ste, kakor temu ponavadi pravimo, prišli na svet? Luka: Da, tako je, prišel sem na svet. Frenči: Morda nam poveste, kdaj ste prišli na svet? Luka: No takrat seveda, ko sem se rodil. Frenči: A tako, rodili ste se tudi, si ne bi bil mislil (Čuje se Frenčijev smeh, Luka brunda.) Luka: Je že tako, človek prideš s svojim rojstvom na svet. Frenči: Ali bi povedali kaj iz svoje mladosti? Luka: Z mamo, je bila dekla, sva hodila tako od kmeta do kmeta služit. Pasel sem živino in tudi drugače pomagal mami. Frenči: In je bilo delo trdo? Luka: Lahko ni bilo. Bilo je treba zgodaj vstajati in še pred šolo goniti živino na pašo, da je imela že trde roge, preden sem smel v šolo. Frenči: Kaj pa to pomeni, da je imela trde roge, ali je imela drugače mehke? Luka: Se tako pravi, če se živina napase do sitega, ima trde roge. Frenči: A ne, potem pa tudi bolj trdo bode. (Se glasno smeji.) In v šolo ste tudi hodili? Luka: Če je bilo mogoče, že. Kadar je bilo veliko dela, smo bili šole oproščeni. Frenči: In tedaj ste veliko delali na polju. Ste se v šoli tudi naučili branja, pisanja in računanja? Luka: Seveda smo. Frenči: In kaj ste tako delali? Luka: Kar se je pač napravilo, povsod sem moral zagrabiti. Večji sem postajal, več je bilo dela. Frenči: No, pa povejte, kaj ste vse delali, ko ste bili že veliki. Luka: Kaj naj rečem, vse od kraja. V lesu smo napravljali drva, pripravljali njive, travnike, pač tako, da smo preživljali sebe in še druge. Frenči: Rekli ste, da ste orali. Ali ste orali z orali? Luka: Seveda. Frenči: In kosili, ponekod pravijo šekli, ste s kosami? Luka: Da. Frenči: Ste jih tudi brusili, kadar so postale tope? Luka: Jasno, da. Kosa mora biti dobro sklepana, pa tudi brusiti moraš znati. Potem reže. Frenči: A traktorjev in drugih strojev takrat še niste imeli? Luka: Dolgo ne. Zdaj je to drugače. Frenči: A zato niste s traktorjem kosili, ker traktorja niste imeli? Luka: Čisto tako je. So bili pa lepi časi. Bilo je trdo, a lepo. Frenči: In ste jedli tudi? Luka: Jasno, da, drugače ne bi bili preživeli. Frenči: A seveda. Ste se včasih tudi do sitega najedli? Luka: Kaj misliš? Frenči: In ste tudi bili dalj časa siti, ko ste se do sitega najedli? Luka: Kaj, da ne? (Čuje se ne-volja) Frenči: Gotovo ste doživeli tudi veliko lepega. Ste imeli tudi kako, no, saj veste, kako, no, recimo, no, prijateljico? Luka: Koga pa to zanima? Frenči: Poslušalce in poslušalke našega pustnega radia na primer. Luka: Saj jo poznaš, Jezičnikovo Lizo, ona je moja ljuba prijateljica. Frenči: A ona? Bi nam kaj povedali o njej, kaka je in tako. Kako ste jo spoznali? Luka: Njo samo pobaraj, je dosti zgovorna, sama zna povedati, kakor je prav. Frenči: No, naj bo. Tega mi pa le še niste povedali, zakaj vam pravijo Frložev Luka. Ali ste pri Frložu prišli na svet ali kako? Luka: Tu pri Frložu je zdaj moja najslednja postaja. Najslednje sem tu bil za hlapca. Tu je zdaj že leta moj dom. Zato mi pravijo Frložev Luka. Frenči: Torej ste zdaj pri Frložu doma, zares, v resnici Frložev Luka. Lepo, zdaj vemo tudi to. (Se z glasnim zadovoljstvom oddahne.) Nadica Šič se pogovarja z Jezičnikovo Lizo Nadica: No, lepo, gospa Liza, pa mi, prosim, povejte kaj iz svojega življenja. Gotovo imate veliko povedati. (Se nasmiha.) Nadica: No, ne, saj veste, gospa Liza, kako rada jaz in Frenči Šek hodiva na vaš pliberški jormak. Ste slišali, saj jormak izgovarjam čisto pravilno, zato ne more nobeden trditi, da ne znam po vaše robiti. Liza: Pustiva to rajši. Leta in leta že hodim na ta jormak, veliko sem že doživela v svojem življenju, tega pa le še ne, da bi sodelavca pustnega radia na našem jormaku znala robiti po naše. Nadica: Ne bodite, no, tako hudi, gospa Liza. Saj se nobeden ni razburjal. Liza: Ne, ne, Nadica, tako pa ne. A jaz nisem nič? Tudi moj Luka se je že oglasil in možato dejal, kar sem mu že rekla jaz, da tako ni prav, kakor vi tukaj delate. (Je zelo odločna.) Nadica: Kateri Luka? Liza: No, ali ga ne poznaš, tu okoli ga vse pozna, Frložovega Lukana. Nadica: A tega? Nisem vedela. Ali je on vaš prijatelj? Nadica: Kaj ste kot dekla delali? Liza: Eh, kaj tako baraš? Vsa dela sem opravljala, tudi najtežja, Služila sem na več kmetijah. Na koncu sem obvisela tu pri Jezičniku. Tako je življenje. Dobro me imajo. Nadica: In Luka, vaš prijatelj? Liza: Med nama je čudovito prijateljstvo. Vedno mi pravi „ti moja ljuba prijateljica". Razumeva se krasno, se obiskujeva. Da pa bi se vzela, za to sva oba prestara. Nadica: Poznata se že dolga leta, ste rekli. Zakaj se nista vzela, ko sta bila mlajša? Liza: Vidiš, deklica, tega morda nikoli ne boš razumela. Kot hlapec in dekla nisva imela, da bi se mogla vzeti. Zdaj, ko imava, pa se nama ne ljubi več. Sva tudi preveč vsak svoja. Nadica: Škoda. Bi pa tako rada prišla na vajino poroko. Bi kar naredila spet kako reportažo za nas pustni radio, jaz in Frenči Šek. (Glas pove vse.) Rož - Podjuna - Žila/Oglas 17 BILČOVS Nenadna smrt M. Mischkulniga V sredo popoldan, ob 14.30, je v 72. letu starosti nenadno umrl Matevž Misch-kulnig iz Branče vasi pri Bil-čovsu (padel je z drevesa in za posledicami padca umrl). Rajni je 8 let zastopal Enotno listo v bilčovskem občinskem svetu ter bil tudi njen frakcijski vodja. Pogrebna svečanost z mašo zadušnico bo danes, 20. 2., (ob 14.30) v bilčovški farni cerkvi. t Matevž Mischkulnig. SENTPETER PRI ŠENTJAKOBU Sestri Mariji Adalberti v slovo V noči od 10. na 11. februar je v bolnici Elizabe-tink utrnila življenjska sveča s. M. Adalberte Oitzl, šolske sestre iz Šentpetra pri Šentjakobu. Sestra Adalberta, z rojstnim imenom Marija, se je rodila 10. marca 1911 na majhni kmetiji v Strmcu na vzpetinah Podkorenskega sedla. V družini je bilo 7 fantov in ona sama deklica. Ko je bil najmlajši brat star 3 leta, je oče padel v prvi svetovni vojni. Uboga mati je z veliko težavo skrbela za svojih 7otrok - 1 bratec je zgodaj umrl - in jim pomagala skozi šolska leta v dobo, ko jih je življenje odneslo iz skromnega, a varnega gnezda v boj za vsakdanji kruh. MANAGER FINANCE Ljubljana; internationaler Markenartikelkonzern Verantvvortung fur Accounting, Controlling & Finance Das Unternehmen: Internationaler Markenartikelkonzern, marktfuhrendes Tochterun-ternehmen mit eigener Produktions- und Vertriebsgesellschaft; erstklassige Unterneh-mensperformance; expansiv. Dienstort Lai-bach. Die Aufgabe: Direkt unter dem Vorstand ver-antvvortlich fur die Unternehmensbereiche Controlling, Buchhaltung, Bilanzierung, Repor-ting sovvie das Flnanzvvesen. Mit Jahresfrist nach Einarbeitung Gesamtverantvvortung des Bereiches Management Services (rund 70 Mitarbeiter); zusatzlich Verantvvortungsuber-nahme der Bereiche EDV, Personal, Recht. Die Anforderung: Wirtschaftsakademiker; mehrjahrige Managementerfahrung (Accounting oder Controlling), ausgepragte Leistungs-und Karriereorientierung, Praxis im Produk-tionscontrolling, Konzernerfahrung; Sprachen: Slovvenisch, Englisch, Deutsch. Das Angebot: Eindeutige Karriereoption. Mit-glied des Managementteams mit Gesamtverantvvortung fur alle Services-Bereiche. Inter-essantes Gehaltsangebot. Bitte senden Sie Ihre schriftlichen Unterlagen an: MANAGEMENT SELECT Personalbera-tung, I I90 Wien, Heiligenstadter StraBe 5I, Fax: (+43 I) 36 88 777, e-mail: vienna@am-rop.com Referenznummer 8529 Im Sinne des GBG wenden wir uns mit dieser Ausschreibung an Damen und Herren, MANAGEMENT SELECT BAGER, WILHELM & PARTNER BRATISLAVA-BUCURESTI.BUDAPEST.INNSBRUCK.MOSCOV/.PRAHA-SALZBURG-SOFIA-VVARSZAVVA-VVIEN Marija je bita stara 17 let, ko je prišla v gospodinjsko šolo v Šenpetru pri Šentjakobu. Po pripovedovanju še živečega brata se potem ni več vrnila domov. Dobri Bog jo je poklical na svojo pot. Po vzoru svojih učiteljic in vzgojiteljic je tudi sama zahrepenela po življenju v službi Bogu in lajšanju življenja bližnjim. Svetne dobrine so zanjo izgubile ves čar in mikavnost. 16. julija 1930 je v Mariboru vstopila v red šolskih sester, da v duhu pokorščine svojim predstojnikom, usmeri svojo življenjsko pot v božje tirnice. Te so jo vodile v teku življenja na nič koliko delovnih mest, kjer je lahko razdajala svoje moči, svoje številne darove in svoje srce. Kot diplomirana bolničarka se je udejstvovala predvsem pri negi bolnikov po domovih. Kolikim je z intenzivno nego pripomogla k ozdravljenju in veliko jih je, ki so ji ob smrtni uri lahko prišli naproti, ker jim je stala ob strani pri njihovem soočanju s smrtjo. Odprta na svoje zmožnosti in v duhu pokorščine se je z vso ljubeznijo in pripravljenostjo v potrebah udejstvovala z vzgojo in oskrbovanjem mladine v vseh naših skupnostih na Koroškem, se oprijela tudi pospravljanja in drugih vsakdanjih opravil. Povsod, kjer je nastala vrzel, je bila vedno pripravljena priskočiti na pomoč, ob tem ji je bilo v oporo in moč globoko duhovno življenje. Ko so ji začele življenjske moči popuščati, se je priselila v redovno skupnost v Šentpetru pri Šentjakobu. Tu se je lahko tiho in mirno posvetila svojemu konjičku: urejevanju zavodovega okolja. Gredice okoli hiše so z delom njenih pridnih rok na novo zaživele v vsej svoji lepoti, preobilica grmovja se je morala umakniti nasadom vrtnic. Ljubila je rože. Zato so ji tudi cvetele, kot malokomu. Posvečala se jim je z vsem svojim znanjem in vso ljubeznijo. Še z enim konjičkom je pokojna sestra Adalberta skušala razveseljevati svojo redovno skupnost. Vsakokratna različna praznovanja v redovni skupnosti nam je popestrila s primerno priložnostno pesmico, spremljano na flavto in s piščalko s ptičjim petjem. Brez tega njenega prispevka bi naša praznovanja izgubila veliki del čarobne moči dokazov medsebojne ljubezni. Moč za to ljubezen je rajna s . Adalberta črpala iz svojega duhovnega življenja v goreči molitvi. Na mrtvaški oder smo jo položili v domači kapeli, v kateri je v teku življenja prebila toliko ur, združena z Bogom v molitvi. Čarobna moč ljubezni - in ne samo slučaj - je prav letos priklicala iz zemlje zdaj sredi februarja na njenem vrtu prve cvetove narcis, da so ji krasile krsto in jo spremljale na zadnji poti. Pogrebna maša je priklicala mnoge, ki jim je nekdaj izkazala pozornost in dobroto 11 duhovnikov je maševalo za njen večni pokoj, sestre, sorodniki in znanci so napolnili prostrano kapelo do zadnjega kotička. Cerkveni pevski zbor iz Šentjakoba je spremljal bogoslužje, v vstajenski pesmi pa smo lahko vsi izpovedali učinkovito moč vstajenja Gospoda Jezusa Kristusa, katere bomo nekoč deležni vsi. Prostor v kapeli, katerega si je izbrala sestra Adalberta, je ostal prazen. Vrzel nas opominja na potrebo nenehne molitve za nove redovne poklice. Vemo, če kdo, bo tudi pokojna s. Adalberta mislila na to, in se pridružila našim prošnjam. Dobri Bog naj ji povrne vse in ji da večni pokoj. Šolske sestre s. M. Salvatora Klun 18 Nadaljevanka NT li IUfJ-f HM ~ .» -H-m mm Nemci na Slovenskem Prof. Dušan Nečak je vodil projektno skupino, ki je izdelala znanstveno študijo o Nemcih na Slovenskem 1941 - 1955. Študije same še niso objavili, so pa pred nedavnim predstavili v Ljubljani kratek oris Nemcev na Slovenskem (1918 - 1955). Do tega je prišlo na željo slovenskega zunanjega ministrstva - predvsem tudi zato, ker je avstrijsko zunanje ministrstvo naročilo in že predstavilo študijo prof. Stefana Karnerja. Zaradi aktualnosti te problematike, se je uredništvo NAŠEGA TEDNIKA odločilo, da v nadaljevanjih objavi odlomke predstavljenega kratkega orisa Nemcev na Slovenskem. I < Podržavljenje „nemškega“ premoženja (1945 -1955) i |k | ajveč pobeglih in izgnanih l\ I folksdoječerjev se je nase-I N lilo v Avstriji (okrog 15000 Kočevarjev in 9009 Nemcev s Štajerske). Prva povojna leta so Nemci živeli v negotovosti. Deloma so računali na družbeno-poli-tične spremembe v Jugoslaviji in s tem povezano vrnitvijo, deloma pa so se pojavljale 'močne želje po izselitvi v Nemčijo ali prekmor-ske države. Po pravnih določilih so bili v Avstriji vsi folksdojčerji tujci, vezani so bila na delovna dovoljenja delovnih uradov, ki pa so jim jih izdajala pretežno za delo v kmetijstvu in občasno v gradbeništvu. V pogledu skrbstva in podpor so bili v glavnem izenačeni z avstrijskimi državljani, medtem ko so bili na področju delovnega prava zapostavljeni (niso npr. imeli možnosti opravljanja obrti ali svobodnih poklicev, omejevali so njihovo zaposlovanje v industriji). V veliki večini so še leta po vojni živeli v taboriščih (teh je bilo v Avstriji okrog 80) in bili v glavnem odvisni od podpor za brezposelne. Leta 1952 so okrog 55.000 iz Jugoslavije izgnanim Nemcem dovolili izselitev v prekmorske države, zlasti v Ameriko. Dovoljenje je veljalo za tiste, ki so pred januarjem 1949 živeli v ameriški, angleški ali francoski okupacijski coni. Možnost so največ izkoristili kočevski Nemci in podonavski Švabi, ki so imeli v ZDA največ sorodnikov. Drugi so se počasi sprijaznili z razmerami in se vključevali v življenje v Avstriji, še zlasti po letu 1955. Začeli so se organizirati in tudi povezovati z avstrijskimi strankami, ki so v njih videle močno skupino volil-cev, zato so vse večje stranke v svojih vodstvih ustanovile referate za izseljene Nemce. Posamezne organizacije so od začetka šestdesetih let začele organizirati tudi večja zborovanja (npr. kočevskih Nemcev ipd.) Glavnina dejavnosti nemških organizacij je bila usmerjena v ureditev odškodninskih zahtev. Njihova organizacijska mreža je bila zelo razvejena, folksdojčerji pa so postajali tudi vedno bolj vplivni v politiki. Kakšen odstotek ljudi so izseljevanje in drugi ukrepi proti nemški manjšini (tudi proti tistim, ki so ostali v Sloveniji) zadeli po krivici ali preostro, je na osnovi ohranjenih virov in z današnje časovne distance težko oceniti, saj tedanjega dogajanja ni mogoče ocenjevati izven „duha časa". Major uprave državne varnosti Zvone Debevc je leta 1951 v svojem poročilu zapisal: „Gotovo je, da je bil kriterij za izselitev z ozirom na povojno stanje zelo oster in da so se delale napake. ... v veliki večini primerov, pa so izselitve upravičene..." Koliko lahko današnja zgodo- vinska ocena seže čez tako stališče, je seveda stvar individualne presoje. S civilizacijskega vidika je gotovo poraz za oba naroda, da nista zmogla skupnega življenja na istem prostoru, čeprav je takih primerov v Evropi žal še mnogo. Ostaja pa dejstvo, da je bil obračun z Nemci tako temeljit, da so v Sloveniji ostali le še raztreseni ostanki ostankov nekdaj močne narodnostne skupine.Takega mnenja so bili ves čas po vojni tudi predstavniki in najvidnejši strokovnjaki iz vrst prizadetih ter avtorji mnogih del o usodi „Nemcev" v Sloveniji (Jugoslaviji) po drugi svtovni vojni. Nekateri med njimi so celo trdili, da ni mogoče govoriti o ..kakršnikoli oblikovani skupnosti nemških ljudi". Ugledni avstrijski mednarodni pravnik in strokovnjak za narodnomanjšins-ka vprašanja dr. Felix Ermacora pa je za ostanke Nemcev na Slovenskem uporabil sintagmo, ki je morda še najbližja resnici: „nem-ško govoreča skupina ljudi". Nova oblast je potrebo po podržavljenju „nemškega“ premoženja opravičevala z materialnimi, etično-moralnimi, narodnoobrambnimi, ideološkimi in gos-podarsko-strateškimi razlogi. Na prvem mestu je bila nadomestitev škode, ki je bila v letih 1941-45 povzročena na slovenskem ozem- lju. Slovenska komisija za vojno ' škodo je konec septembra 1946 v svojem končnem poročilu nem- * škemu okupatorju pripisala 66,3 ’ odstotka vse storjene škode, kar ' je skupaj zneslo 31,4 milijarde 1 din ali okoli 650 milijonov ameriških dolarjev. Na drugem mestu je bilo povračilo za storjene zločine in človeške žrtve; od 4433 j oseb, ki so bile obtožene vojnih zločinov na našem ozemlju jih je j bilo 2062 z avstrijskim držav-Ijanstvom, medtem ko so nemške okupacijske oblasti in policijske enote bile krive za 41.699 smrt- * nih žrtev ali pogrešenih oseb. Tretja pomembna okoliščina je bila velika gospodarska moč, ki J so jo imeli „domači“ Nemci ter z njo povezana nevarnost, da bi tako kot v preteklosti še naprej ob- j vladovali gospodarsko življenje in nadaljevali z ..brezobzirnim izko- J riščanjem" slovenskega življa. Nekaj desettisoč članska nemška manjšina je namreč, skupaj s po- i sameznimi nemškimi družbami in 1 podjetji, imela v svoji lasti največ- 1 ja in najboljša kmetijska in gozd- : na posestva, veliko stanovanjskih ‘ in poslovnih zgradb, denarnih za- j vodov, trgovin, gradbenih, lesno- ' predelovalnih in drugih obratov I ter večinske deleže v največjih in ■ kapitalsko najintenzivnejših indu- I strijskih podjetij. Od 361 industrij- J skih podjetij, kolikor jih je bilo na ( ozemlju Dravske banovine leta 1 1939, je namreč v eni tretjini J Nadaljevanka NT 19 Podjetij prevladoval kapital „do-mačih" Nemcev ali kapital Nemcev z avstrijskim, češkim, švicarskim, norveškim, švedskim ali lihtenštaj-nskim državljanstvom; med temi Podjetji jih je bilo kar 85 takih s 100 odstotno udeležbo nemškega kapitala. Četrti pomemben razlog so bile notranje in zunanje politične razmere, zaradi katerih je morala nova oblast odstopiti od splošne nacionalizacije ter postopno in preudarno širiti obseg državne lastnine z zaplembo in agrarno reformo. V položaju, ko bi prezgodnja nacionalizacija povzročila notranje nezadovoljstvo in zunanje težave, zaplemba „nemškega“ premoženja ni bila povezana z nobenim tveganjem, poleg tega pa je novi obisti omogočila, da je prišla do sredstev, ki so bila potrebna za gospodarsko obnovo še predno so se_ v mednarodnih ustanovah začele razprave o vojni odškodnini- Z agrarno reformo pa je pridobila kmeta, ki je predstavljal večinski del prebivastva. Veliko Nemcev je že pred koncem drugega svetovnega spopada organizirano zapustilo slovenski prostor in s seboj odpeljalo del premičnega premoženja in finančna sredstva. S tistimi, ki so sklenili ostati, je slovenski politični vrh sklenil obračunati „brez vsake sentimentalnosti". To je Pomenilo, da se je odločil, da bo ^vsakega posebej" obsodil oziroma postavil pred sodišče ter zaplenil vse njegovo premoženje. Zakonski predpisi, s katerimi so v drugi jugoslovanski državi udejanili načrt o podržav-jjenju ..nemškega" premoženja, so Jugoslovanke Nemce enako kot Nemce iz rajha proglasili za sovražnike države in ljudstva. Njihovo premoženje so obravnavali kot del sovražnega premoženja, ki mora kot tako postati lastnina no-Ve Jugoslovanke države. Kljub splošni naravnosti je revolucio-narna zakonodaja natančno opredelila kategorije ..nemškega" Premoženja, ki ga je bilo treba Podržaviti, določila zaplembni postopek in državne organe, ki bodo upravljali s tem premoženjem. . Temeljni predpis za podržavljen-I® ■•nemškega" premoženja je bil že omenjeni Odlok Predsedstva AVNOJ iz novembra 1944 o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju 'metja odsotnih oseb in o zasegi 'metja, ki so ga okupatorske oblasti Prisilno odtujile. Ta je odredil vrste »nemškega" premoženja, ki mora Preiti v državno last, se pravi: imetja _ nemškega rajha' in njegovih dTavljanov ter svojino oseb nemške narodnosti, ki se je naha-Ja,a na jugoslovanskem ozemlju. Opredelil je njegovo materialno stran, saj je k premoženju štel premično in nepremično lastnino ter pravice, ki so iz nje izhajale. Določil je pravno podlago za zaplembo sovražnega premoženja in sicer pravnomočno sodbo oziroma odločbo civilnega ali vojaškega sodišča. Nakazal je načine prehoda zaplenjenega premoženja pod upravo pristojne državne ustanove ter razveljavil pravne odnose in sporazume, ki so jih v času okupacije sklenili nemški državljani ali osebe nemške narodnosti. Drugi zakonski predpisi in interna navodila so le podrobneje obravnavali in opredelili njegova posamezna določila. Med pomembnejšimi so bili Odlok Predsedstva AVNOJ iz 13. februarja 1945, ki je razveljavil vse predpise, ki jih je okupator izdal ali uporabljal med zasedbo našega ozemlja. Sem sodita tudi navodili Predsedstva AVNOJ in Komisije za upravo narodne imovine z 8. oziroma 30. junija 1945. Na njuni podlagi so med državljane nemškega rajha uvrstili vse, ki so imeli to državljanstvo, ne glede na to, če so ga bili med okupacijo prisiljeni sprejeti. Navodili sta opredelili merila za odločitev oseb nemške narodnosti, pri čemer so njuni sestavljale! izhajali iz tega, da ni bil odločilen kraj rojstva ali narodnost staršev, temveč njihovo vedenje in opredelitev pred in med drugo svetovno vojno. Obravnavala sta tudi primere, v katerih so jugoslovanski državljani nemške narodnosti lahko ohranili državljanske pravice in premoženje. Pri tem sta podčrtala, da predvidene izjeme veljajo le za tiste, ki se narodnoosvobodilnemu gibanju niso priključili s špekulativnimi nameni, temveč so v njem aktivno sodelovali od vsega začetka oziroma so bili borci v partizanskih enotah. Pomembna predpisa sta bila že zakona o zaplembi iz junija 1945 in julija naslednjega leta, ker sta določila zaplembni postopek. Prvi predpis je dal prednost upravni zaplembi, oziroma zaplembni odločbi, ki so jih izdajale okrajne ali mestne zaplembne komisije. Drugi predpis pa je težišče kazenskega postopka postavil na sodno zaplembo, ki so jo opravila okrajna sodišča. Proces podržavljanja ..nemškega" premoženja sta sestavljali dve „fazi“. Prvo, trajala je dva do tri mesece po koncu vojne so v Sloveniji imenovali „faza zavarovanja" ali ..dejanskega zajemanja nemškega premoženja". Z dekretom določeni delegati so „nemško“ premoženje, ki je že bilo zaplenjeno ali se je pričakovalo, da se bo, prevzeli po predpisanem postopku, ga popisali in zaščitili. Zaradi vrste razlogov ni prišlo do urejenega in enotnega prevzema tega premoženja, temveč je prevladala „sa-mopobuda" civilnih, policijskih in vojaških oblasti. Sledila je druga „faza“, ki so jo imenovali Jaza pravnega zajemanja" ali ..fiksiranja nemškega premoženja" in njegovega preoblikovanja v splošno ljudsko premoženje. Začela se je z zbiranjem podatkov o lastništvu, sledili so zaplembni postopek, popis in ocenitev, končala pa se je s prepisom premoženja na državo. V Sloveniji so že do konca leta 1845 zaplenili pretežni del ..nemškega" premoženja. Po ugotovitvi Komisije za upravo narodne imovine so do takrat izdali 20293 zaplembnih odločb, kar je pomenilo, da so zajeli več kot 90 odstotkov vse „nemške“ lastnine v Sloveniji. Zaradi napak pri zaplembnem postopku velikega števila pritožb, ki so jih vlagali oskrbniki ali posamezniki, pa tudi zato, ker so prihajale zahteve za nove zaplembe, zlasti za premoženje izseljenih „Nemcev“, sodišča zaplembnih postopkov niso končala do jeseni 1949. Takrat je zvezno ministrstvo za pravosodje ocenilo, da je treba ta postopek ustaviti. Na seji zavezniških zunanjih ministrov 20. junija, dokončno pa na seji pooblaščencev 7. julija tega leta, je namreč bilo Jugoslaviji namesto zahtevanih reparacij prisojeno avstrijsko premoženje. Leta 1951 je nastopil čas, ko so lastninsko pravne odnose med Jugoslavijo na eni ter Avstrijo in Zvezno republiko Nemčijo na drugi strani začeli urejati z meddržavnimi sporazumi. Najbolj se je zapletlo z avstrijsko stranjo. Potem, ko so prenehali veljati predpisi, ki so temeljili na vojnem stanju in je bilo z meddržavnim sporazumom in odločbami mešane komisije rešeno tudi vprašanje dvolastniškega premoženja, je izgledalo, da se je končalo obdobje revolucionarnega zajemanja ..nemškega" premoženja. Toda t. i. druga agrarna reforma je maja 1953 zajela tudi zemljišča avstrijskih državljanov, predvsem v obmejnem pasu. Tako se je lastniško vprašanje med Jugoslavijo in Avstrijo rešilo šele leta 1955 z Avstrijsko državno pogodbo. Z njo je Avstrija Jugoslaviji dala ..pravico, da zapleni, zadrži ali likvidira avstrijsko premoženje, pravice in interese, ki so v FLRJ" ter se še obvezala, da bo svojim državljanom plačala odškodnino za to premoženje. Dve leti kasneje je Zvezni izvršni svet z odlokom ..avstrijs-ke dobrine, pravice in koristi", ki so na podlagi jugoslovanskih ukrepov pred 28. novembrom prešle v last FLRJ, ..definitivno zadržal in likvidiral v korist FLRJ". V navodilu za izpolnitev tega odloka, ki ga je Državni sekretariat za finance izdal januarja naslednjega leta, je bilo posebej poudarjeno, kaj ne spada v pojem avstrijsko premoženje. To je bilo premoženje oseb, ki so bile „na dan 6. aprila 1941 ali takrat, ko so bili izdani posamezni ukrepi, jugoslovanski državljani," pri čemer ni bilo pomembno „ali so imele hkrati tudi avstrijsko državljanstvo ali pa so ga pridobile pozneje". V smislu 3. točke tega odloka se k avstrijskemu premoženju ni štelo ..premoženje oseb, ki so od 13. marca 1938 (dan „Anschlussa“) do 28. aprila 1945 pridobile državljanstvo kakšne tretje države". Največji delež v zaplenjenem ..nemškem" premoženju so predstavljala industrijska podjetja, ki jih je bilo skupaj okoli 160; med njimi so bila vsa največja podjetja, kot na primer Kranjska industrijska družba, Železarna Ravne, Rudnik in železarna Štore, Naftna polja v Lendavi, Mariborska livarna itn. Skoraj enakovreden delež so predstavljala kmetijska posestva (skupaj 3123 posesti, brez posesti Kočevskih Nemcev) ter gozdovi v lasti plemiških družin (npr. Thurni so imeli 6153 ha gozdov na Ravnah, Prevaljah, Šoštanju, Radovljici itn., Auerspergi 5255 ha gozdov v Soteski, Kočevju, Turjaku itn.). Dolg je bil tudi seznam zaplenjenih denarnih zavodov, trgovin, gostinskih in obrtnih podjetij, stanovanjskih hiš, graščin. „Nemško“ premoženje ni bilo nikoli v celoti ocenjeno. V Sloveniji so avgusta 1945 napravili prve korake v tej smeri. Ocenili so premoženje 21 podjetij, 173 kmetijskih posestev, del gozdov in trgovin ter prišli do vsote nekaj več kot 200 milijonov din (po vrednosti dinarja 1938). Na pol poti so ostala tudi prizadevanja zvezne vlade in zveznega reparacijskega zavoda. Slednji je do spomladi 1946 zbral podatke o ..nemškem" premoženju, vendar pa ni bil sposoben priti niti do približne vrednosti ..nemškega" premoženja v državi. Izračunavanja sta se lotili komisija pri Narodni banki in Separacijska komisija, vendar sta kmalu ugotovili, da je zbrana dokumentacija pomanjkljiva in nezadovoljiva. Po izračunu, ki je bil napravljen leta 1948, je približna verdnost ..čistega nemškega premoženja" v državi znašala 202,5 milijona predvojnih din. Ta cenitev je bila res zelo približna, saj je vključevala le vrednost 77 podjetij, med katerimi jih je bilo tudi deset iz Slovenije. Konec RADIO/TV, PRIREDITVE T A T E D E N V R A D I U PETEK, 20. februarja 18.00-18.30 Kulturna obzorja SOBOTA, 21. februarja 18.00 - 19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do sr- NEDELJA, 22. februarja 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten. Duhovna misel (rektor Jože Ko-peinig) 18.00-18.30 Za vesel konec tedna PONED., 23. februarja 18.10-19.00 Kratek stik TOREK, 24. februarja 18.10-19.00 Otroška oddaja SREDA, 25. februarja 18.10 -19.00 Glasbena mavrica. Večerna oddaja 21.04 do 22.00 Srednjeevropski obzornik ČETRTEK, 26. februarja 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila Petek, 20. februarja BELJAK Domovinski večer z Bern-hardom C. Bunkerjem in Gottfriedom D. Gfrererjem Čas: ob 20. uri Kraj: Studiobuhne Beljak VOGRČE Veseloigra: „Zdravnik po sili" (Moliere) Čas: ob 19. 30 Kraj: pri Florijanu Nastopa: Igralska skupina KKD Vogrče Prireditelj: KKD Vogrče PLIBERK Koncert ob 20-letnici ustanovitve Glasbene šole Čas: ob 19. uri Kraj: v farni dvorani Prireditelj: Slovenska Glasbena šola ŠENTJANŽ Zasedanje pustnih norcev Čas: ob 20. uri Kraj: v K&K centru Prireditelj: Vaška skupnost Šentjanž BLATO Svinjska sodba in pustnija Čas: ob 19. 30 Kraj: v klubu pri Črčeju Vabi: Vaška skupnost Blato Sobota, 21. februarja GLOBASNICA NEDELJA, 22. februarja '98,13.30 PONEDELJEK, 23. februarja 1998 ORF 2, ob 3. 25_________ TV SLOVENIJA 1, ob 16. 20 GOGO -dance show - in ples SAK Čas: ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju Za ples igra: ansambel „Four people" Program: Špice Girls + Backstreet boys (Club Marijana), SAK - disco Premiranje najlepših mask! „Shuttle bus“ vsako polno uro od 23. ure 4. ure zjutraj ŽELEZNA KAPLA Predvidoma z naslednjimi prispevki: Kako v koroški deželni zbor? Majhne stranke zahtevajo znižanje potrebnega odstotek glasov. - Namestitev dvojezičnih krajevnih imen na tablice hišnih številk - akcija za poglabljanje zgodovinske kulturne zavesti. - Kultura in mitologija: od nekdaj maske spremljajo človeški rod. Informtativni dopoldan Strojnega krožka Podjuna Čas: od 9. do 12. ure Kraj: v Zadrugi - market Prireditelj: Strojni krožek Podjuna SELE Otroški pust Čas: ob 13. uri Kraj: v farnem domu Prireditelj: KPD Planina in PD Sele VOGRČE Veseloigra: »Zdravnik po sili" (Moliere) Čas: ob 19. 30 Kraj: pri Florijanu Nedelja, 22. februarja - Pust 1998 KOTMARA VAS Veseloigra: ..Zdravnik po sili" .(Moliere) Čas: ob 19. uri Kraj: v farni dvorani Nastopa: Igralska skupina KKD Vogrče Prireditelj: Katoliška prosveta Kotmara vas ŠENTPRIMOŽ Otroški pustni ples Čas: ob 14. uri Kraj: v kulturnem domu v Šentprimožu Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo Danica ŠENTJAKOB Pustovanje Čas: ob 14. uri Kraj: farni dom Prireditelj: Društvo upokojencev RADIŠE Opdrtje bančnega avtomata Čas: ob 16. uri Kraj: v poslopju bivše Posojilnice (Kulturni dom) Prireditelja: SRD Radiše in Posojilnica Bank Radiše SELE Pustna prireditev Čas: ob 2.22 popoldan Kraj: v farnem domu Veselogira:,.Poročil se bom s svojo ženo" - gostuje igralska skupina iz Kranjske gore; nato skeči, plesne točke, selska amaterska TV, bogat srečolov, krapi in in kava; za ples bo igral „Trio Drava" Prireditelja: KPD Planina in PD Sele ŠMIHEL Pustovanje za otroke Čas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani Prireditelj: KPD Šmihel RADIŠE Otroški pustni ples Čas: ob 14. uri Kraj: v kulturnem domu Prireditelj: SPD Radiše DOBRLA VAS Premiera igre: „Mojca Pokra-culja" (Boris A. Novak), nato pustovanje za otroke Čas: ob 16. uri Kraj: v kulturnem domu Nastopa: otroška gledališka skupina SPD Srce Režija: Marjan Bevk Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo Srce ŽITARA VAS Lutkovna igra: Tobija Čas: ob 11.15 Kraj: v kulturnem domu KUMST Nastopa: Ziljska lutkovna skupina „Pike“ Prireditelj: SPD „Trta“ PLIBERK Lutkovna igra: Tobija Čas: ob 15. uri Kraj: v farni dvorani Nastopa: Ziljska lutkovna skupina „Pika“ Prireditelj: Mlada Podjuna ŠENTPRIMOŽ Otroška igra: ..Čarovnik iz Oza“ Čas: ob 16. uri Kraj: v kulturnem domu Nastopa: Otroška igralska skupina SPD Borovlje Prireditelja: SPD Danica in KD Škocijan LEDINCE Igra: „Na ogledih" (Kmečka burka) Čas: ob 19. uri Kraj: pri Borovcu (Hotel Mit- tagskogel) Igrajo: gojenke in gojenci Modestovega doma v Celovcu Ob 18. uri otroški pust (otroci naj pridejo v šemah) Prireditelj: SPD Jepa Baško jezero in SPD Dob-rač na Brnci ŽELEZNA KAPLA Pustna prireditev (,,Sicunga“) Cas: ob 15.30 in ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Nastopajo: avanturisti, individualisti, kabaretisti, karieristi, kolektivisti, profesionali-sti, statisti, žurnalisti - skratka sami humoristi! Prireditelj: Espede (SPD) Zarja Železna Kapla Ponedeljek, 23. februarja ŠENTJANŽ Zasedanje pustnih norcev Čas: ob 20. uri Kraj: v K&K centru Prireditelj: Vaška skupnost Šentjanž Torek, 24. februarja SELE - BOROVNICA Pustni ples Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Terki Igra: „Trio Pavlič" Četrtek, 26. februarja ŠENTJAKOB Petje za pečjo/Wo man singt, da lass dich nieder Čas: ob 19.30 Kraj: v farovžu Prireditelj: Regionalni center Sobota, 28. februarja BILČOVS Ob 10-letnici ..Vaščane pojo" - Jubilejni koncert s prijatelji ter predstavitev nove zgoščenke Čas: ob 20. uri Kraj: v ljudski šoli v Bilčovsu Prireditelj: Vaščane pojo RADIŠE Premiera igre: „Za idiote ni prostora" (Felix Mitterer) Čas: ob 19. 30 Kraj: v kulturnem domu Režija: Marjan Hinteregger Nastopa igralska skupina SPD Radiše Prireditelj: SPD Radiše DOBRLA VAS Otroška pravljična igra: „Kaj se skriva za velikim trebuhom" “ Čas: ob 9. 30 Kraj: v kulturnem domu Nastopa: mladinska gledališka skupina KD Škocijan Prireditelj: SPD „Srce“ Sreda, 4. marca RADIŠE Predavanje „o obolenju srca in žilja" ter o ..preprečevanju in zdravljenju po Kneippovi metodi" Čas: ob 19. uri Kraj: v kulturnem domu Predava: dr. Štefan Jelen Prireditelj: SPD Radiše Petek, 6. marca TRATA Otroška pravljična igra: „Kaj se skriva za velikim trebuhom" “ Čas: ob 18. uri Kraj: pri Cingelcu Nastopa: mladinska gledališka skupina KD Škocijan Prireditelj: SPD ..Borovlje" Sobota, 7. marca DOBRLA VAS Ob 10-letnici obstoja kvarteta ,A Capella" predstavitev prve zgoščenke pod naslovom ..Domovina, mili kraj...., I tram von mein Leben" Čas: ob19. 3o uri Kraj: v kulturnem domu Prireditelj: Kvartet „A Capella" Dobrla vas Nedelja, 8. marca CELOVEC Koroška poje - srečanje majhnih vokalnih skupin „Oj zapojte tisto pesem, tisto mlado, lepo pesem" (Srečko Kosovel) Čas: ob14. 3o uri Kraj: v srednji dvorani Doma glasbe Prireditelj: K KZ Zdravstvo ŠMIHEL Predavanje: „Nega in oskrba starih in bolnih doma" Čas: v ponedeljek, 23. februarja, v ponedeljek, 2. marca in v sredo, 4. marca. Začetek: Ob 19. uri Kraj: v farni dvorani Prireditelj: KPD Šmihel PRIREDITVE, OGLASI 14 let in S6daj?.» Prijavite se na Dvojezično zvezno trgovsko akademijo! TAK nudi: * splošno izobrazbo * jezikovno izobrazbo (slovenščina,nemščina, angleščina, italijanščina) * višjo gospodarsko izobrazbo z učno firmo * izobrazbo v informatiki (6-11 ur) Zaključek: * matura in diplomski izpit * obrtne upravičenosti * enakovrednost z EU-diplomo * pravica do študija na univerzah * kvalifikacija za višje poklice (me-nežment) v gospodarstvu in upravi Sprejemni pogoji: ‘pozitiven zaključek 8. šolske stopnje * sprejem brez sprejemnega izpita: ‘pozitivni zključek 4. razreda gimnazije ‘pozitivni zaključek 4. razreda glavne šole 1. zmogljivostne skupine ‘absolventi 2. zmogljivostne skupine glavnih šol z določenim uspehom Drugi absolventi 8. šolske stopnje imajo sprejemni izpit. Prijave: do konca februarja (v izjemnih primerih tudi pozneje) Prijavnice so na razpolago v tajništvu Dvojezične TAK. Informirajte se osebno v Dvojezični trgovski akademiji, Prof. Janežič-Trg 1,9020 Celovec, ali po telefonu 0463/382400, faš 0463/382400-33. Prijavite se čimprej! S tem si zagotovite možnost šolanja na Dvojezični TAK. Dobra izobrazba je najboljša investicija za vašo bodočnost! Višja šola za gospodarske poklice v Sentpetru OB JAVA Vpisovanje v Višjo šolo za gospodarske poklice in v Gospodinjsko šolo bo letos od 9. do 28. februarja. Gospodinjska šola je smiselna alternativa k politehnični šoli in je močno življenjsko orientiran zaključek obveznega šolanja. Zato daje poseben poudarek praktičnim predmetom: računalništvu, obdelavi besedil, kuharstvu in strežbi, gospodinjstvu, predelavi tekstilij. Višja šola za gospodarske poklice vodi v petih letih do mature in s tem odpre pot na Pedagoško akademijo in na vse univerze. Kot poklicno izobraževalna šola pa seveda tudi omogoča neposreden vstop v poklicno življenje v gostinskih, trgovinskih, bančnih, pisarniških ipd. službah. Po uvedbi šolske avtonomije pa ima izobrazbena smer v Šentpetru poseben poudarek na turizmu in gostinstvu. Pogoji za sprejem: Uspešno zaključena 8. šolska stopnja na ljudski šoli, glavni šoli ali gimnaziji, vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Tudi za Višjo šolo odslej odpade sprejemni izpit, če je zaključek na gimnaziji pozitiven ali so ocene na glavni šoli ustrezne. V kakšnem primeru je potreben sprejemni izpit, boste lahko zvedeli v osebnem razgovoru z vodstvom šole. Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti ali po telefonu. Tiskovine za prijavo so na voljo v šolski pisarni, ki je vsak dan odprta od 8.00 do 15. ure, v sobotah do 12.00 ure, ali pa pri poklicnem svetovalcu na vaši šoli. Izpolnjene prijavnice oddajte osebno ali pa jih pošljete na šolski naslov vsaj do 28. februarja 1998. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od ravnatelja potrjen prepis. Naslov: Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter 25, A-9184 Št. Jakob v Rožu Tel.: 04253/2750 FAŠ: 2750-15 Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence c Celovcu Objava Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence sporočata: 1. Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se prične v pondeljek, 9. 2. 1998, in traja do petka, 27. 2. 1998. Uradne ure so dnevno od 7. 30 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 ure, ob petkih do 7.30 do 13.00 ure. 2. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 3. V naslednjih mesecih bo vodstvo šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca/učenke oz. o potrebnih sprejemnih izpitih. Ti izpiti bodo v sredo, 8. 7. 1998. 4. Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen. 5. V okviru šolske avtonomije je Odbor šolske skupnosti sklenil za leto 1998/99 naslednjo ponudbo: ..angleški razred"; eden izmed prvih razredov bo imel razširjen pouk angleščine (3 ure namesto 2). 6. Starši bodo imeli pri zadostnem številu prijav tudi možnost popoldanske oskrbe svojih otrok. Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa Pošljete prijavnico s potrebnimi dokumenti na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence, Prof.-Ja-nežič-Platz 1, 9020 Celovec Strokovna kmetijska gospodinjska šola Št. Rupert pri Velikovcu sporoča staršem in dekletom, ki so se odločile za nadaljnje šolanje, da sprejema za šolsko leto 98/99 učenke v Strokovno kmetijsko-gospodinjsko šolo. Pogoja za sprejem sta dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom. Podpore: Ob danih pogojih dobijo učenke tudi državno podporo. Obvezni predmeti: verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, politična vzgoja, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba, znanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, nega otrok, hranoslovje, vrtnarstvo, gospodarstvo, strojepisje, kuhanje, šivanje, ročno delo, računalništvo, ekologija. Prijave in nadaljnje informacije: Strokovna kmetijska gospodinjska šola Št. Rupert pri Velikovcu, Kloster-straBe 2, 9100. Tel: 0 42 32/38 96. I IVI P R E S U IVI sler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Stral5e 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,-šil,; posamezna številka 15,— šil.; Slovenija: 150,- SIT. E)©aa ^ 04239/26 42 od petka, 20. februarja, od 18. ure do sobote, 21. februarja, do 18. ure Seminar: „Enneagramm“ Voditeljica: dr. med. univ. Gudrun Knapp in dr. Burgi Neuburger v soboto, 21. februarja, od 9. do 17. ure Dan čebelark in čeberlarjev v Tinjah Predavatelj: dr. Aleš Gregorič od sobote, 21. februarja, od 9. ure do nedelje, 22. februarja, do 16. ure Uspeh z mentalnim treningom Voditelj: mag. dr. Kurt Schoff-mann od sobote, 21. februarja, od 15. ure do nedelje, 22. februarja, do 17. ure Kako se pravilno učiti Voditelj: Karl Philipp Mauser od sobote, 21. februarja, od 14.30 ure do nedelje, 22. februarja, do 16.30 ure Priprava na zakon, nem. Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik v ponedeljek, 23. februarja, obb 19. 30 uri Predavanje: Hrepenenje po .. ljubezni, seksualnosti in varnosti v partnerstvu Predavateljica: mag. dr. Rotraud Perner v torek, 24. februarja, ob 9. uri Dopoldansko izobraževanje: seminar o samozavesti Predavateljici: Sonja Kraxner in Christine Gortschacher od nedelje, 1. marca, od 18. ure, do srede, 4. marca, do 13. ured Duhovne vaje za živi rožni venec „Karkoli vam reče, storite" Voditelj: Kapucin P. Bernard Jauk od srede, 4. marca od 9.30 ure, do četrtka 5. marca do 16. ure „Neznani Bog“ - Simpozij o svetem duhu Prireditelji: Teološka fakulteta Ljubljana, Referat za sveto pismo in liturgijo na DPU v Celovcu in Dom v Tinjah Od srede, 20. maja do torka, 26. maja 1998 Izobraževalno potovanje v Baltik Spremljata: prof. Ruta Ruda in Jože Kopeinig. Podrobnejše informacije o programu dobite v domu v Tinjah. 22 Šport SMUČANJE_______________ Daniel Užnik tretji v veleslalomu na Kopeh Na Kopeh v Sloveniji sta bila v okviru koroške turneje dva Fis-veleslaloma, ki sta bila kar močno zasedena. Šentjanžan Daniel Užnik je na prvem sicer izpadel, na drugem pa je pokazal, da z njim gre zopet navzgor. Medtem ko je po prvem teku bil še drugi, je v drugem teku izgubil nekaj časa, a kljub temu zasedel še odlično tretje mesto. Za prvima dvema pa je zaostal le za nekaj desetink sekunde. SMUČANJE_______________ Srečanje obmejnih smučarjev v Italiji SK Devin je minulo soboto organiziral srečanje smučarjev in smučark treh dežel v zimskošportnem centru Pian-cavallu v Italiji. Tega tradicionalnega srečanja (sodelovalo je blizu 300 tekmovalcev iz Slovenije, Italije in Avstrije) se redno _ udeležujejo tudi smučarji ŠD Šentjanž pod vodstvom Hanuja Pscheider-ja. Njihovi nastopi pa so bili tokrat zelo razveseljivi, saj so zabeležili nekaj izredno dobrih rezultatov. Rezultati: dečki II: 2. Marcel Ouantsch-nig, 4. Patrick Ouantschnig; dekleta II: 3. Vanessa Gasser; šolarji II: 1. Maruš Maierhofer, 2.,Christian Kofer; mladinci I: 1. Stefan Matschitsch, 3. Patrick Dovjak; mladinke I: 1. Andrea Kruschitz (najboljša dneva); ženske (splošna sk.j; 1. Tatjana Zablatnik; moški (splošna sk.): 5. Tomi Paril; starostna sk.: 2. Manfred Maierhofer, 3. Blaž Gasser; veterani: 1. Hanzi Pscheider, 2. Gusti Zablatnik, 6. Joži Kofer; superveterani: 3. Otto Sablat-nik. SMUČARSKI SKOKI Zahomčan Martin Kuglitsch drugi ŠD Zahomec je minuli konec tedna vabilo na smučarske skoke za pokal Bank-Austria in pokal Vies-smann-Sulzenbacher (kombinacija). Na startu je bilo nad 100 tekmovalcev iz Italije, Slovenije in Avstrije. Od predstavnikov športnega društva Zahomec se je najbolje odrezal Martin Kuglitsch, ki je v skupini šolarjev I zabeležil 2. mesto. Zelo zadovoljiv je bil tudi nastop Stefana Kaiserja, ki je v skupini šolarji II zabeležil 4. mesto ter Hansa Milloniga, ki je bil pri mladincih I 8. N I SMUČANJE DSG SELE Aleksander Mak in Lidija Oraže društvena prvaka Prejšnjo nedeljo je športno društvo DSG Sele izvedlo tradicionalno društveno prvenstvo v smučanju. Tekmovanje je bilo zaradi pomanjkanja snega v Pušelcevi jami. Tako so se na dveh progah najprej pomerili najmlajši (lažja in krajša proga). Po daljši progi so se nato pomerili vsi ostali, pri čemer so od razreda šolarji I. deklice naprej morali vsi izpeljati dva teka. Ob izredno lepem vremenu je na društvenem prvenstvu sodelovalo nad 50 smučark in smučarjev. Prvenstvo DSG Sele je velik družabni dogodek, kajti ob progi in pri Pušelcevi domačiji se je zbralo nad 100 gledalcev in navijačev. Po tekmi, ki se je hvala Bogu končala brez vsakršnih poškodb, je sledila podelitev nagrad, katere so se najbolj veselili najmlajši. Nagrade so podelili predsednik društva Franci Kelih, sekcijski vodja Igor Roblek in Hanzi Oraže. Poleg vsem sponzorjem nagrad velja zahvala Pušelcevi družini. Rezultati: Mini deklice: 1. Katja Čertov (26,7), 2. Pia Kulmesch (28,1), 3. Dunja Zdouc (29,4); mini fantje: 1. Miran Kelih (21,6), 2. Mitja Zdouc (26,2), 3. Roland Jug (26,3), 4. Izidor Certov (27,9); otroci I deklice: 1. Nadja Kulmesch (36,11), 2. Anja Oraže (37,13), 3. Tanja Čertov (39,59), 4. Monika Mak (49,04); otroci I fantje: 1. Janko Roblek (38,31), 2. Stefan Jug (53,32); Otroci II deklice: 1. Nadine Dovjak (26,69), 2. Angelika Ogris (30,99); Otroci II fantje: 1. Bernhard Roblek (27,40), 2. Martin Kelih (31,01), 3. Filip Rakuschek (37,27), 4. Michael Mak (34,08), 5. Matej Čertov (36,45), 6. Florijan Olip (42,29); šolarke I: 1. Sarah Dovjak (56,44); šolarji 1:1. Mathias Dovjak (55,03), 2. Manfred Furjan (56,59), 3. Matjaž Kelih (56,86), 4. Andrej Olip (59,68); šolarke II: 1. Annemarie Ogris (59,11); šolarji II: 1. Marko Roblek (46,90), 2. Peter Oraže (51,90); mladinke 1:1. Maria Roblek (52,89), 2. Jana Roblek (53,47), 3. Milena Olip (54,44), 4. Clau-dia Ogris (59,87); mladinci 1:1. Marko Oraže (48,55), 2. Simon Olip (55,26), 3. Emanuel Furjan (60,40); mladinke II: 1. Martina Roblek (51,87), 2. Maria Olip (52.86) , 3. Mirja Oraže (52,99), 4. Veronika Roblek (53.52) ; mladinci II: 1. Niki Mak (48,13): splošni razred ženske: 1. Veronika Korotaj (54,46), 2. Tanja Mak (57,35); starostni razred ženske: 1. in društvena prvakinja Lidija Oraže (49,61), 2, Zalka Zdouc (58,37): starostni razred III moški: 1. Hanzi Oraže (53,04), 2. Toma Roblek (54,86); starostni razred II moški: 1. Peter Olip (50,28), 2. Stanko Olip (51,02); Starostni razred I moški: 1. Franc Kelih (49,65), 2. Pepi Čertov (50,09), 3. Maks Zdouc (50,50), 4. VValter Roblek (51.53) , 5. Marjan Kelih (51,87), 6. Heribert Kulmesch (52.87) ; Splošni razred moški: 1. in društveni pravk Aleksander Mak (46,11), 2, Eduard Oraže (46,86), 3. Martin Oraže (48,42), 4. Igor Roblek (49,22), 5. Erih Oraže (49,53), 6. Ivan Kelih (51,13) Na društvenem prvenstvu smo opazili da je župnik v Bekštanju mag. Stanko Olip na društvenem prvenstvu tekmoval v smučarskih čevljih Christiana Mayerja, ki je na olimpijskih igrah v Naganu v kombinaciji osvojil 3. mesto; da so v najmočnejši skupini, to je skupini splošni razred moški od 1. do 4. mesta vsi vozili Elanove smuči, ki so < se ponovno izkazale kot j zelo dobre. Vsekakor pa je | nad 60% tekmovalcev tekmovalo na Elanovih smu- ; Čeh; da se je ponovno kot velik sponzor športnega društva DSG Sele izkazala Posojil-nica-Bank Borovlje; da sta se v starostni skupini I f (med 30. in 40. letom) po- 5 merila predsednik Pevske- ' ga društva Sele Heribert 1 Kulmesch in predsednik ' DSG Sele Franci Kelih, i Zmagal je Kelih. I da je že tretjič postal društve- 1 ni prvak Aleksander Mak, 1 ki je zmagal s smučmi < Šentjanžana Danijela Užni- : ka (najboljši smučar med i koroškimi Slovenci), ki so I bile na ta dan najhitrejše; i ODBOJKA/DOB Pričakovan poraz z 0:3 proti Salzburgu Ekipa trenerja Bojana Ivartnika je na sedmi tekmi v končnici prvenstva doživela šesti poraz. Proti Salzburgu, ki je za Donaukraftu najboljša ekipa v Avstriji, so bili Mlakar & co brez možnosti, niti blizu zmage niza ne. Kapetan Micheu: „Nismo imeli najboljši dan, pa četudi bi ga bili imeli, bi nam proti tej močni ekipi uspelo verjetno le nekaj točk več.“ Konec tega tedna imajo Dob- Ijani odmor, v soboto, 28. februarja in v nedeljo, 1. marca pa sta na sporedu tekmi proti Ennsu in Sokolu (obakrat na tujem). ZVEZNA LIGA, MOŠKI 1. Donaukraft 6 6 0 18:0 30 2. Salzburg 8 7 1 21:4 30 3. Innsbruck 7 4 3 13:10 19 4. Enns 7 2 5 10:17 16 5. Sokol I 7 1 6 4:18 12 6. Dob 7 1 6 3:20 9 6. krog: Dob - Salzburg 0:3 da je pri ženskah pričakova- 1 no in pričakovano postala i društvena prvakinja Lidija I Oraže; da sta najstarejša tekmovalca (v skupini od 50 do 60 let) Hanzi Oraže in Toma Roblek) nadvse uspešno zvozila progo in tako doka- < zala, da sta še izvrstna i smučarja; i da je predsednik NSKS Nanti < Olip številnim gledalcem i zelo posrečeno komentiral I tekmovanje. Šport 23 V Švicarski kandidat Sion je zelo resen konkurent Janko Zvviiter je bil devet dni v Naganu na Japonskem. V pogovoru z NAŠIM TEDNIKOM poudarja: „Slovenija in Italija bi za Olimpijske igre brez meja morali delati večjo reklamo." Naš tednik: S kakšnimi vtisi ste se iz Nagana vrnili na Koroško? jan ko Zvvitter: Z nepopisnimi. Organizacija olimpijskih iger je Perfektna, ljudje pa so zelo prijazni in disciplinirani. Bile so to že četrte olimpijske igre, ki sem jih doživel v živo, vendar kaj takega še nisem doživel. Motili Pa so me pretirani varnostni ukrepi. In vreme? Ta vremenski ciklus je za Naga-n° nekaj normalnega. Imel sem vtis, da so se udeleženci iger nanj hitro navadili in ga nadvse mirno prenašali. Kako Vam je uspelo priti v Nagano? Oe bo uspelo, da dobimo Igre brez meja, bo tekmovanje v biat-i°nu v Zahomcu. Za to že obstaja posebna projektna skupina, ki jo jaz vodim. Za igre brez meja so v Naganu lobirali najvišji zastopniki Koroške. So uspešno lobirali? B'li so zelo aktivni. Tudi „Avstrij-ska hiša" v Naganu je podvzela Vse za ustrezno promocijo. Mis-lim pa, da bi morale brezpogoj-n° podpirati koroško kandidatu-r° vse avstrijske zvezne deže-le- Tirolska in Salzburška se za-nj° še nista mogli docela ogreti. Napačen je bil tudi trenutek, ki 9a je koroška delegacija izbrala Za promocijsko tiskovno konfe-renco. Bila je prezgodaj, ude-eženci iz drugih držav, zlasti novinarji, se še niso prav aklimatizirali oz. so bili prezaposleni s spremljanjem drugih olimpijskih dogajanj. Kaj bo po Vašem mnenju odločilno za dodelitev olim-Piade 2006? Tisti, ki bo našel najboljši dostop bo vseh 110 članov Mednarodna olimpijskega komiteja, bo tudi imel najboljše izglede. Na davnega managerja koroškega organizacijskega komiteja Nowa-ka čaka ogromno trdega dela. Kakšna je bila v Naganu promocijska dejavnost Italije in Slovenije? V „Italijanski hiši" so delali reklamo samo za kandidaturo Turina, pri Sloveniji pa imam vtis, da še čaka na odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja. Med Avstrijo, Furlanijo in Slovenijo še niso urejene vse organizacijske, finančne in pravne zadeve. Nujno potrebno bo, da bodo vse tri države v prizadevanjih za Olimpijske igre brez meja strnile vse svoje sile. Tudi švicarski kandidat Sion, gotovo naš največji konkurent, ima dosti problemov. Na to me je še posebej opozoril Karl Schranz in mi dejal: Koroška še ni izgubila tekme - Koroška mora izkoristiti priložnost! Janko Kulmesch Koroška ni izbrala najboljšega trenutka za promocijsko tiskovno konferenco v Naganu. JANKO ZVVITTER SMVDISCO Prcmiitofiv5 , nojkpših mosk Shuttle-Bus G0G0 DANCE-SHOVV ŠPICE G1RL$ + BACIWREETB0YS PULP FICTION PLESNA ŠOU IZ GLOBASNICE VSTOPNINA - EINTRITT: Predprodaja-Vorverkauf: 50.-Večerna blagajna - Abendkasse: 70.- NOGOMET______________________ SAK premagal Bad Bleiberg kar s 5:0 Medtem ko je ekipa trenerja Telliana na pripravljalni tekmi proti Landskronu popolnoma razočarala (izgovor, da ni bila v popolni postavi, ne velja), je bil njen nastop dan navrh proti Bad Bleibergu povsem zadovoljiv. Kapetan Lojze Sadjak & co so dobili tekmo kar s 5:0, z malo več sreče pa bi zmaga lahko izpadla še bistveno višje. Trener Tellian: „Videti je bilo, da trening nosi prve sadove, kajti igralci so presenetili predvsem z dobro telesno pripravljenostjo." Naslednja pripravljalna tekma pa bo v soboto proti Pokrčam (ob 14.30 v Grabštanju). Kar zadeva priprav ob morju, so bili minuli ponedeljek Tellian, trener SAK II Miha Kreutz in sekcijski vodja Isopp v Poreču, kjer so si ogledali okolje za treninge. Tellian: „V Poreču nas čakajo odlične razmere, kajti igrišča so lepa in tudi hotel je zelo v redu." Na priprave se bo ekipa podala 5. marca, vrnila pa 9. marca. Pripravljalni tekmi SAK: Landskron - SAK 4:2 (gola za SAK: Vrabac, M. Nachbar), Bad Bleiberg - SAK 5:0 (Kircher 2, Koreimann, Lessnig, M. Nachbar) NOGOMET_____________________ Pliberk telesno že v izredni formi Pliberčani so na zadnjih pripravljalnih tekmah presenetili predvsem z zelo močno telesno pripravljenostjo, kar je rezultat trdega in rednega treninga. Trener Polanz: „Mislim, da bomo letos telesno res stoodstotno pripravljeni, pa tudi na področju taktike od igralcev pričakujem napredek." Pliberk je doslej odigral štiri pripravljalne tekme in vse prepričljivo dobil. Na teh tekmah so še posebej blesteli legionar Bajrovič, libero Robert Lutnik in napadalec Možina, ki je prišel od SAK. Polanz: „Moži-na igra vedno samozavestneje in se iz tekme v tekmo stopnjuje. Na prvenstvu bo zaradi tega gotovo alternativa v napadu." Možina se očividno dobro počuti v Pliberku, kajti na tekmi proti Treibachu je zadel gol, kar dva pa na tekmi proti Rudi. Jutri igra Pliberk proti ll-ligašu Spittalu. Pripravljalne tekme Pliberka: VVelzenegg - Pliberk 0:6 Šentandraž - Pliberk 1:4 Ruda - Pliberk 1:6 Treibach - Pliberk 2:4 PUSTNE PRIREDITVE Petek, 20. februarja • Blato: Svinjska sodba in pustnija Sobota, 21. februarja • Sele: Otroški pust Nedelja, 22. februarja • šentprimož: Otroški pustni ples e Šentjakob: Pustovanje upokojencev • Radiše: Otroški pustni ples • Sele: Pustna prireditev e Šmihel: Pustovanje za otroke • Železna Kapla: Pustna „Sicunga“ Ponedeljek, 23. februarja • Šentjanž: Žasedanje pustnih norcev OSEBE &DOGODKI Tudi 26. ples „Danice“ je ble- Šentprimož. Ples „Danice“, je že od nekdaj eno najuspešnejših in najprivlačnejših družabnih srečanj v Podjuni, je tudi tokrat odlično uspel. Obiskovalci iz vseh krajev dvojezičnega ozemlja so se udeležili tradicionalnega plesa, ki se je pričel s pozdravno pesmijo domačega zbora, preden je bila beseda predana Alpe-Adria-Sekstetu. Društveniki so pripravili tudi nekaj uspelih presenečenj, med drugim bogat srečolov in kruhke z domačimi poslasticami. Ob polnoči pa je nastopil Rado ter opeval lepe lastnosti svojih ljubic. Slike desno: Vzdušje med obiskovalci plesa „Danice“je bilo odlično. FRLOŽEV LUKA Zvedel sem, da bo na letošnji pustni torek upravni odbor ZSO kolektivno (ne individualno!) prestopil v predsedstvo Narodnega sveta. Potem bojo imeli tam individualno in kolektivno večino. *** Marjan Sturm nasprotuje zajamčenemu manjšinskemu mandatu v deželnem zboru, za ZSO pa zahteva zajamčeni obstoj. V kratkem bomo v etru! Iščemo mlade, nadarjene, angažirane moderatorje/ke ■/ ljudi z izkušnjami in mlade talente, ki so sposobni voditi skozi radijsko oddajo „))! novinarje/ke ■/ izkušene urednike in mlade talente s profesionalnim pristopom do žurnalizma ))| glasbene urednike/ce poznavalce glasbene scene, ki zadenejo okus poslušalcev sedelavce/ke za reklamni oddelek 7 angažirane ljudi z iskušnjami v prodaji in marketingu Prijavite se z življenjepisom, navedbo dosedanjih poklicnih dejavnosti in sliko na naslov: Radio Korotan, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec RADIO KOROTAN privatni dvojezični radi