ANALIZA VSEBINE TELEVIZIJSKEGA POROČANJA O PRIBLIŽEVANJU EVROPSKI UNIJ^-^"^
Uvod
Polnopravno članstvo v Evropski uniji je cilj večine držav srednje in vzhodne Evrope. Po začetni evforiji ob padcu komunističnih režimov na starem kontinentu ter zagotovilu držav članic Evropske unije o pričetku novega Siritvenega procesa, tokrat tudi na Vzhotl', pa se začenja obdobje tehtanja prednosti in slabosti članstva v tej zahodnoevropski integraciji (Breska in drugi 1998; Senior Nello in Smith 1997).
Pričujoča analiza se ukvarja z enim izmed možnih aspektov tovrstnega tehtanja.' Osredotočamo se namreč na vsebino poročanja slovenskih množičnih medijev o približev anju Slovenije Evropski uniji, s posebnim poudarkom na poročanju televizije. Prispevek temelji na več jjredpostavkah.
Prvič, nesporno je, da slabosti in prednosti vključevanja kot sestavni in bistveni del vsebine tega poročanja množični mediji, torej tudi \c\c\\7A\a, posredujejo tako imenovani splošni javnosti kot tudi ciljnim publikam znotraj nje. Toda vprašanje, ki se nam zast:ivlja, je, 'kako nastaja vsebina' medijskih s|X)ročil. N;it;inčneje povedano, z;uiimajo nas 'vzroki' ugotovljene vsebine; oziroma možnosti za njeno pojasnjevanje in razumev;mje, .še posebej ko gre za obravnavanje tem, ki jih s stališča njihovega pomena za Slovenijo lahko opredelimo kot ključne. V tem kontekstu si zastavljamo naslednjo delovno hipotezo: Kad;ir televizija obravnava ključne teme za slovensko približevanje Evropski uniji (v letu 1997 sta to bili ratifikacija asociacijskega sporazuma in ustavne spremembe), potem vrednoti slovensko približevanje Evropski uniji (na primer poudarja 'nujnost' vključevanja v EU) pozitivno. Kadar televizija ključnih tem ne obravnava, je njeno vrednotenje slovenskega približevanja Evropski uniji negativno.
•	MUR. Miltiii Hrzglez. iioil nizlskoixilec /ii tLCIslml za podroCje meditarodiilh txiuustw na IW
" Dr. yjalbd .iabiC. tlticeiU ai jKtdn>eje mediianHinlli ixlnitsov na/DV
l'ris/vivb je seslavnt de! razi-dKuirinega lirnjekla Majhne driinv fjiroceslh imnsfurmaclje med-nanuhte sbnpnosU. k) ga financira Minisinivoza znanost in lehnokigijo in izi-aja Center za mednartni-ne odnose na /-DV
•	Glej 'Conchisions ofihe Madrid Council'. Bull. ICU 12-1995, l>ara 125.
' Zgolj kf>t primer nekaterih komjHeksnejSili analiz strtitkof in koristi fxtlnopnwnega danstra bi lahko omenili komjiamlivno analizo Hrinarjeiv in Kuhnieja (1994). fbuimeznl aitorjl skozi šltullj primera KefinUlke Sloivnije In njene zunanje ftoliilke strukturno aH genetično analizinijo imreznost driai-nih strategij v pribHieitmju Sloivnije B ro/aki uniji (Si-etliCU I99S: HuCar in Hrinar 1994) Med ekonomskimi iinalizami Uthko omenimo na [Himer IHiiočnlka In Majcnit (1996) ter Stanot nlka In .Sivllii'lCa (1996)
Drugič, predpostavljamo, da zaradi dogodkov v zvezi s slovenskim približevanjem Evropski uniji, ki so se odvijali v času raziskave*, televizija namenja več pozornosti |X)litičnim temam.' Manj pozornosti pa namenja ostalim pomembnim temam - na primer gospodarskim, socialnim ali pravnim - s katerimi se botlo Republika Slovenija in njeni prebivalci soočali v pridružitvenih procesih.
Preverjanja omenjenih predpostavk gletle vsebine poročanja televizije o približevanju Evropski imiji se lotevamo v več korakih. Začenjamo z glavnimi metodološkimi premisleki, ki so osnova izvedene analize. Sledi opLs izbranili rezultatov analize, ki si sledijo glede na stopnjo v analizi uporabljenih metod (od deskriptivnejših k analitičnejSim). V .sklepnih razmišljanjih skušamo tako teoretično kot normativno kontekstualizirati rezultate te študije - podati nekaj osnovnih parametrov okvira, znotraj katerega jih velja razumeti in tolmačiti.
Uporabljena metodologija
Cilj analize v.sebine poročanja televizije je bil ugotoviti njen odnos do slovenskega približevanja Evropski uniji, identifikacija tem oziroma akterjev, ki se na televiziji pojavljajo na to temo, virov, iz katerih je televizija črpala informacije ter argumentacijo, ki jo sporočevalci pri tem uporabljajo.
Na osnovi podatkov, pridobljenih od Urada vlade z;i informiranje - gre za prispe\'ke, ki so se na ključno besedo Evropska	pojavljali v televiziji od 1. 1.
1997 do 15. 9. 1997 - ter začetne razvrstitve prispevkov, objavljenih na televiziji glede na novinarski žanr v istem olxlobju, smo pristopili k začeuiemu vzorčenju. Celoten vzorec je v tej fazi ob.segal 283 prepisov prispevkov u-eh televizijskih postaj. Zajeli smo celotno populacijo prispevkov, vendar smo ugotavljali le prisotnost tistih tem, ki so se pojavljale v predhodno izvedeni analizi tiskanih medijev.*
Temeljno tnetodološko izhodišče izvedene analize v.sebine pri.sjx'vkov je bila analiza nuklearnih trditev oz. stavkov objavljenih na televiziji na temo Evropske imije in slovenskega približevanja v času od 1. januarja 1997 do 15. .septembra 1997. Pri tem smo nuklearni stavek oz. trditev uporabljali kot metodo parafraziranja, kjer z interpretacijo iz povedi izluščimo, identificiramo, reduciramo in modeliramo (i)
> lt<Kl.<ibam je zajemala tibdttl^e t januar t'J97-15. se/nember 1997. Vtem obdtibju .vje zgodila sprememba 6H člena .sloivivJie nslaiv (14 julij t'J97) In railjlbacija pndruiltivnega s{X)razuma z tu rofisko unijo (15 julij 1997).
• Kol [mllilčneieme smo tlejinirall llsle nujne/lolllICne abie. bi jih je Stoivnija morala sprejeli find r«c'rtto»i pndruteitnija lurofisbi uniji ler z njimi /Ktivzane ({lodjleme. o balerth je fioroCala lelevizlp (te so na primer rall/lbacija (pridrutinvnega s/tonizuma). ustavne spivmemhe. /iriblltevanje^pnltiga-jtinje livropibi uniji s stallSča 'izgube suivrenostl': Zahtev ', bi jih iKjstatija 7:m)/»r l/til. /lolnopravno Ckinsivo)
' V razt.sbavi .smo anahzirah fe druge medije, bi smo jih tlellh na Stin sbulilne: (D tislainl mediji ■ dnevnibi. (10 lisbanl mediji - ostali. (III) etekimn.sbl mediji - nulljsbi progmml in (ivj elebinnisbi matiji -televlzijsbi progmml. Xa leleiizlp bol primer .smo se odloČili zaradi njenega /inmena v sodobnem druibenem Hiljenju In posnnlofanju družbene realnostr (glej na pnmer /tallln 1994) .\a raziskavo v ostalih medijih v tekstu Se veCbnit o[tozarjamo Izsledbl raztsbttv« so dostopni v Splklutl. SivtllCIC In drugi (t997)
prvi pomenski objekt (X), ki je nosilec dogajanja ali stanja (torej akter), (ii) drugi pomenski objekt (Y) oz. konkretno temo ter (iii) besedno logično pomeasko povezavo med njima (c), ki je vrednotena glede na dimenzijo 'zdmžuje-ločuje'. Formalizirano je mogoče nuklearno trditev, ki je bila v analizi uporabljena," zapisati kot:
X/C/Y'
pri čemer je (c) lahko: (i)(kadar združuje X in Y), (ii)(kadar ločuje X in Y) in (iii) "O" (v nedoločljivih primerih). Uporabljena metoda analize je zahtevala: (1) določitev množice pomenskih objektov, (2) identiRkacijo pomenskih objektov v besedilu, (3) modeliranje povedi, ki vsebujejo pomenske objekte, v obliki nuklearnih stavkov in (4) vrednotenje be.sednih povez;tv
Poleg te temeljne strukture nuklearne uditve so nas v poročanju slovenskih množičnih medijev zimimali predvsem tako imenovani primarni viri nuklearnih trditev in morebitna 'argumentacija' zanje. Ob tem smo "primarni vir' opcracional-no opredelili za (a) nosilca izjave, ki je prestavljena (prekodirana) v nuklearno trditev. Torej je primaren vir tisti, "ki preko medija nekaj sporoča' - je sporočevalec. Je pa tudi (b) kontekst izjave, ki jo je mogoče prestaviti v nuklerno trditev.
Operacionalizuicija 'argumentacije' se je izkazala za še kompleksnejšo in bolj problematično, saj obstaja verjetnost, da z^i določene trditve argumenta niti ni potrebno posebej navajati, ker je 'sam po sebi razumljiv, logičen, znan' ali pa je v primeru televizijskih programov že samo slikovno ozadje poročanja lahko prevzelo tudi funkcijo argumenta." Zato smo prisotnost argumenta operacionalizirali glede na kontekst (sobesedilo) nuklearne trditve, na katero se nanaša. Ce je iz tega sobesedila (ne nujno zgolj iz |X)vedi, iz katere smo parafrazirali nuklearni stavek) razviden arginnent z;i identificiran nuklearni stavek (kot odgovor na vprašanje: 'Zakaj takšna trditev?'), smo ga vključili v analizo.
•	'/a lutitt aiiallzo so bile retei-aiiine zgolj ilsle nuklearne trditve, ki so vsebovala oba ixjmenska objekta ■ izJdJuCHi smo torej tiste nuklearne irdluv, bl bi vsebovale samo en [lomenski objekt, katerega bi bilo mogoče vrednotiti trn dimenziji dobrihdabo'. 7m natanCneJSi opis. jnvd/mstavke in leoreik'ne laemeljitiv njK,rabljene metode analize vsebine glej Splidial (1990, tOH-29)
' Ikirmalizacijo strukture nubleanie trditve, bl smo Jih analizirali, smo v nadaljevanju mudifIciraU z vl^učltvljo dveh sprementjivb - primarnega i lm' nuklearne trditve (S) In argumentacije'(A) - v:
&X/c/Y(A)
•	Niti bol predjKisiavka nLso tako priSle v poftev JiirmaHzaciJe argumentov, ki so [lodtine im primer v Hemetvn in drugI (t996) ah v analizi politik dokaj upoštevanem Hmtminu (1904: ftrlmeijaj t)nnn 1994, 6S« 'J2-1.W
Izbrani rezultati analize Primarni viri nuklearnih trditev
Za skoraj 22 % (ali 364) analiziranih nuklearnih trditev, ugotovljenih v |X)pulaciji prispevkov na televizijskih programih, ni bilo mogoče določiti primarnega vira.* Ker je za analizo vpra.šanje, kdo se pojavlja kot primarni vir oz. sporočevalec izjav bistvenega pomena, smo jKjdrobneje analizirali tiste trditve, kjer je vir znan.
Tabela J: Frekvenčna porazdelitev nuklearnih trditev na televizijskih pm-gramih glede na navedbo vira, z izključitvijo trditev, kjer vira ni bilo mogoče ugotoviti
PRIMARSI VIR	ŠTEVILO ENOT	ODSTOTEK	KUMUIAT1\'A
URADNI VIRI	530	40.4	40.4
•STRANKI-	263	20.1	60.5
VIRI IZ l-:U IN CI.ANIC	154	11.7	72.2
DRUŠTVA	10«	8.2	80.5
•MKDIJI	62	4.7	85.2
DOKUMKNT, l»OGODIJA	59	4.5	89.7
i:kspi:rti	45	3.4	93.1
GOVORICI-	38	2.9	96.0
ZDA	21	1.6	97.6
GOSPODARSTVO	15	1.1	98.8
SINDIKAn	0	0.0	98.8
ostai.o	16	1.2	100.0
SKUPAJ	1311	100.0	
Za.stopanost primarnih virov v trditvah, povezanih s slovenskim približevanjem Evropski uniji, je v osnovi raznovrstna. Toda, če na podatke gledamo s perspektive pri.sotnosti političnih akterjev kot sporočevalcev trditev o Evropski uniji in slovenskem približevanju, potem lahko opazimo močno pri.sotnost predsednika vlade, zunanjega ministrstva ter Državnega zbora. Ostala ministrst\'a .skupaj imajo le 1.8 % delež v trditvah, kjer je vir mogoče določiti. Eksperti in gospodarst\'o kažejo razmeroma visoko podreprezentiranost. Z drugimi besedami: ko gre z;i televizijske programe, trdit\-e, ki imajo vir v uradnih strukturah in strankah, bistveno prevladujejo nad ostalimi trditvami, čeprav so dobro pokrita tudi mnenja dru.štev, ki pa se v analiziranem obdobju pojavljajo kot primarni vir nuklearnih trditev samo okoli polemike in zapletov v zvezi z ratifikacijo pridružitvenega sporazuma.
Prav tako je |x>membn3 ugotovitev, da delež evropskih virov komajda presega 10 %, kar ne ustreza pomenu, ki ga imajo Evropske institucije in drža\e članice za slovensko približc\anje Evropski uniji (na primer vloga Evropske komisije kot
• Xtt lirtmerfatti: /Kulubim ii/ftnuiilev tvljti ludi za radijske lininnime in dnevni tisk. medlem kn se iHtsiolek iiiikleai nili irdUev brez navcfibe primarnega rim v vznrLU [«nsltevkov ostalih liskaiiih medijev dvigne nad 40 %.
glavnega pogajalca pri dogovarjanji! vsiopnih pogojev, pravica veta držav članic, ko gre za sprejem novih članic v Evropsko unijo). Evropska komisija se kot vir pojavlja le v 3.5 % trditev. Prisotnost ostalih glavnih institucij Evropske unije, predvsem njenega ministrskega organa pa je zanemarljiva, saj .se slednji vsega enkrat pojavlja kot vir izjav. Na tlrugi strani pa je pogosta uijoraba dokumentov kot virov trditev, pri čemer pa je treba posebej omeniti primere njihovega nejasnega citiranja'".
Akterji v iiukleaniih trditvah
Na televizijskih programih - natančneje v analizirani populaciji nuklearnih trditev - se 'slovenski' akterji pojavljajo bisn/eno pogosteje kot 'evropski'. Gre pravzaprav za neko splo.Sno tendenco pri v.seh štirih skupinah medijev, ki pa je, kot rečeno, vsaj delno nezdružljiva s jiomenom Evropske unije, njenih držav članic ter glavnih organov pri slovenskem približevanju Evropski uniji.
Tabela 2: Frekvenčna porazdelitev akterjev (v združenih kategorijah), o
katerih poročajo televizijski programi
KATEGORIJE AhTERJES'	ŠTEVILO ENOT	ODSTOTEK	KUMUUTTVA
.Sl.OVKNIJA KOTSIMHOI.	495	29.5	29.5
URADNA POUTIKA	38M	23.2	52.7
STRANKI-	320	19.1	71.8
l-:VROI'.'iKA UNIJA S ClANICAMl	216	12.9	84.7
DRU.^VA	103	6.1	90.9
KANDIDATKI-:	46	2.7	93.6
i;VROPA KOT .SIMHOl.	35	2.1	95.7
GOSIHDDAR-STVO	30	1.8	975
TUJCI	21	1.2	98.7
ZDA	14	0.8	99.6
i-:kspi:rti	7	0.4	100.0
SKUPAJ	1675	100.0	
Med 'slovenskimi' akterji se največkrat pojavlja 'Slovenija kot simbol', sledijo ji slovenska vlada. Državni zbor, opozicija ter 'slovenska politika oz. politiki" (v tem zaporedju). V kategorijo "Slovenija kot simbol' sodijo omenjanja besed ""Slovenija", "mi", "nas" iui.ll Pogostost |X)javljanja "Slovenije kot simbola" seveda otežkoča identifikacijo akterjev, saj se ti, kakor je mogoče presoditi, "skrivajo' za omenjenimi besedami.
f* ttibo im i>rimer spitmCeiHilec omenja -fioroClla Hiroltske komisije', firl leni jm ni Jasno, za kakSno fmroCilo l>rarza/mif i(rv. /astedili smo tudi primer, ko je s/mroCei-aJei: omenil, da so V Hriisljn'//uslai-lll .Shivnlp na deselo mesto glede napredka pn prilagajanju .dotvnske zakunotlaje eiro/akl. Kasneje seje izkazalo, da ni Slo za 'Bruselj' (kar se c medijih ulKiniM/a kol sinonim za insUtuciJe liirolake unije), tenn-ei za nek Sludijski center, ki ima /wt' sedet v Hruslju.
>• Na podoben način smo ilefinimh ludi kategorijo livrolia kol simbor (na primer l-irolia nam narekuje hllrejSI mzit>/: luirvkujejo nam si>rejemanje eiro/isklh siantlardov itd)
Mccl strankami se največkrat pojavljata opozicijski SDS in SKD. V primerjavi z njima slabo zastopanost LDS pa je verjetno mogoče pojasniti z izpostavljenostjo vlade oziroma njenega predsednika na televizij.skih programih. Vlada se namreč kot akter pojavlja v 9.4 % vseh trditev, predsednik vlade pa v 2.1 % v.seh trditev.
•Nepolitični' akterji so podreprezentirani, pri Čemer med prvimi desetimi najbolj pogostimi akterji sploh ni akterjev, ki bi izvirali neposredno iz gospodarstva. Prevelika orientacija na politične akterje - med njimi velja po.sebej izpostavili liidi v analiziranem obdobju upoštevanja vredno dejavnost društev - in (posledično) političnih tem v slovenskem medijskem prostoru zagotovo ne izboljšuje kvalitete medijskega pokrivanja slovenskega približevanja Evropski uniji.
Med 'evropskimi' akterji se največkrat pojavljata Evropska unija in Evropska komisija, vendar je njun delež skromnejši (skupno se pojavljata v 8.9 % vseh trditev) kot bi glede na pomen, ki ga imajo organi Evropske unije oziroma Evrop.skih skupnosti na dinamiko uresničevanja ambicij Slovenije glede polnopravnega članstva, mogli pričakovati. V tem kontekstu velja primeroma omeniti tudi skromno zastopanost dveh članic Evropske unije, ki sta naši sosedi, Italije in Avstrije. Italija kot akter v kontekstu slovenskega približevanja Evropski uniji nastopa le v 1..3 % v.seh registriranih trditev, zastopstvo Avstrije pa je še manjše (0.5 % vseh registriranih trditev). Takšne številke lahko po eni strani pojasnijo dobri odnosi med Slovenijo in tema dvema državama v analiziranem obdobju. Seveda pa lahko le predpostavljamo, da skromna pozornost televizije do obeh držav ni konstanta. Vprašanje je (in to bi lahko bil predmet kakšne |xxlobne raziskave), če tovrstna pozornost nt omejena zgolj na poročanje o (potencialno) slabših bilate-ralnimih odnosih s sosedama (na primer z Italijo pred sprejemom tako imenovanega Španskega kompromisa in potencialno negativni vpliv vprašanja statusa 'staroavstrijske manjšine' v Sloveniji na slovensko-avstrijske odnose), medtem ko so druge teme (gospodarske, kulturne, znanstvene) manj prisotne.
Pomenski objekti oz. teme miklearnib trditev
Naši rezultati kažejo, da se v televizijskih programih (kakor tudi v ostalih medijih) prevladi političnih tem kot značilnosti v.sebine razprave niso mogli izognili. Tako med prvimi desetimi najpogosteje omenjenimi konkretnimi pomenskimi objekti" najdemo izključno 'politične'. V primerjavi s lem dejstvom je mogoče ugotovili, da se na televizijskih programih zelo malo govori o temah kot so varstvo okolja, tehnologija, izobraževanje in sociala. Po drugi sirani je opazna prisotnost vojaško-politične mednarcxlne organizacije NATO v kontekstu obravnave slovenskega približevanja Evropski uniji. Mogoče je domnevati, da televizija, pa tudi ostali slovenski mediji (NATO tudi pri drugih skupinah oz. vrstah medijev vi.soko kotira v njihovi vsebini) 'kanalizirajo' pozxjrnost, ko gre za področja delovanja ('specializacijo') posameznih mednarodnih organizacij. Medtem ko je članstvo v NATO izrazito enačeno s slovensko varnostjo, naj bi varnost, ko gre za Evropsko unijo, bila manj pomembna ali vsaj šir.še razumljena kategorija (na primer •člansi\-o v Evropski uniji prispeva tudi k večji varnosti Slovenije').
" .Kamo i> muillzl i-iebinv leleiizlptklli /rnjKrtimof fmo uteiill/lilnitl tOS konbretitih /inmenskih objeb lov (.S/itlcIiiil. .Sivltičtč iniirufti 1997.
Tabela 3 ' Frekvenčna porazdelitev trditev glede na teme (v zdniženih kategorijah), o katerih poročajo televizijski programi
kategorije tem	Število enot	odstotek	kumulativa
poi.mCNi-: ti-mi- (gu;dh			
si.ovknsk!:ga pri»!.i2i:vanja ku)	1046	62.4	62.4
ti-mk pov!-:zank z ku in			
nji:ni.m nadaljnjim razvoji-m	251	15.0	77.4
gospodarski- n-mi-			
SI-OVKNSKHGA PRIHI.lZi:VANJA	144	8.6	86.0
n-:mi-: povi-zanu z dklovanjkm			
SI.OVKNSKli DRŽAVli IN			
njunih institucij	142	8.4	94.5
nato	41	2.4	96.9
izonrazl-atvi-ni^znanstvi-ni';			
TI-HNOI.OSKK IN KULTURNI- Tl-MI-			
slovknski-:ga prihliZkvanja	20	1.2	98.1
.SOCIALNI- TI-:mu			
slovenskkga priuliZi-vanja	11	0.7	98.«
okoljski-: in infra.strukturni-:			
tkm1-: slovi-:nski-:ga prihližkvanja	10.1	98.9	
ostalo	19	1.1	100.0
skupaj	1675	100.0	
Med političnimi temami prevladujejo ratifikacija (8.9 % celotnega Števila trditev), ustavne spremembe (7.8 %), zaSčitna zakonodaja (5 9 %), medstrankarski sporazum (5.3 %) in Slovenija (4.7 %). Čeprav so poudarki na posameznih temah pri tele%'izijskih programih nekoliko različni (pri čemer imamo v mislih predv.sem večjo zastopanost poročanja o pogajanjih oziroma debatah v zvezi z medstrankarskim sporazmnom), pa so osnovni poudarki podobni kot pri drugih vrstah množičnih medijev.
Gospotlarske teme so slab.Se zastopane. Celo med prvimi dvajsetimi najpogosteje omenjenimi pomenskimi objekti najdemo le enega pretežno gospodarskega (lil>eralizacija, 2.1 % celotnega števila trditev). Ostale gospodarske teme (objekti), ki se najpogosteje pojavljajo, so še gospodarski razvoj (1.3 %), strategija (1.2 %) in naložbe (1.0 %). Končno ugotavljamo, da televizijski programi ne posvečajo preveč pozornosti temam, ki lahko potencialno 'negativno' vplivajo na odnos javnosti do približevanja Slovenije Evropski uniji. Naključna selekcija 'negativnih' objektov" ne presega deleža 5 % v populaciji trditev v okviru televizijskih programov. Podobna slika, ki jo je bilo mogoče pridobiti tudi z analizo vsebine prispevkov v ostalih vrstah množičnih medijev, navaja k domnevi, da se prava debata o občutljivih temali slovenskega približevanja v času poteka raziskav morda sploh .še ni pričela.
" 6'rp za lluslrallvna iktttičllev desviili [MidniCIj. kjer je mugoče fimliideifill liidl iienalifiie/tttdedlce vkljiiiemuja vlivnifisio unijo za firebivake Kefiubllbe Slovenije In k! zajemajo raztICne lidibe druibene-ga tiiijenja: hmkiireninoi (meit podjetji): liberalizacija (trga): okolje: itavtl: kmeiljflm delovna mesta: nezaposlenost: firocesl odtoianja v HU (vloga Sloivnlje v njih); suKUilne praiHce: stniSkI Širitve.
Slika J: Delež /potencialno negatiunih' tem v populaciji objektov (televizijski prognami)
0^term(9S.3%)	-HGQatlvne-temo (4.7 %)
Vrednotenje zveze med akterji in temami
V	celotnem Številu trditev v zvezi s slovenskim približevanjem Evropski uniji je vrednotenje pomenskih objektov s strani akterjev, o katerih poroča televizija, v 64.8 % primerov pozitivno. V 24 % je takšno vrednotenje negativno, medtem ko v 11.2 % vrednotenja ni bilo mogoče določiti.
Seveda je ob tem vredno Se enkrat |x>udariti, da uporabljena metoda analize nuklearnih trditev ne omogoča preprostega enačenja vrednotenja v nuklearnih trdit\'ah z medijsko naravnanostjo oz. politiko do obravnavane problematike.
Prisotnost argumentacije za nuklearne trditve
V	večini primerov (58.3 %) so bile trditve, ki smo jili identificirali na televizijskih programih, brez določljivih argumentov. Tudi pri televizijskih programih se je -podobno kot pri ostalih vrstah množičnih medijev - v analizi pokazalo, da je tudi v primerih, ko smo .sobesedilu lahko pripisali določeno argumentativno vrednost, oz. ko je bil argument jasneje razviden, sam tip oziroma vrsto argumentacije težko določiti, saj je takšnih 'argumentov* skupaj kar za 11.6 %. Gre namreč za argumente', ki imajo sicer zdravorazumsko podlago', a jih ni mogoče enoznačno razvrstiti v kategorije, kot so 'politični', 'ekonomski', kulturni', 'socialni'. To nedvomno vpliva na kvaliteto razprav-e o slovenskem približevanju. Redko se v argumentaciji trditev uporabljajo dokumenti oziroma pogodbe (12.6 %). kar je le še dodaten vidik, ki govori v prid teze o manjši kvaliteti argumentacije trditev v slovenskem medijskem prostoru, kot bi si jo morda želeli.
Največkrat so 'avtorji' (tako pre|X)znavni kot neprepoznavni sporočevalci) svojo argumentacijo za trtlitev v zvezi z Evropsko unijo in sloven.skim približev-anjenj, če so jo .seveda vsaj naznačili, vezali na domače okolje in domače vire (68.5 %), v 34.5 % pa so argumentacijo iskali med tujimi viri oz. zanjo izpostavljali mednarodno okolje.
Kvalitativni vidiki vsebine televizijskega powCanja o Evrvpski tiniji Ponieml>nosi vsebine razprave o Evropsi<i uniji, predvsem postavljanja tinevnega reda zanjo ter v tej zvezi potencialni vpliv obravnavanega medija, so usmerili našo raziskovalno |x>zornot tudi na nekatere vidike analize, ki jih zgolj kvantitativna metodologija ni s|X)sobna zaznati. Potrebna je bila pritegnitev tudi kvalitativnih analitičnih prijemov, da smo (X>vezali v.sebino televizijskega poročanja z "medijsko politiko' in vrstami televizijskih oddaj."
Pri analizi informativnih oddaj v televizijskih programih smo ugotovili, da je bilo več kot 80 % vrednostnih trditev prisotnih v osrednjih informativnih oddajah (ob 19.30) ter v lemaLskih političnih otidajah kot so "I'V Konferenca na nacionalni televiziji in Argumenti na POP TV. Tematske oddaje so bile izključno posvečene analizi slovenskega približe\'anja EU, ustavnim spremembam ter prilagajanju slovenske zakonodaje evropski.
Kot akterji ali nosilci dejanj so v osrednjih informativnih oddajah na.stopali društva (40 %), članice EU (42.1 %) ter Slox-enija (kot simbol) v približno eni tretjini trditev. Kandidatke za polnopravno članstvo v EU so se kot akterji dejanj pojavljale izključno v osrednjih informativnili oddajah (94.7 %). Ugotovili sn»o, da je v osrednjih informativnih o<ldajah na analiziranih tele\'izijskih programih posebna pozornost bila usmerjena na dejavnosti vseh močnih kandidatk z;i |x>lnopravno članstvo v EU in primerjanju (med njimi in v odnosu do Slovenije) 'doseženih kriterijev' za njorebitni sprejem. V zadnji informativni cxidaji na nacionalni televiziji (Odmevi) so v večini trditev kot akterji nastopale e%'ro[)ske inštitucije (46 %). Slednji podatek je posebej pomemben glede pozornosti, ki jo uredniška politika te oddaje namenja akterjem, povezanim s slovenskim približevanjem Evropski uniji. Gre namreč za izjemo od ugotovljenega splošnega trenda televizijskega poročanja (kot kaže naša raziskava, je podolxin položaj tudi v drugih medijih), po katerem so evropski akterji v trditvah skromno pri.sotni.
Tematska .struktura poročanja v informativnem programu na televiziji je bila določena s strukturo posameznih oddaj. Tako je v 'pogovornih' oddajah (TV Konferenca in Argumenti) kot tema prevladoval v več kot polovici trditev nacionalni intere.s. Lahko bi dodali, da te teme ni.so |X)udarjali gosti v .studiu teniveč klici gledalcev in vprašanja novinarjev. Nadaljnja analiza vsebine bi |X)kazala. da je v primeru teh oddaj nastopil razcep med institucionalno agendo (kazalom pomembnosti tem) in ntedij.sko agendo, ki je v tem primeru nastopala kot nadomestek agende javnega mnenja. Opozarjamo, da je struktura telefonskih klice%' (ali vdora' javnega nuienja v zaprli institucionalni diskurz) sledila strankarski pripadnosti sogovornika.
V osrednjih informativnih oddajah so kot teme [Kiročanja prevladovale: slo\'en-ska pogajanja, medstrankarsko sporazumevanje (pre\'ladujoča tema v prime-time' informativnih o<ldajah), NATO, približevanje Slovenije EU in razprave o ustavnih spremenjbah. V pozno večerni informativni oddaji na nacionalni televiziji je struktura tem bila nekoliko drugačna: [Xjlnopravno članstvo Slovenije v EU je bila
" Nadtil/iije hexitilo (do baiiai legel liod/toglar/iij/iivletiio lemeljl lui izsledkih dr Seiiidre tUiili-Itriiillii. Zii dovotjenje. d/i so le-il hilikn ti{KinihlJeiil v liriCiiJoCcm lebslii. se jl avtorja na tem mestu fxisc-bej zalii-aljiijeta
osrednja tema (71.4 %), za njo sledita Evropa kot simbol in Evropska unija. Predpostavljamo, da je v tem primeru razdelitev tem sledila strukturi občinstva teh informativnih oddaj.
Kampanjskost medijskega poročanja?
Skladno z intenzivnostjo razprav o približevanju Evropski uniji se je spreminjala tudi pogostost pojavljanja posameznih tem, po\'ezanih z njo. Analiza frekvenčno-sti pojavljanja nuklearnih trditev na televiziji (slika 2) pokaže, da je mogoče govoriti o tako imenovanih ključnih mesecih (maju, juniju in juliju), ko je bilo nuklearnih trditev, vezanih na tematiko slovenskega približevanja Evropski uniji, daleč največ." To je obdobje, ko so bila pogajanja o spremembah, ki jih je Republika Slovenija - točneje politična elita v njenem imenu in imenu njenih državljanov -morala opraviti v notranjem pravnem redu pred ratifikacijo Pridružitvenega sporazuma (sprememba 68. člena Ustave), najintenzivnejša.
Slika 2: Frekt/enčnost pojavljanja nuklearnih trditev na televiziji po mesecih
" l\Mlol)ne reziilldle, torej ttidl sbomjtta identUuo tlllio. Imt jo ponazarjamo s sliko Z smo dohiti tudi /iri analizi/rekivnc/Kijaiipnja nuklearnih trditev/iri ostalih medijih
Seveda zgolj na podlagi frekvenčne distribucije pojavljanja nuklearnih trditev v analiziranem obdobju ni mogoče televizijskega pokrivanja problematike Evropske imije in slovenskega približevanja označevati za kampanjskega. Potrebni so subtilnej.ši prijemi (seveda ob pred izstavljenem zavedanju stalne nevarnosti, da jc mogoče statistično povezati tudi nepovezljivo'). Zato smo na tem mestu posel^ej preverjali našo pr\'o predpostavko o povezavi (televizijskega) vrednotenja ključnih tem in slovenskega približevanja Evropski uniji.
Za preverjanje tako zastavljene hipoteze je bilo vnovič potrebno izvesti določen metodološki premislek: V dosedanji analizi smo ugotovili, da se je poročanje o slovenskem približevanju EU na televiziji glede na Število ugotovljenih nuklearnih trditev kvantitativno najbolj razmahnilo v maju. juniju in juliju. Ti trije meseci so nam zato služili kot opora časovne delitw poročanja (ostali meseci oz. poročanje o slovenskem približevanju je zajeto v kategorijo preostali čas). Nadalje smo iz celotnega spektra tem izločili dve zdru?x:ni kategoriji izpostavitve pomenskih objektov/tem - (i) 'proces približevanja EU' (pomenski objekti, ki neposredno izražajo približevanje Slovenije EU oz. opisujejo ta proces in njegove faze)" in kategorijo (ii) 'ključnih tem', ki vključuje naslednje objekte s Šifranta objektov pri-družitveni sporazum, ratifikacija in ustavne spremembe.
Tabeli 4a/b: Povezanost obdobja obravnave ključnih tem z njihovim vrednotenjem in z vrednotenjem približevanja EU v televizijskem mediju
ki.jučkn čas	NlvVTRALNO	ni:gativno	pozitivno	skupaj
ki.jucnk	56	40	207	303
ti:mi-:	5.9%	2.8%	14.4 %	21.1 %
prl-ostai.i-	95	275	668	1038
tkmi-:	6.6%	19.2 %	46.6 %	72.3
pribuZevanjk i:u	24	12	58	94
	1.7%	0.8%	4.0'*	6.6 '*
skupaj	175	327	933	1435
	12.2%	22.8 '*	65.9 %	loo.o %
Opombe z;t tabelo -ia: Skupno Število enot analize (N) - 1435.
Prv;i Številka v vsakem polju je frekvenca, druga pa odstotek glede na vse enote
analize.
Pearsonov x' " 54.765 (S^gnifikanca obojsetranskega testa - 0.000; df- 4) O polj (O %) s pričakovano frekvenco < 5. Minimalna pričakovana frekvenca - 11.46. Pearsonov kontingenčni koeficient C - 0.192 (S/gnifikanca - 0.000)
•'lzšifraumiiominuiktliobJelilnvsolouaslediijeleme:liarmrmlZM:ija:pognjei-iwje	nrfnrme
v SloiviilJI. fioliinjimviio čkinsivo: predmisU /iribljuCnanja HU; l>nbllieiwije: In firilagfipnje
PRi:O.STAI.I	Ni:VTRAI.NO	ni:gativno	POZITIVNO	SKUPAJ
cas				
ki.jucnk tkmh	0	0	7	7
	0.0"*	0.0%	2.9%	2.9%
PRi:O.STAl.l-;	11	64	129	204
tl-mi;	'i 6 %	26.7%	53 « %	85.0 %
PRIHUZl-VANJK HU	1	11	17	29
	0.4%	4.6%	7.1 %	12.1
.SKUPAJ	12	75	153	240
	5.0-*	31.3%	63.8%	100.0
Opombe za ial>elo -ib: Skupno število enot analize (N) - 240.
Prva šte\'ilka v vsakem polju je frekvenca, druga pa odstotek glede na vse enote
analize.
Pearsonov x' ~ 726 Ci»;gnirikanca obojestranskega testa - 0.371; df - 4) 4 polja %) s pričakovano frekvenco < 5. Minimalna pričakovana frekvenca - 0.35. Pearsonov kontingenčni koeficient C - 0.139 (SigniRkanca - 0.317)
Za populacijo nuklearnih trditev na televizijskih programih lahko o povez;mo-sti vretinotenja procesa približevanja Evropski uniji in vrednotenja 'ključnih tem' govorimo le v obdobju ključnih odločitev. Pri tem se izJtaže, da statistično najbolj značilno narasle število neopredeljenih trditev o približevanju EU (od 12.2 % vseh neopredeljenih trditev v jKipuIaciji na 25.5 % neopredeljenih trditev o slovenskem približevanju) in to na ntčun statistično nekaj manj pomembnega znižanja števila neopredeljenih trditev (od 22.8 % na 12.8 %). Enako velja za irdiive o ključnih temah, kjer število negativnih trdite\' upade sorazmerno bolj kot naraste število nevtralnih trditev (od 22.8 % na 13-2 % - v primerjavi z nevtralnimi trditvami - od 12.2 % na 18.5 %). Končno, pri preostalih temah naraste število negativnih trditev (od 22.8 % na 26.5 %) in upade število ne\'tralnih (od 12.2 % na 9.2 %).
Hipotezo, ix> kateri obravnavanje ključnih tem slovenskega približevanja na televiziji sovpada s povečanjem odstotka pozitivnega vrednotenja samega procesa približe%'anja, smo morali na podlagi predstavljenih rezultatov analize, ki so v osnovi podobni rezultatom analiz ostalih treh kategorij medijev (Splichal, Svetličič in drugi 1997:68-73), zavrnili. Ce kljub temu lahko govorimo o povezanosti vrednotenja z obravnavo tematike približevanja, kadar na televiziji obravnavajo ključne teme, pa velja ugotoviti, da je 'smer' vre<lnotenja približevanja v tem primeru sovpadajoča s 'smerjo' vrednotenja samih ključnih tem - v naših primerih gre za hkr.itno upadanje negativnega vretinotenja ključnih tem in približevanja in naniščanja nevtralnega vrednotenja obeh tem. Preprosteje rečeno, iz analize trditev televizijskega medija izhaja, da televizija p:isivno spremlja dogajanje na področju približevanja Evrop.ski uniji, čakajoč da politične elite sprejmejo ključne odločii\'e', ki jih poleni posreduje 'splošni' in 'posebnim javnostim' (oz. ciljnim publikam).
Razmišljanja ob rezultatih analize
Razen pri pokrivanju političnih vidikov je bilo poročanje televizije o približevanju Slovenije Evropski uniji manj pogosto. Viri, na katere se je televizijski medij opiral, so prvenstveno izvirali iz politične sfere. Ne gre samo za "potl-reprezentativnost' pomembnih tem (na primer gospodarskih) in pomanjkanje ek.spertnih znanj, ki smo ju v analizi lahko prepoznali. Izkazalo se je tudi, da je med januarjem in septembrom 1997 televizija pokazala manj interesa za navidez 'manj pomembne' teme, kot so denimo okoljski in socialni problemi.
Prevladujoč delež politične vsebine poročanja o Evropski uniji in slovenskem približevanju je mogoče pojasniti tudi z obdobjem, v katerem je raziskava potekala. Slo je za (politična) pogajanja znotraj Slovenije o njenem prihodnjem odnosu do Evropske unije. Ta so se dejansko dotaknila nekaterih temeljnih političnih problemov, kot na primer vprašanje nediskriminacije tujcev pri pridobivanju lastniške pravice nad zemljo v Republiki Sloveniji." Razi.skava, izvedena v 'mirnejšem' obdobju bi mogoče dala drugačne rezultate, predvsem glede na opredeljeno strategijo približevanja Slovenije do Evropske imije."
Sc\'eda je treba poudariti, da prevlada |X)litičnih tem v določenem obdobju ni nobena slovenska posebnost. Politične teine in kriteriji so skozi celotno zgodovino procesov širitev Evropske unije igrali pomembno vlogo, še zlasti, ker ti procesi niso bili vedno vodeni zgolj zaradi gospodanških vzgibov (Breckinridge 1997)." Pa vendar takšna razlaga sama po sebi ne zadošča, da bi v celoti pojasnili usmerjenosti' televizije pri obravnavi posameznih tematik, vezanih na .slovensko približevanje Evropski uniji. Težko se je na primer izogniti splošnemu vtisu o določenem pomanjkanju interesa televizijskega medija za evropske zadeve, .seveda z nekaterimi izjemami, omenjenimi tudi v tem prispevku. Tovrstno f>omanjka-nje interesa je v določeni meri verjetno pogojeno z majhnostjo (tudi njenimi socialno-psihološkimi konsekvencami) države in njene družbe, kakor tudi s |X)I-preteklo zgodovino. Slovenija je bivša .socialisUčna država, ni med najpomembnejšimi akterji v mednarodnih odnosih in ni še povsem vpeta v globaliz;icijske procese. Morda je temu primeren tudi medijski interes z;i mednarodna dogajanja, kar vključuje tudi Evropsko unijo. Brez močne tradicije' obsežnega in sistematičnega poročanja o evropskih zadevah pa je ne samo televiziji, anipak kateremu koli tipu slovenskih medijev težko aktivno posegati (na primer preko komentarjev novinarjev ekspertov za posamezna področja, s predstavljanjem mnenj strokovnjakov, z raziskovalnim novinarstvon») v javno razpravo. Tovrstni tradiciji' .se televizija, pa tudi ostali slovenski mediji približujejo, čas pa bo pokazal, kako kvaliteten in dolg bo prehod, ko se bodo 'novi' družbeni stvarnosti prilagoditi tako mediji kot
" Tomliie leme smo v analizi zdmtei-all v ■/MlIiKne'.
" StralcRija Republike .S|<»vcni|c /j» vkljuCcvanjc v t-viopskn unijo vldJiiCnjv analizo niza občulIJUili tem. katere smo lahki, v i>rlc'iiJtK'em /irls/K-t-kn zgot) nakazah, /mzomosl /laje /losiviena iiidl ubiviCanJn sloiTiiskeJavnosti o l-vmfiski nnljl In slotvnskem vkljiiievanjn (Itm. 77^)
" Nekoliko bolj fM/tlohlJeno bi bilo mr^e tenni tliHlali. da so ne /(lede na zatr/evano /irednosi IkmIIsI fnlltiCnIh bo<tlsl Mos/KMiarskih kriterijev za vClanJeninje. vedno iifKkiievah sfmi/lko isake kandidatke iHuebeJ (Hrinar l'J96.
posamezniki znotraj njih » Zavedali se je torej treba, da razširitev Evropske unije Se zdaleč ni samo politični proces. Vsaj tako, če ne Se bolj pomembne, so gospo darske, socialne in druge dimenzije približevanja. Izvajanje standardov, ki jih na omenjenih in drugih področjih zahteva Evropska unija, bodo dodobra spremenili življenja prebivalcev drž;ivc, ki se poteguje z;i polnopravno članstvo. Zato je zelo pomembno, da bodo ti prebivalci o vseh posledicah (dobrih In slabih) članstva v Evropski uniji pravočasno in kvalitetno obveSčeni. Pri takšnem obve.ščanju imajo ključno vlogo prav mediji, kot posredovalci družbene realnosti. Že z večjo diver-zifikacijo akterjev, ki nastopajo v medijih (torej dajanje v-ečjega |x>mena tudi drugim akterjem poleg političnih), bo pestrost informacij in mnenj o posledicah |X)lnopravnega članstva v Evropski uniji večja. Polnopravno članstvo v Evropski imiji je projekt takšnih razsežnosti, da enostavno ne more in ne sme biti nič drugega kot projekt (dobro informiranih) državljanov Slovenije kot celote.
Povedanemu ob rob velja dotlati še naslednje. Nujnost 'tako teoretične kot enjpirične prilagoditve' na realnosti', ki jih med drugim načenja tudi naša študija primera, predstavlja izziv ne samo slovenskim množičnim mctlijem, ampak tudi preučevalcem metlnarodnih odnosov, še posebej tistim, ki se ukvarjajo z analizo zunanje politike in evropskimi študijami. UpošteviUi bomo morali," da so mediji pomemlx;n člen, ki posredujejo bistvene elemente drvižbene kon.strukcije realnosti ali celo, da v družljenem .svetu in tutli v procesih razumevanja širitve in poglabljanja Evropske unije, 'ni neposredovanih realnosti' (to na splošno prepričljivo z.iUrjujeta Nimmo in Combs (1983.2-l6)). Ob upoštevanju tega dejstva, bo potrebno v nadaljne analize vloge in pomena medijev v procesih vključevanja v Evropsko unijo upoštevati 'subtilnejše' distinkcije, ki posredovanje množičnih medijev ločujejo tako od sfere javnosti (javnega mnenja) kot od sfere javne oblasti (Dye 1995, 299, 303-5). Pniv tako ne lx) odveč upoštevati inherentno intepreta-tivno naravnanost medijske vsebine (Mollis in Smitli 1990, 1, 68-91), kateri se še bolj kot - bodimo samokritični - tudi naše kvantitativno naravnano znanst\'eno pojasnjevanje, prilega kvalitativna analiza (medijskega in/ali političnega) diskurza tudi ko proučujemo takšne 'makro' kategorije, kot so mednarodni odnosi, zunanja politika ali denimo Evropska unija (Waever 1994,25'4-7).
niko mji o/KizoiHild doivnsJtih nnniir ki so uletlc na razmaja v sodobni mednarodni skii/niosii ttbiulljn^SI ■ do fseh vidikov{mMemallke Cluvebtn ili /iranc liripLsiiJtio Se zmeraj /mmemhno liogp lako Imenovani s^imocenziirl noiinarjev CKe/iori on llnimin RlgliLt in Slovenia' 1994. 79J Vlem konieksm mortlti ne bi bilo najmk ludi ob firoblemaitkl /iriblltevanja lUro/iski uniji govorili In razniLdili o manjku •kritične publlcUele'. ki p midomeSCa 'demoiulrallvno In manipidativno razvita publliiteta' (llabernuis 7SWy. 27IX Tlidi zalo smo lahko prepričani, da analiza meilljske vsebine, ki smo te Je lotili, pntlsiavlja kar primeren pri.siievek k .doven.ikemu diskurzu o vključevanju v livrofako unija
Vidi v sloi.vn.ski llteraluri se nahajajo osnoiv za tovrstno skle/Hinje (llenk<j 1994: 1997. 276). V tuji llieraluri /m se Je lioleg dobro znanega Deutschevega pris/Kika k analizi zunanje /K>hilke skozi kaskadni model /«mčne komunikacije (1'JHH. l24-.1.ij. bjer mnotični metUji poleg drutbeno^monuske elite. oUastno-fmllllčneg/i .sistema, mnenjskth itMlilelJev In /irebiMkiva (-množičnega mnenja'j, [Kisredujejo v loku In vzvratnem toku (fccdbiick) Injiirmacij In družbeni konsirukciJI realnosif. mogoče vsaj deloma zgledovati po predstavnikih lako Imenovanega /irlslopa k mednarodnim odnosom skozi /trtKese odločanja (glej na primer \Vendzel I9HI. 407-12)
LITERATURA
lk:nko, Vlado.1994. "Mednarodni odnosi in javnost". Javnost/Thc I'ublic 1(1-2), 57-75.
licnko. Vlado. 1997. Znanost o mednarodnih cxlnosih. l-jubljana: h'DV.
»rcckinridgc, Robert K. 1997. 'Political Consideratioas of the Mediterranean and l-FTAn KnUirgcments of the Kuropean Union". Journal of International Relations Issues of ("olitics, U(w antl Kconomy) 4(1-4).
nr&ska. Uric vxin. Martin BrusLs, Claus CicrinK. Andrls Inotai in Monika Wohircld.1998. Costs. DencfiLs and Chances of Kastern Kniargcment for the Kuropean Union. Göcrsloh: liurtcLsmann Foundation Publishers.
Brinar. Irena. 1996. "The Kniargcmcnt of the KU and Slovenia: The Kconomic and Political Criteria of the Kniargcmcnt Proccss throughout the KCKU's History". V: Flnk-Hafncr, Danica in Terry Cox (ur.) Into Kuropc? I\.'rspcxtives form Britain and Slownia. 23-48. Ljubljana: FDV.
Hrinar. Irena in Stein Kuhnlc.1994. "Pcrspcctivcs on lluropean lntcgratk)n in Smaller Democracies: Norway and Slovenia Compared". V: DuCar. Bojko in Stein Kuhnic (ur) Small States Ct>mparcd: Politic-s of Norway and Slovenia. 1-28. Bergen: Alma Mater Forlag.
Hufar. Bojko In Irena Brinar. 1994. "Sk)venian Foreign Policy". V: Blbie. Adolf in Gigi Graziano.1994. Civil ScK'icty, P«jlitical Socicty, IX-mwracy, 425-47. Ijubljana: SLOPSA.
Kcniercn, Frans H. van. Hob Grotcndorst, Francisca Snoeck Hcnkcmans in drugi. 1996. Fundamentals of Argumentation Theory: A Handbook of Historical Backgrounds and Contemporary Development.*. Mahwah, New Jersey: Uwrence Krlbauni Associaties.
Dcut-sch, Karl W. 198«. Tlie Analysis of lnternatit)nal Relations, 3. l/daja. Knglc^^•o(>d Cliffs, New Jersey: Preniitv Hall.
Dunn, William N.1994. Public Policy Analysis: An Introduction, 2. izdaja. Knglewood Cliffs, New Jersey: Prcnticc Hall.
Dye, Thomas R, 1995. Understanding IHiblic Policy, 8. ixdaja. Knglewood Cliffs. New Jersey: Prcnticc Hall.
Habermas. Jürgen. 1989/1962. Strukturne spremembe javno.sti. Ljubljana: SKUC in Filozofska fakulteta.
Hallin, Daniel C. 1994. We Keep Amcrica on Top of the World: Television journalism and the public sphere. London and New York: Rtjutledgc.
Hollis, Martin in Stcvx- Smith. 1990. Flxplaining and Understanding International Relations. Oxftjrd; Claredon Pre.ss.
Nimmo, Dan in James K. 0)mbs. 1993. Mediated Political Realities. New York In London: Longman.
PotoCnik, Janez in Boris Majcen. 1996. .Slovenia and the Kuropean Union: Analysis of P<i.ssible Con.set|ucnces of Approaching Kuropc - CGK Approach. Ljubljana: IKR.
"Report on Human Rights in Slovenia". 1994. Journal of International Relatioas (Issues of l»olitics, I.aw and Kconomy) 1(1), 77-81.
Scnior-NclU), Susan in Karen K. Smith. 1997. The Con.scquenccs of i:a.stcrn Ivniargemeent of the Kuropean Uniiin in Stages. KUI Working Papers - R.SC Nt). 97/51. Fircnce: l-uropean Univ-ersity Institute.
Splichal, .Slavko. 1990. Analiza bc.scdil. Ljubljana; FSPN.
Splichal, Slavko, Marjan Svx-tlieiO, Zlatko SabiC, Milan Brglcz in Tanja Oblak. 1997. KonCno pon>Cilo nizlskavv poročanja .slownskih nKdijev o približevanju Kvropski uniji na osnovi računalniško obdelanega klipinga. Ljubljana: FDV - CMO in CDK.
Stanovnik, Peter in Marjan SvctliCiC. 1996. Slovenia and the Kun)pcan Union. Prlspewk predstavljen na ekspertni konferenci "The Kconomic Aspects of Slovenia's Integration into the Kuropean Union". Bled, 12.-13. april. TKPSA in CMO.
■Strategija Republike Slovenije za vkljuCevanj v I':vropsko unijo" - l-PA 371-11. 1998, Poročevalec Dr;.avncga zbora Republike Slovenije XXIV{4), >88 (16. januar).
Svetličič, Marjan. 1998. Slovenian State Strategy in the New Ivurope. TKI Working Papers on Kuropean Integration and Regime Formation 24/98. fobjerg: South Jutland University Press.
Toulniin, Stephen Kdclston. 1964. The U.ses of Argument. Ix^ndon in New York; Cambridge University Press.
Wiver. Ole. 1994. ■Rcsi.sting the Temptation of Post Foreign Policy Analysis". V: Carlsnaes, Walter in Steve Smith (ur.) Kuropean Foreign Policy: The KC and Changing I'crspectives in Europe. 238-73. l.(mdon. Thou.sand Oaks in New Delhi; SACK.
Wcndzel, Rolx-rt I.. 1981. International Politics; Policymakers and l>oIicymaking. New York (ctc.): John Wiley & .Sons.
162