Leto XXV.
Poštnina plačana v gotovini.
Lendava, 16. januara 1938.
Štev. 3.
Cena 1 Din.
Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2·50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov : Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din. i tak niža Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1·50 Din.
Franc Horvat, širiteo Novin i Mar. Lista, Bogojina:
Nekaj misli od katoličanskoga tiska negda i zdaj
med Slovenci.
I.
Človeki je prirojeno, da se vsigdar zanima za novosti. Tak so že naši stari očaki bili navdüšeni za kakše novice.
Gda so ešče ne poznali, ka je tisk, to je za časa törski bojov, gda je törska vojska prodirala proti našim slovenskim vesnicam, so naši vojaki vužigali kresove i s tem so naznanili doma, da je nevarnost za domačine.
Bili so novinarje, šteri so hodili od mesta do mesta, ka so lüdem novice pripovedavali. Med temi so bili tüdi kakši beračje, šteri so zraven dobro slüžili.
Ali najstarejše novine mamo ešče dnesden očuvane, to so novine v rizbaj, (malane novine) na končnicaj, i to najdemo na panjih pri rojaraj na Kranjskom.
Prve tiskane so prišle 1. 1868.: „Ljubljanske Novice“. Pred 40—50 leti je bio naročeni za novine samo kakši izobraženi človek. Na vesnicaj pri kmetaj je od toga nej bilo čüti, zadovolen je bio, či je na konci leta zvedo v kalendari novice celoga leta.
Slovenski narod je vsigdar bio obdarüvani z modrimi možmi, šteri so se borili i se bodejo borili za naše Slovenske pravice, i šteri držijo našo slovensko kulturo. Med temi je bilo i je največ dühovnikov.
Katoličansko tiskarno, zdajšnjo Jugoslovansko v Ljubljani, štera slovi kak malo štera v Europi, je tüdi nastavo dühovnik : Josip Jerič 1885 1. Pri tom ogromnom deli so njemi pomagali dühovniki cele ljubljanske püšpekije. Či poglednemo v to tiskarno, se nam vidi, kak či bi prišli v kakšo Čüdno deželo. Uredništva so vse prepletena s telefonom, gde se dobijo vse vrste novice. V posebnom oddelki je človek, šteri lovi glase iz celoga sveta, potom radija. To, ka se zgodi v ednom hipi, v Ameriki, Ažiji, ali na šterom koli tali sveta, to v tistom hipi Zvedi te urednik, ki, se razmi, tüdi more znati najmenje 6 jezikov, da te novice obrne v slovenščino. Bio je tüdi svoj čas v slüžbi na velkoj ladji na Atlantskom Oceani. Sküpno je zaposleni v toj tiskarni 350 lüdi.
No i tej uredniki vse spise dobro preštudirajo i odpošlejo v tiskarski oddelek, gde se potem tiska: „Slovenec“, „Slov. dom“, „Domoljub“, tüdi se tiskajo naložili mesečniki: „Bogoljub“ i štampa se neštevilno drügi dobri tiskovin pa knig. V tiskarni mašini ropočejo noč i den. Vsaki stroj natisne na vüro 24.000 izvodov 8 stranskoga časopisa.
Strašna sila. V ednom hipi pride novost iz drügoga kraja sveta i to se včasi natisne, po-
šle se na vlak i v par vöraj zvediš novosti s celoga sveta. Što je mogoče, zvün naši Novin“, naj sega po našem krščanskom dnevniki: „Slovenci“, šteri je tretji po števili naročnikov v Jugoslaviji.
Tak tüdi mi v Slov. krajini mamo takše velke može i to so večinoma tüdi dühovniki, šteri so se vnogo borili pod vogrskov vladov za sloboščino slovenskoga tiska i za slovensko materinsko reč. I ta zvezda tiska je zasijala že pred 200 letmi pri sv. Bedeniki i to je bio: dühovnik Mikloš Küzmič, on nam je dao trden fundament za narodno živlenje, narodno šolstvo, bio je za nas kak za Štajerce Slomšek.
Po Küzmičovoj dobi so se
ešče vsigdar najšli dühovniki, šteri so širili slovenske knige : katekizmuš, biblijo i molitvene knige. Moč našega domačega tiska je Šla čiduže naprej. V našoj dobi smo dobili znova dühovnike, šteri so sprevidli, ka mi Slovenci moramo iti čiduže naprej, kak v verskom, tak v kulturnom pogledi. † Kanonik dr. Ivanócy z svojim kaplanom J. Kleklom i z jürjanskim kaplanom, poznejšim bogojanskim plebanošom, so začnoli priporačati Mohorske knige v naše krščanske domove i izdali prvi kalendar pred 34. leti.
Če poglednemo nazaj v zgodovino Slov. krajine, vidimo, da so tej možje bili klica za našo slovensko sloboščino.
Na pot.
Človek se ne zveličava sam. To je istina. Oni, šteri mislijo, da jim vera nameče obveznosti samo v cerkvi, v privatnom živlenji, a njihovoga javnoga gospodarskoga, političnoga i drüštvenoga živlenja ne dosega, se motijo. Nega naravnih zakonov, šteri bi v gospodarstvi, drüštvi i politiki delovali mimo vesti. Što to vči, greši. Takša pot vodi do odbijanja človečega živlenja, do brezmiselnosti, do najvekše živlenjske zablode.
Žalostno je, da se dnes Vnogi katoličanci malo brigajo za javno živlenje. To je tak zvana „navzočnost“ katoličancov v sveti. Ta nemarnost katoličancov je dovolila, da so se v sveti razpasle vnoge sile teme, nereda, smrti. Tak se dogaja, da so grda hüdobija, prepredena vkanlivost, razvüzdano živlenje, še pred rojstvah zapravlena deca dnes živlenjska pitanja, s šterimi je zaposlena javnost, štera majo čast na visike naslove i prve strani modernoga časopisja. Katoličanska načela i navuki, katoličanski drüštveni interesi pa so potisnjeni v kot, med oglase, med notice, za štere se malo što zanima. Tak raste den za dnevom brezdno, štero silno privlači katoličanstvi odtüjeni svet.
Za rešitev sveta je nüjno potrebno, da smo vsi katoličanci „navzočni“ v sveti. „Navzočnost“ v sveti je ne za katoličanca nekšo novo stališče, šteroga bi on morao sprejeti ali odbiti. To je globoka obveza, štera izhaja iz njegove same naravi, iz njegove „neskončne veličine i njegove neskočne nevole,“ pravo bi sv. Tomaž. „Čütim, da sem dužnik vsakšemi stvorenji“ pravi sv. Paveo.
Katoličanec ne pripada tomi sveti, ali živi v tom sveti. Kato-
ličanec mora biti „sol zemle“. On mora dati sveti njegov smiseo, ne zato, da v tom deli najde sovje zadovolstvo i vživanje, nego zato, da od toga dela, od toga napora od toga trplenja deli sočloveki dobo. Katoličanec je daleč od one pohlepnosti samolübja, štera je fundamet kapitalizmi, kak tüdi daleč od zablode komunizma. V dvoboji med kapitalizmom i komunizmom, katoličanec ne je posrednik. On se bori proti komunizmi, ali nigdar kak kapitalist v imeni gospodarskih interesov, nego z ednoga dosta višišoga stališča, s samoga stališča živlenja, človeka, ki nosi božo podobo.
To svojo »navzočnost* v sveti katoličanec najleži vrši zvün vsakše stranke. Ne na „desno“, ne na „levo“, nego po poti, štero je začrtala Cerkev. Vnoge stranke na „desni“ i na „levi“, v šterih so sodelovali katoličanci, so večkrat škodile veri s svojimi nespretnimi i nebrzdanimi rečmi i zaleti. Če je pa gde dana prilika i garancija za delovanje s pomočjov stranke, delajmo prek te stranke za dobro stvar, a nigdar za samo stranko. Če što ma pravico i moč, da zrüši razredni plot med raznimi razredi, te jo ma predvsem katoličanec.
Prav zdaj za Božič je pali zadoneo iz Rima glas poglavara sv. Cerkve: „Od vseh strani se dnes nesrečneži obračajo na nas — vsi, šteri trpijo. — V vseh deželaj vtegüjejo k nam roke lüdje, šteri so toti daleč od nas. Pogled na vnožino nesrečnih i zablodenih nas globoko potresa. Čüjemo reči razrednoga boja, državlanskih vojsk, bojn, preganjanja, vmorov. Če bi dnes Kristuš prišo na svet, bi stopo k vsem tem nesrečnežom i jim govoro reči globokoga sočütja. — Mi katoličanci ščemo razveseliti i tolažiti vse tiste, šteri trpijo. Mi ščemo delavcom pomagati, da dosegnejo vse svoje pravice, ščemo pripraviti pot, da bi se v pravičnosti i lübezni narodi spravili. Ako iztegnjena, proseča roka od vaše strani izražava želo, da bi bole spoznali katoličanske brate i da bi poštüvali vero, štera jih oživlava, spoznali njihovo osvedočenje, njihovo čüvstvovanje i njihova dela, potem se Cerkev ne de branila, da vam omogoči to spoznanja i ví te mogli naskori ugotoviti, da more Cerkev mogočno i bistveno prispevati k sreči vsakoga.“
Katoličanec lübi red, ar zna, da nered rodi krivico. On vsigdar teži za redom, čeprav zna, da ga človeča narava nemre popolnoma stvoriti. Pa če se tüdi nigdar ne stvori popolnoma na zemli red pred drügim Gospodovim prihodom, pred onim ča-
som, gda se Gospodar i Sodnik vrne, da vlada v slavi, katoličanec dobro zna, da je on vpisan v večnosti. To davle katoličanci vrednost i moč za obnovo sveta.
Vojska Križa ne ide samo za tem, da vspostavi red na sveti, nego stvori red v srcaj katoličancov. Iznad delovanje strank i razredov, iznad slabostjov tela i düše, iznad samolübja i hižnih navukov, katoličanec mora biti v istom trenotki navzočen v sveti i v sebi. Na to ga ednok za vsigdar pozvo glas, šteri je zadoneo s gore Judeje i če na njega ne odgovori, nišče drügi ne bo za njega nigdar odgovarjao.
To je naša odločitev v zarji novoga leta. Ali mo katoličanci popolnoma verni zahtevam svoje vere, ne samo v privatnom, nego tüdi v. javnom, gospodarskom, drüštvenom i političnom živlenji, — ali de pa celi svet noso kaštigo nevere i joja. Tretjega izhoda nega. Grački Vili.
Pozdrav
preč. g. Camplin Ivani.
Bodočemi izseljenskomi dühovniki za Francijo. Gda smo poglednoli Tvojo sliko i dovolenje Prezvišenoga gospoda apoštolskoga administratora Slovenske krajine, Dr. Ivana Jožefa Tomažič-a, ka nam pošlejo pastéra, nam raztepenim ovcam, so se nam oči zarosile od velike radosti. Tisočeri Bog plati za té veliki dar Prezvišenomi.
Tebi pa kličemo, dragi naš pastér, mi rastepene ovce na tom trnjavom pašniki, Bog Te spremljaj i vodi vse dni, ka boš prebio med nami, i Bog Ti obilno plačaj vse trüde, štere boš meo z nami.
Blažene božične svetke i srečno novo leto Vam, g. urednik i vsem gg. dühovnikom, našim domačim, rodbini i prijatelom, domačim i tukajšnjim. Daj mali Jezušek tam v betlehemskoj štalici...
Jožef Šömen, Terezija Padarič iz Bogojine ; Leopold, Števan Mencigar, Recek Janoš iz Venčeslavec; Kalman Casar i žena iz Odranec á Ecquetot, Eure, France. — Pozdrav Ti prisrčni, krajina ti Slovenska, mili naš dom. Pisao Šömen, chez Mr. A. Dequatremare á Ecquetot, par St. Aubin, Ecroville.
Novi list.
Pred dvema letoma je bila Ustanovlena Kmečka zveza. Ka je namen te organizacije, od toga smo že pisali. Delati hoče nato, da se zbouša naše gospodarsko stanje, ka bomo na svoji domovaj lejko tak živeli, kak se človeka dostaja. Naš kmečki stan šče napraviti enakopraven drügim stanovom. Da bi ležej dosegnola te svoj cio, je začnola izdajati svoj list „Orač“, ki bo izhajao vsakši mesec ednok. Geslo toga lista je: delati za lepšo bodočnost slovenskoga kmeta. List poziva k sküpnosti vse naše kmete. „V slogi je moč“, pravi slovenski pregovor. Le če bomo zložni med sebov, bomo dosegnoli to, ka si vsi želemo : zbolšanje gospodarski prilik.
Kmečka zveza ma že 60 jezero članov. To velko število nam svedoči, kak potrebna je bila ta organizacija. O živlenji i deli tej jezer bo poročao list „Orač“, jih vzgajao i izobražüvao.
Pred sebov mamo prvo številko toga lista. Kak glasilo nepolitične organizacije, bo „Orač“ nepolitično glasilo, zato ka ma kmečka zveza na svojem področji šörko pole dela.
Naš Širiteo, Horvat Franc iz Bogojine, nam je zbrao štatistiko časopisov, mesečnikov i drügih knig za bogojansko župnijo. Zgoraj navedena tabela nam jako lepo kaže vse to. Iz nje se vidi, da so na prvom mesti so naši katoličanski časopisi, posebno naš M. List i Novine. Kak nam pa že zdaj povedano, bodo letošnje leto naročniki naši katoličanski Novin ešče narastli v bogojanskoj župniji. Zato se širiteli i naročnikom uredništvo najlepše zahvalüje. Prosimo pa tüdi drüge naše širitele, da bi istotak napravili takšo štatistiko od svoji far, kak jo je bogojanski Širiteo napravo.
Vredništvo Novin.
2
N O V I N E
16. januara 1938
Nedela
po Treh Krali drüga.
Evangelij (Janoš 2). Tisti čas svadba je včinjena v Galileanskoj Kani i bila je tam Mati Jezušova. Zvani je pa bio, i Jezuš i vučenicke njegovi na svadbo. I gda bi zmenkalo vino, pravi Mati Jezušova njemi : vina nemajo. I veli njej Jezuš : Ka je meni i tebi žena ? Ešče je ne prišla vöra moja. Veli Mati njegova slugom: kajkoli bode velo vam, včinte. Bilo je pa tam šest kameni vejder, položeni poleg očiščavanja židovskoga, držeče vsako dvej, ali tri merice. Pravi njim Jezuš : napunte ta vejdra z vodov i napunili so je do štrihoma. I veli njim Jezuš: zajmlite zdaj i neste starišini. I nesli so. Gda bi pa koštao starišina vodo na vino obrnjeno i nej je znao odket bi bilo, slugi so pa znali, ki so zajimali vodo : zove zaročnika starišina i pravi njemi: vsaki človik obprvim dobro vino da,i gda se že zapojijo, teda ono, štero je lagojejše : ti si pa zadržao dobro vino do eti mao. Ete začetek je včino čüdni dejl Jezuš v Galileanskoj Kani, i pokazao je diko svojo i vervali so v njem vučenicke njegovi.
Hižni zakon je jako resna i sveta zadeva. Zakaj ? Odpri sv. Pismo stare zaveze. V 26 vrstici najdeš zapisano : „I Bog je pravo : Napravimo človeka po svojoj podobi i spodobnosti, I Bog je stvoro človeka po svojoj podobi; po božoj podobi ga je stvoro, moža i ženo je stvoro. Bog jiva je blagoslovo i pravo : Rastita i množita se, napunita zemlo i podvrzita si jo.“
Zakon je tedaj popunoma boža naredba. Ka Bog včini, to je vse dobro i sveto. Mi ne razmimo skrivnosti v živlenji človečega deteta. Je pa od Boga i gde vlada boži red, je vse plemenito i dobro. Zato moremo vse tak vzeti, kak je Bog šteo i kak je položo v človečo naravo, čiravno skrivnostno.
Kak lepo bi bilo na sveti, či bi meli vsi zakonci vzvišene misli od zakona. Kak vse lepše bi potem govorili od velikih skrivnosti človečega živlenja ; koliko več poštüvanja bi meli eden do drügoga. Zakon je važna zadeva. Od zakonskoga živlenja, kakše Bog žele, odvisno ne samo vaše zdravje zakonci, nego tüdi zdravje vaših potomcov. Što se ne drži božega reda, ga zadene boža kaštiga. Vsi grehi proti človečoj naravi se maščüjejo nad lastnov naravov. Takše je pravilo božega reda. Zakon je pa tüdi jako sveta stvar. To je že po svojoj naredbi. Je pa to ešče toliko bole, ar ga je Kristuš podigno v svestvo. Oplemenito je s tem očetovstvo i materinstvo pa obema obečao potrebne milosti, da mož i žena lehko spunjavleta svoje dužnosti kak oča in mati po božoj voli. Sv. zakon je določeni za razvoj božega kralestva na zemli i za napunenje nebes s svetniki. Sv. zakon je jako bogata vretina milosti za očo i mater za celo živlenje. Obema davle milost, da spoznala medsebojno razmerje, štero jima potem prinese medsebojno postüvanje, občuva mir i jedinost. S pomočjov milosti sta ednoga srca, sta eden drügomi posvet jakosti. Bota pa tüdi sveti i posvet svojoj deci. Po milosti sv. zakona pa mož i žena tüdi spoznata, da so deca ne breme i nadloga, nego vez zakonske lübezni i tisti biseri, štere Gospod vesolstva lübi i bo ednok terjao za nje odgovor.
Či je zakon tak Važna i sveta zadeva, potem se trbe na njega pripraviti z lepim živlenjom. Nevražena mladost, neskaljena čistost, je najlepša dota za zakon. Zato pravim posebno deklam: ne misli, da moraš moža dobiti, naj bo kakšte. Ravno prevelika žela po zakoni, zapela deklo, da je pripravlena za vse, samo da ga dobi ! Vsaka naj si misli : či je boža vola, či so okoliščine takše, da pridem pošteno v zakon, či je dober človek, s šterim bi, mogla živeti srečno, potem že. Či pa bi mogla celo živlenje ž njim meti pekeo, je bole, da tak ostanem.
Razgled po katoličanskom sveti.
Ka bode v Budapešti na mednarodnom eucharističnom kongresi.
Maja 25. sküpno prečiščavanje državne policije.
Maja 26. sküpno prečiščavanje več sto jezer dece i mladine.
Maja 27. sküpno prečiščavanje madjarske vojske i bivših vojnikov.
Maja 27. nočna molba Najsvetejšega za moške, polnočnica i sküpno obhajilo moškov.
Maja 28. slovesna boža slüžba po vshodnom obredi za zjedinjenje krščanstva.
Maja 29. slovesna sv. meša papinoga odposlanca, sküpno prečiščavanje za vse i govor sv. Oče pape, Pija XI. potom radia. isti den popoldnevi procesija z Najsvetejšim po Andrassyjovoj vulici i molitev v pomirenje Jezušovoga Srca, od grešnoga sveta toliko razželjenoga, posebno za zablode nesrečnoga komunizma, naj se teh svojih blodnih ovčic smiluje sladko Srce Jezušovo i je povrnjene obine na sebe i reši večnih i časnih nesreč.
Začne se kongresna slavnost z veličastnov nočnov procesijov z Najsvetejšim 26. maja po Donavi. „Osem kilometrov daleč de vozila zlata ladja v nepopisnoj razsvetlavi na Donavi Najsvetejše i to de sprevajalo 14 drugih ladj. Kre Najsvetejšega do Klečau papin odposlanec, pušpecje i drugi cerkveni dostojanstveniki. Kre dva brega Donave de pa klečeč čakao zbrani sto i stojezerni narod v dužini 8 kilometrov svojega Gospoda Jezuša Kristuša, da ga moli, javno prizna i prosi, da odtira zmote sveta i zakralüje v vseh srcaj, štera ga ešče ne poznajo. Veličasten prizor, kakšega svet ešče ne vido. Slovenci do meli cerkev sv. Elizabete, Hrvatje pa cerkev kapucinsko. Obe ležita kre Donave, zato se romarje krasne i genlive nočne procesije lehko brez težav vdeležijo.
Glavni oltar bo 15 metrov visiko stao v „városkerti“, v varaškom ogradi, parki, gde so vodomete, ki so bili napoti, že
podrli i gde so jezero že izsüšili. Okoli oltara bo sedežov za 200 jezero lüdi i za 100 jezero stojišč. Vsi ti se prečistijo pri glavnoj meši. Prečiščavalo bo 1000 dühovnikov z vednakih kelihov, štere so poklonilo vogrske fare. Vsaki dühovnik prečisti 300 düš na mesti, gde do stali ali sedeli. To prečiščavanje mine v pol vüri. Pred sklepom 29. popoldne po precesiji z Najsvetejšim bo vsaki narod, ki bo na kongresi zastopan, po svojem zastopniki pet minut govoro pred Najsvetejšim. Te govore radio raznese po celom sveti. Tak se celi svet zdrüži v ednojistoj, najsvetejšoj borbi za čast Kristuša Krala, našega Rešenika, Gospoda Jezuša Kristuša i za rešenje njegovih nemrtelnih düš.
Novi kotorski škof. Sveta Stolica je imenüvala za kotorskoga püšpeka profesora i verovučitela kotorskih šol, prezv. g. Butorca. Novi škof so stari 50 let. Kotorska škofija v Dalmaciji poleg svojih katoličanskih vernikov šte lepo število srbskih pravoslavnih.
Povrnenje razkolniškoga püšpeka. V Indiji je prestopo iz razkolniške i krivoverske jakobitske ločine v rim. kat. cerkev škof Mar Severios. To je tretji püšpek te krive cerkve, ki je najšeo pot k pravoj Kristušovoj cerkvi.
Francosko odliküvanje za našega frančiškana. Beogradskoga kateheta, preč. g. dr. Zubac Daniela, frančiškana, je francosko prosvetno ministerstva oddavalo z ordenom oficira akademije (officier d’ Académie). To pa zavolo zvünrednih uspehov, štere pokaže g. profesor v šolaj, posebno v beogradskoj francuskoj ženskoj gimnaziji.
Sklepi polskih škofov. Škofje republike Polske so svojim vernikom prepovedali vsako sodelovanje z drüštvi, štere so količkaj proti veri, ali te že odkrito, ali prikrito. Proti komunističnim krivim navukom pa začne cerkev na Polskom odločen boj z vsemi mogočnimi sredstvi.
Pismo misijonara g. Jozefa Kereca
svojoj materi v Prosečkoj vesi.
Dnes, na den svete Terezije, je 45 let od tistimao, kak si me rodila. Mislim ka si mi zato dala ime Jožef, ar je ta svetnica jako častila svetoga Jožefa; ali pa te je znabiti vodo kakši drügi namen. Naj je bilo kakšte, moj patron, sv. Jožef, me zaistino čüdovito vodi skoz moje dozdajšnje živlenje. Minulo je teda 45 let, i dobro znam, ka si dosta pretrpela z menov, i skrbi so te mantrate posebno za časa mojega šolanja. Za vse to sam ti iz srca zahvalen i ti zagotavlam, ka sam vsigdar molo za tebe i se te vsakši den spominam pri svoji molitvaj, posebno pa šče pri sv. daritvi. Dobro znam, ka tüdi ti verno moliš vsakši den za tvojega sina, misijonara, i pri tom, gda se ti za to sinovsko zahvalim, te srčno prosim, ka šče nadale moliš za mene. Znam, ka me samo tvoje goreče molitvi podpirajo v telki nevarnosti, skoz štere me vodijo moji misijonski stopaji. Mislim, ka med šestnajstletnim delüvanjom v poganski misijonaj šče niedno leto nej bilo tak žmetno, kak ravno letošnje. Kelko dugi i nevarni potüvanj sam jaz to leto prehodo, kakše gore. i grabe sam prekoračo i se tüdi dvakrat vozo po zburkanom morji i to med bojnimi hajovi i nevarnimi bombami; ali boža previdnost me je dozdaj vsigdar zdravoga povrnola na mojo osrednjo postajo v Junnanfu-ji. Zadnjikrat, kda sam bio v Chopa (Šapa) na 1500 metrov visiki goraj, sam meo lepo priliko obiskati s patronom Ly dosta drüžin ešče divji plemen Meocev i Manov. Kak me je veselilo, ka sam njim lejko gučao od Boga, od nemrtelnosti düše, od nebes, z ednov rečjov od njüve düšne sreče, či sprimejo krščansko vero. Dvakrat v tom leti sam prehodo tüdi Tonkin i lejko pravim pri tom mojem velkom düševnom veselji, ka mi je Bog dao srečo oznanüyati njegov Evangelium vnogim različnim narodom i prehoditi vnogo zemle, pri tom pa mi je dao tüdi znati dvanajst jezikov, ka ešče ležej opravlam to svoje apoštolsko delo med narodi. Dnes, gda pri toj obletnici nekelko premišlavlem, kelko dobrot sam od Boga sprijao, mi pride na miseo tüdi tisti čüden i smejšen dogodek, šteri se je pri mojem rojstvi zgodo v našoj drüžini, kak si mi ti i moji starejši bratje pripovedavali i nagajali, sledkar, najmre da je istočasno z menov prišeo na svet v štali nekši teoček i so mi pravili, ka z mene nikdar nikaj nede, ka bom tak zabiti kak volek ; ti si me pa tolažila, ka bo te volek daleč po sveti mükao i vnogi ga bodo poslüšali... I poglednimo, kakša istina je to, kak daleč jaz po sveti müčem i kak različni narodi me poslüšajo ; tüdi divjaki visikih junnanski i podtibetski gor poslüšajo moje mükanje. Lüba mati, le moli nadale goreče za mene tak, da bi to mükanje moglo rešiti vnogo-vnogo düš. Vsa moja sreča je v tom, či morem rešiti düše i delati za düše i ne želem si drüge tolažbe na toj zemli. Ne misli si pa, ka moje misijonsko živlenje tečé samo med takšimi rožicami. O ne ! Vnogo je trplenja i težav, pravo bi, včasi nadčlovečih. Ve se spo-
minaš preganjanja v Taomuni-i, v Shekiji i nato v Shiuchowi i komunistična nevarnost dve leti zaporedoma tü v Yunnanfu-ji. Poleg toga pa potüvanja med roparskimi nevarnostmi, sovražniki na stanüvanji i vsepovsedi, kama nas ponesejo naše misijonske noge. Kelko premagüvanja i trplenja med potüvanjom i kelko betega z lübezni do drügi si more misijonar nakopati pri takšem napornom deli... i ka naj pravim od pomenkanja, stradanja, od lakote, mraza i vročine, kelko moremo prestati. Či mamo svoje srce pri Bogi i mislimo na trplenje božega Zveličara, je zaistino vse to nekaj sladkoga za misijonara i se neščem tožiti, pišem ti samo za to, ka s tem naračunam prevnoge dobrote, štere mi je lübi Bog naklono pri tom mojem šestnajstletnom apoštolskom deli. Znam, ka me čakajo ešče vnoga i hüjša trplenja, a vüpam se, ka sam tüdi že pripravleni vse z veseljom i veikodüšno sprejeti. Že naprej se njim veselim, ka tak ne bi bio nikaj menje spodoben drügim apoštolom i oznanüvalcom Kristušovoga Evangeliuma. Kak znaš, je sirmaštvo i nevola moja velka herbija na tom sveti. Pa si ne misli, ka me to tere, o ne, to mi davle vsigdar novo veselje za nova djanja. Rad hodim raztrgani i z samo napo punim želodcom, či samo morem s tem kaj dobroga včiniti za drüge, ki so ešče vekši sirmacje kak jaz. Znaš, ka me je v Tonkim pred katedraiov v Hanoi-ji eden sirmak Anamit, šče preci dobro oblečeni, proso :. „Mon Père, je vous prie pour 1’amour de Jésus Christ aidez moi, parceque je suis très malheureux...“ Vido se mi je bole klantoš kak sirmak, a proso me je z lübezni do Jezuša Kristuša i zato sam njemi nej mogeo odrečti ; ar pa penez pri sebi nesam meo, sam njemi dao edino süknjo, štero sam meo s sebov. Kak srečen sam, či morem komi kaj pomagati. Zmislite si samo, kelko je tu zapüščene i nevedne mladine, iz štere bodo zagvüšno ednok gorski razbojniki, či njej ne pridemo na pomoč z dobrov vzgojov. Za te sirmake sam že dosta žrtvüvao i njim zidam velko hižo — zavod, kama jih na stotine lejko vzememo notri i dobro odgojimo. Pri velkoj zgradbi nemam nikše pomoči, vse si morem z velkimi trüdi priboriti. Betonska dela so dokončana i s tem sam prišeo v velke duge, skoro do eden miljon dinarov. Pomislite, kakše težke intereše morem plačüvati, velko drüžino hraniti i plačüvati mesečno plačo vučitelom šestrazredne lüdske šole itd. Vse to je edno velko breme za ednoga tak maloga človeka, a te zagotavlam, ka je to breme meni tüdi sladko i lehko, čiravno sam jako osamleni i ne vem, kama se naj obrnem za pomoč. Vse to mi je šče ne pobelilo moje duge brade i moj düh je vsigdar veseli v Gospodi, ar znam, da samo za Njega i njegovo čast delam. Tak vidiš, draga mati, da se ti nej trbe bojati za mene pri vsem tom, nego samo goreče moli za svojega sina misijonara, ka me bo lübi Bog ešče dale čuvao i vodo v svojo vekšo čast i rešenje moje i vnogi drügi dűš. 25.no-
Slovenci pa Slovenija.
Naša zemla.
Na slovenskoj zemli se razpresurajo velka i visika gorstva. Najvišiše gorovje na Slovenskoj zemli je sküpina Julijskih Alp. Povprečna višina znaša 2500— 2600 m. Povsedi nam kaže gorovje strme stene, globoke debri, špičaste i gole pa deloma z večnim snegom pokrite vrhé. Od glavnoga grebena se oaceplajo stranski grebeni. Najvišiši vrh v Julijjskih Alpaj i sploj v našoj državi je Triglav (2864 m). Na vrhi Triglava stoji Aljažov stolp, nazvan po župniki Aljaži, šteri ga je dao zgraditi. Od Triglava se odcepijo grebeni, ki ločijo prekrasni dolini Vrata i Krmo, glavni greben pa zavije proti jugozápadi po planoti Komin s sedmenmi „Triglavskimi jezeri“ i sledi toj smeri do vrha Bogatca (2008 m), šteri je znan po pripovesti o „Zlatorogi“.
Greben Triglavskoga pogorja je državna meja med Italijov i našov državov, izpod Ponce izvira Sava Dolinka ; pri Mojstrani sprejema v sebe Bistrico, štera prihaja iz Vrat, blizi Žirovnice pa vodo Radovno, ki tečé skoz slovečo sotesko Vintgar i tvori pred svojim izlivom krasen slap. — Sava Bohinjka izvira pod imenom Savica izpod Komarče, tečé skoz Bohinjsko jezero, nato sprejema v sebe Bohinjsko Bistrico i se zdrüži s Savov Dolinkov pri Radovljici.
Podnebje Triglavskoga pogorja i njegovih predgorij je preci ostro, zlasti zime so pune snega
i so duge. Hladna poletja pa pozovejo v te najlepši svet naše države dosta tujincov.
Drügo velko pogorje, štero se tüdi razprostira po Slovenskoj zemli, so Karavanke. Karavanke so na zapadi porasle z goščov, dale proti vzhodi, gde prevladüje vapnenec, se pa začenjajo sklenjene stene veličastnih oblik. Jüžno od Beljaka na Koroškom se vzdigavle Peč (1511 m), ki dela mejnik med tremi državami. Veličasten i lep je razgled z Golice 1836 m) ; najvišiša gora v Karavankaj pa je Stol 2240 m).
Kak tretje mogočno gorovje so Kamniške ali Savinjske planine. Kamniške planine so mogočno gorovje, dugo približno 45 km. Tü je več mogočnih vrhov kak Storžič (2132 m) pa Grintavec (2559 m). Od glavnoga grebena Kamniških planin se odcepi več stranskih, med šterimi ležijo globoke doline, med temi je svetovnoznana Logarjeva dolina.
Tak vidimo, da prehaja visiko gorovje Julijskih Alp i Karavank s Kamniškimi planinami proti izhodi pomali v nižiše, v predalpski svet pa bregé, ki se prelivajo na severoizhodi v rodne ravnice, na jugi pa v kraški svet, ki obsega deo Primorske, severno Istro, Notranjsko pa ešče deo Dolenjske. Med tem, gda se vse popisano gorovje vleče od zahoda proti izhodi, kak Pohorje, ki je pokrito z zelenimi goščami i Kozjak, imajo Gorjanci, ki so v svojem vekšem deli meja med
Hrvatskov, smer od severoizhoda proti jugozáhodi.
Liki slovensko ozemle je ne samo bregoviti svet. Na sredi med Karavankami, Kamniškimi planinami, Dolenjskimi bregi pa leži velko Ljubljansko pole, ki ga namaka Sava s svojimi pritoki od Kranja pa do Litije. Velki deo toga pola na jügi pa jügoizhodi do Krima je ešče izda močvirnati svet, nazvano Ljubljansko barje. Dugo, že od ca-
sarje Marije Terezije, skušajo spremeniti to nerodovitno zemlo v plodovito polé.)
Poleg Ljubljanskoga pola trbe spomeniti ešče na Krško pole pri spodnjem teki vode Krke, velko Dravsko pole, ki je vtegnjeno od Maribora proti izhodi ; Mursko pole z Prekmurskov nižinov, Savsko dolino s Celskov kotlinov pa končno ešče Celovsko kotlina z Gosposvetskim polom na Koroškom, (Dale.)
16. januara 1938.
NOVINE
3
vembra bo tvoj god. Dovoli, da ti že zdaj čestitam i te zagotavlam, da se te bom na poseben način spominao i bom na te den darüvao za tebe sveto daritev. Proso bom sv. Katarino, naj te čuva ešče vnoga leta zdravo i veselo v Gospodi. Kda pa pride čas, ka bo konec našega zemelskoga potüvanja, se bova pa oba vesela srečala v srečnoj večnosti. Tam ne bo več ne težav i ne trplenja, tam bo samo veselje, sama sreča, pravo blaženstvo.
Tüdi za Božične svetke ti želem vse najboše, čeravno so ešče daleč. A pot s Kitajskoga v Jugoslavijo je tüdi duga i bodo komaj pravočasno prišla moja voščila. Naj ti lübo Betlehemsko Dete prinese dosta božega blagoslova i veselja, ka boš srečno preživela svojo starost, puna rajske zadovolnosti že tü na zemli.
Prisrčno te pozdravlam i ti ostanem vsigdar tvoj lübeči sin i misijonar S. S.
Kerec Joško,
apoštolski proprefekt.
Pripomba. Pismo je dospelo komaj zdaj k novomi leti na ime g. urednika Novin, ki so je potem srečnoj materi v Prosečko ves odposlali. S pismenim dovolenjom g. misijonara je pa objavimo v našem listi.
Španjolska bojišča.
Gda so Francovi veroborci drügič zavzeli veliki deo Teruela, kak smo pisali dnes tjeden, je prišlo v njihove roke 5000 vojakov z generalnom Fallom i celim štabom pa večimi z ruskimi polkovniki, nadale 125 strojnic (mašinpušk), 200 teških avtomobilov, 40 tankov, 20 rdečih letal so pa dolstrelili. Mrtvih je dvajsetjezero zapelanih rdečih vojakov, ki so se borili proti bratom samo iz sovraštva do Boga i njegove svete vere, ki žari vu veroborcaj. Na strani Francove vojske je 8 jezero mrtvih, ki so spadnoli v borbi za pravice človeka, štere ma od Boga, pravice do vere, do človeka dostojnoga živlenja, pravice do bože sloboščine. Zavolo velike zime i visokih planin, ki segajo dvejezero metrov visoko, je ne bilo mogoče zdaj en čas se vojsküvati. A kak je zima popüstila, so veroborci začeli ofenzivo, a bili so odbiti i Teruel so zgübili. — V Madridi je izdana zapoved, da mesto morajo zapüstiti vsi civilisti, ki nemajo nikšega opravila pri vojski. Ta zapoved jasno kaže, da rdeči več ne verjejo v svojo zmago.
Posojilo posojilnicam.
Poštna hranilnica bo na obveznice, štere dobijo posojilnice od države i nosijo 3% obresti na podlagi zakona od zaščite kmeta, posojila davala posojilnicam. Na 100 Din. da 50 Din. posojila v treh mesecaj po zaprošenom posojili na 6 % obresti. To posojilo bo toliko pomagalo posojilnicam, da lejko iz doblenih obresti izplačüjejo vlagatele, ka njim nede trbelo čakati celi 14 let, kak je to v zakoni predvideno.
Jugoslovanski zastopnik pri generali Franci.
Kapitan Mažuranič, koga je naša vlada imenüvala kak zastopnika naše države v Španiji pri generali Franci, je svoja poverilna pisma izročo v San Sebastiani generali Franci. Njegov naslov je : jugoslovanski trgovski zastopnik. S tem je naša država odločno obsodila bratomorno klanje španjolske rdeče vlade i priznala Francovo krščansko oblast.
Nova pravila Glavne zadružne zveze sprejeta.
Na občnom zbori glavne zedružne zveze v Belgradi, so sprejeta po novom zadružnom zakoni spremenjena pravila. Po tej pravilaj bo v načelstvi 50 kotrig, v nadzorstvi pa 25.
GLASI IZ SLOVENSKE KRAJINE
D. Bistrica. Z „Mladim Prekmurcom“ je priromala v našo ves tüdi „Domovina", ki je že telikokrat osramotila Kristušove vere istine. Pojavilo se je 15 komadov v našoj vesi. Što agitira za njo, ne teško vgoniti.
V. Polana. Našega rojaka, Lebar Štefana, je velika nesreča doletela v Franciji. Gda se je pobožen naš delavec podao k polnočki, so ga hüdobni Okradnoli i njemi teško zaslüženo i spravleno vrednost odnesli iz kufrov, štere so gorstrgali. Sum kaple na nekše Polaka delavca. Iz srca želemo, da bi se skrbnomi delavci krivica povrnola.
Turnišče. Naš g. dekan so se povrnoli z Budapešta, kama so hodili zavolo slovenskoga romanja na euharistični kongres v Budapešt. Po njihovom pripovedavanji se vogrski narod z velikov pobožnostjov pripravla na te svetovni dogodek, šteroga namen je, kak smo že pisali, Poživeti vero v Kristuša, i razgnati brezboštvo komunistov i bogotajnikov. Vojska, ki drži red po vulicaj, se dühovnikom poklanja : Dicsértessék a Jézus Krisztus,= Hvaljen bodi Jezuš Kristuš. Dijaštvo se pozdravla z novimi pozdravi: greha ne poznamo več itd. V cerkvi sv. Elizabete, gde do Slovenci meli svojo božo slüžbo, se trinajset oltárov pripravla za mešüvanje. Poseben sluga je določen, ki bo skrbo za mešno vino. Gospoda dekana je nad vse lübeznivo sprejeo minister g. Huszár Károly, ki je bio svoj čas eden najmočnejših šterov krščanske lüdske stranke, zváne néppárt.
Obisk. Na D. Bistrico je prišo preč. g. Godina Jožef, misijonar, ravnatelj misijonske tiskarne v Grobljaj, da teško betežnoga očo, Marka, obišče i potolaži. Gospod ravnatelj je tüdi obiskao naše uredništvo.
Veliko odliküvanje našega rojaka. Naš misijonar, g. Kerec Jožef, je imenüvani za proprefekta, ka pomeni za püšpekovoga namestnika. V misijonskih pokrajinaj se püšpekije zavejo, dokeč se ne zaokrožijo, apostolske prefekture, püšpek za apostolskoga prefekta. Poleg te cerkvene časti, štera je dala g. misijonari naslov: monsignore, to je milostlivi gospod, ga je pa vlada imenüvala tüdi za vladnoga svetnika, ar je s svojov, pred dvema letoma nastavlenov tehničnov šolov v Junnanfu-i, pokazao velikanske uspehe. Gda mil. g. proprefekti iz srca čestitamo na toj obojoj velikoj časti, prosimo Boga, naj ga čuva i obdrži ešče duga leta v diko svoje svete Cerkve, da toj vnogo poganskih düš spravi v materno krilo. Vsi ga pa Podpirajmo tüdi s svojimi dari, ar jih je jako potreben. Pri toj svojoj časti je mil. g. poslao tüdi edno lepo pismo na Urednika Novin, ki so bili njegov katehet pri Sv. Sebeščani, štero v kratkom objavimo.
Kuzma. Za cerkev so darüvali v frankaj : Štefan Škalič z ženov iz Kuzme 80, Cecilija Bunderla 30, iz Doličov, Grah Emilija 20, iz Gornje Lendave, Husar Emilija 15, Husar Rozalija 15, iz Radovec, Gojdina Karol z ženov 10, Gojdina Ivan 10, Kološa Marija 10, iz Moravec, Cipot Verona 10, Cipot Ana 10, Cipot Ivan z ženov 10, iz Sebeborec, Šavel Kalman z ženov 10, Kološa Štefan 2, iz Vaneča, Peček Ludvik z ženov, Gornji Tešanovci 10, Kalamar Treza iz Čergov 10, iz Andrejci Horvat Treza Dolina 5, Husar Franc z ženov, Martjanci 5, Novak Marija, Tropovci 5, Škaper Marija, Čepince 5. Sküpno frankov 272, štejene v dinare za 421 Din. - Nabirateo, Štefan Škalič doma izKuzme, stoječi % Mars % Bourcq Ardennes, Francija.
Komi pripada Kristuš ? Nasürci se šopirajo komunisti i dosta pišejo, da se more vera i vse, ka je božanskoga, zatreti. Kristuš je naš, kričijo socialisti. — Kristuš pripada nam, pišejo adventisti. Katoličanska cerkev i dühovščina je boži navuk popunoma krivo napisala, tak pišejo tej. Dale pravijo, dühovniki se zagovarjajo i samo gučijo za svoje žepe. Komi je tak dobro kak duhovniki? Na sveti nikomi ne tak, trdijo. Znamo dobro, ka ščejo ti sovražniki ; to, da bi vse pod svoje škrample spravili i te oni gospodarili i si žepe napunjavali. Tak dela komunizem, kde Vlada. Siromaški narod dela od noči do noči, a komunisti se lepo od siromaških žülov mastijo. Zvün kat. cerkve nišče ne zbolša stana na sveti, Kristušovo večno, vse obsegajočo lübezen samo ona ma. Česa se more držati zdaj vsaki katoličan? Načel Kristušovih i po njih živeti. Dobro pravi Sv. Pismo, ka pridejo krivi proroki pa do vam glasili : eti je je Kristuš, a vi njim ne verte. Prišli so i ne vervlimo njim. Kristuš je včio pravi socialni navuk i te pravi nepokvarjen se drži samo v kat. Cerkvi. Jeli denešnji socializem i komunizem sloni na navuki Kristušovom? O ne ! Niti daleč ne. Če bi meli komunisti Kristušovo lübezen, te bi bila boža pravica na zemli i bi bio vsaki delavec plačeni, vsaki siromak dobro oblečeni, vsaki brezposelni v delo püščeni. Adventisti ne mislijo nikaj bouše od sv. Cerkve kak komunisti. Njihove knižice samo na prvoj strani nosijo Kristuša, naj se bole priküpijo narodi. Od znotra so pa pune čemera, dobro pripravnoga, da očemerijo nas dober narod. Zato pazite ! Sveto Pismo so pisali lüdje, šteri so živeli v časaj Kristušovih i štere je sv. Düh vodo. Adventistično sv. pismo pa za kšeft pišejo krivoverci i brezverci, zato so njihovi spisi prepovedani. Držimo se, mladina, svoje dobre katoličanske Cerkve i njene dobre dühovščine. V tom Je naša zmaga. — Mladenec.
Nova stanovska organizacija. Mlatilničarje Dravske banovine, da zbougšajo svoje stališče, so nastavili novo drüštvo, štero se bode zvalo Društvo Mlatuilničarjev za Dravsko banovino v Murski Soboti. Pozavamo vse gg. mlatilničare, ga se vdeležijo ustanovnoga občnoga zbora, šteri se bode vršo v nedelo dne 16. januara ob pol 10 vöri v dvorani restauracije hotela „Slon“ v Soboti.
Stalin prav ma, ka kole. Tak gučijo nešterni dijaki. I gda so je pitali, zakaj, so ne znali drügo povedati, kak da de se to samo za par let vidilo. Prav. Koga pa kole Stalin ? Svoje najbolše tovariše, ki so ž njimi zrasli v komunističnom dühi. Zakaj so se pa njemi zamerili ? Ar so njemi odkrito povedali trplenje naroda i ga opomenoli, ka te krivice, štere se narodi godijo, pelajo v prepast toga i države. I odgovor ne bio: dobro, bom narodi pomagao, ne, nego krugla v glavo tistomi, ki je istino povedao. Pitamo zato ete dijake, jeli ščejo narodi pomagati i si te Stalinovo kruglo zaslüžiti, ali pa narod püstiti v trplenji.
Črensovci. Strelska drüžina, Črensovci, obdrži svoj redni letni občni zbor dne 16. jan. 1938. ob 15 vüri (po večernici) v maloj dvorani Našega Doma v Črensovcih. Vse člane i nečlane, šteri želejo pristopiti k drüžini, vlüdno vabi — odbor.
Bratonci. Smrt ne zbira, vse pobira, tüdi najbolše i mlade. V tork, dne 4. jan. t. 1. je zavedno spreviden s svetimi Svestvi zaspao, komaj 24 leta star, Legenov Jožek. Pokojni Jožek je rad čteo naše krščanske Novine
i M. List. Njegovi domači so bili stalni naročniki Novin i M. lista od začetka i do zdaj. Pokojni Jožek je bio globoko vören i se nigdar ne sramotio pokazati svojega mišlenja. Proti vsakšemi je bio dober i pošten. Na den sv. Treh kralov smo ga sprevodili na cintor i ga položili k Večnomi počitki. Na njegovom sprevodi je bilo vnožino lüdi, mladi i stari i mislim, da je ne bilo edno oko süho, gda so g. Šprager začnoli jemati slovo od starišov, bratov, sester, svakov, vüčekov, botrine, sosidov, pajdašov i od njegovoga najbošega pajdaša, Vaneka. Kak žalostni so se ešče pa počütili njegovi dragi, šteri so ga ne mogli sprevoditi na njegovoj zadnjoj poti, kak njegova nevesta Agica i njegov svak Karol, šteriva sta v toj delešnjoj tüjini, v Franciji. Slovo je vzeo tüdi njegov pajdaš Ivan, štero objavimo dnes tjeden.
Osemdesetletnico rojstva obhajajo pri Sv. Sebeščani to nedelo mati mil. g. Kerec Jožefa, proprefekta, misijonara v Junnantu-i na Kitajskom. Pobožnoj stana želemo pri tom redkom jubileji obilno bože milosti i krepke moči do zadnjih mej človečega živlenja. Kerecova hiša je stalna naročnica i tüdi širitelica naših listov. V zahvalo mo sveto mešo to nedelo opravili za jubilantko i njeno družino.
Filovci. To nedelo, 16. t. m. stopi pred oltar i sklene hišni zakon naš dober trgovec g. Klar Vinko z gospodičnov Šandor Sidonijov iz Črensovcev. Želemo njemi i njegovoj ženici obilno božega blagoslova.
Ivanci. Naše cejsko drüštvo je v preminočem leti na Janošovo melo občni zbor. Lepo se zahvalüjemo g. Štefko Števani, ki je bio 10 let predsednik drüštva ; se je odpovedao, pa zdaj mesto njega izvoljeni g. Benkovič Ladislav. Drüstvo žele küpiti zastavo i prosi, da bi ga pri tom vsi pomogli.
Na podporo naših listov so poslali, N. Sobota, 50 Din., Dr. Klar Franc, nar. poslanec, Lendava, 50 Din., Škafar Matjaš, sluga na Sodniji, Sobota, 10 Din., Bukovšek Rado, žand. narednik v pok. Sobota, 5 D., Ing. 1. Mikuž, ravnatelj, Rakičan, 20 D., Šprager Ferdo, šolski upravitelj, Beltinci 20 D., Jadviga Prudič, vučitelica v pokoji, Celje, 18 D. Bog povrni !
Predavanje Prekm. muzejskoga drüštva :
Knez Kocel i naši očaki.
Slovenci v našoj krajini smo ne vsigdar živeli pod Vógri. Prle, kak so Vogri prišli iz Azije v svojo denéšnjo domovino, so naši očaki — zvali so se Sloveni — živeli slóbodno duže časa tüdi okoli Blatnoga jezera. Imeli so svoje domače vladare, slovanskoga pokolenja, domači jezik je bio na prvom mesti Vseširom. Dosta vekše ozemle so Slovenje v tistom časi meli, kak dnes; ar so Vogri po svojoj naselitvi mnogo Slovenov iztrebili pa povogrščili. Najvekšo slóbodo so takzvani panonski Slovenje vživali za vlade kneza Kocla od leta 861. do 876. Pomemlivo zgodovino njegovoga časa, zadnji ostanek naše slóbode, nam želé prikazati Prekmursko muzejsko drüštvo v Soboti 21. jan. 1938. v Meščanskom domi (Faflik) večer ob 8. vöri. Predavao bo g. profesor M. Hvala, ki bo pokazao zgodovino naših očakov za časa kneza Kocla. — Pomen toga kneza za našo zemlo trbe povdariti tüdi s tem, da dobi naša gimnazija v Soboti naslov „drž. realna gimnazija Kneza Kocla.“ Zakaj to ? Kocel je bio edini vladar naše zemlé do 1919. i. slovanskoga roda, zato nam je on znak (simbol) naše narodne slóbode, stere smo se včakali po jezeroletnoj lüdskoj nadvladi.
Trbê zbüditi posebno med našim izobraženstvom, ki prihaja i bo prihajalo s sobočke gimnazije, zavest, da je tüdi naš deo slovenskoga naroda meo v davnim svojo slóbodo i pod tem vtisom bo gojila naša mladina tü na severnoj meji države slovensko i slovansko zavest, čütênje. Knez Kocel je bio velki podpornik slovanskih apoštolov sv. bratov Cirila i Metodija, šteriva sta širila vero i prosveto. S tem nazivom bi gimnazija počastila tüdi spomin teh naših prosvetnih delavcov i büdila v mladini zanimanje za nje. — Mnoge srednje šole v državi nosijo posebna imena velkih mož. Da je za našo Slovensko krajino najbole primerno, da dobi naša gimnazija ime kneza Kocla, za to je več vzrokov. Samo ništerne smo navedli. O vsem tom bo tüdi govor na istom večeri Prekm. muz. drüštva. To pitanje bo obravnavao prof. V. Smolej, ki pokaže pri toj priliki tüdi skioptične slike knezov Pribine i Kocla, pa vrsto slik iz Slovaške, s šterov nas veže Koclova osebnost. Té večer, ki je namenjeni našoj domačoj zgodovini, pa tüdi našoj denešnjosti, zaslüži zanimanje pa obisk vseh naših zavednih izobražencov v Soboti.
Živlenje - sv. Marije Magdalene bo prinašao letošnji Marijin list. Kak je leti objavlao vsaki mesec živlenje sv. Vianeya, arskoga plebanoša, ravnotak bo letos objavlao živlenje sv. Marije Magdalene vsaki mesec. Grešili smo vsi, pokoriti smo se dužni tüdi vsi. Zato segajmo po Marijinom listi vsi. Magde i Magdalene, se razmi, ne trebe na to opominati.
Cankova. V sobočko bolnico je spravlena g. Derkač Ana, ar se je smeknola z cvekom v levo roko i je nastopilo zagiftanje krvi.
V drog i v grabo je zavozo poštni avtobus pri Večeslavcih. Posebne nesreče ne bilo, samo edna ženska si je močno vdarila nogo.
SOBOTA.
Dužnost vsakoga, posebno izobraženca je, da se vdeleži večera Prekm. muzejskoga društva 21. jan. t. l. ob v. večer.— Predavala bodeta prof. M. Hvala i prof. V. Smolej. Skioptične slike ! Vstopnina 1 Din. Več v članki „Knez Kocel" v toj številki »Novin".
Naznanjamo razveselivo novino vsem, ki so se zanimali za našo vodeno pravdo, da je ešče v starom leti bio postavleni v Šolskoj vulici mostec (rov), da se bo ob novoj povodni voda lepi odtekala, kakpa — če bodo jarki očiščeni. Tudi tinta v novinaj, ki so nas za vsega toga volo napadale, tüdi inači tečé. Tak v smisli naših zahtev. Na konci smo se le „sporazumeli !“
Več plesov se prireja te čas v Soboti. Udeležba je preci vekša kak n. pr. pri kakšem predavanji, mogoče celo dosega obisk pri — rokoborbaj „lepoga“ spomina.
Pošta.
Černi Marko, Renkovci. Za leto 1937. je hči plačala samo za sebe. Vi ste samo za 1. 1937. dužni, za 1.1936. je ona plačala za vas, kalendar smo vam poslali po pošti, zdaj ga že morate meti. Berke Ӏ. Issoudun. Kalendar poslali : Hvala za gorečnost, ka si Spravo novoga naročnika. Škalič Štefan, Mars. s/o Bourq. Na leto 1937. je vse plačano, pač pa je dug na leto 1936., štero bi mogo plačati Henrik. Daj mi odgovor, kak stoji ja zadeva. Vogrinčič Ernest, Latette par Nozeroy. Sprejeli 150·10 Din. Horvat Helena, Francija. Penez 126·40 Din. priželi, prosimo odgovor, na koj je Višek. Gorenčec T. Zagreb. Sprejeli 10 Din. na podporo Novin. Bog plačaj.
4
NOVINE
16. januara 1938.
VEZ LÜBEZNI Z NAŠIMI
IZSELJENCI V TÜJINI.
Pisma naših z tüjine
Naj mali Jezušek z punimi rokicami blagoslovi vse domače, rod, poznance, dühovnike, farnike, Urednika Novin i celo Slov. Krajino, želejo: Gutman Andrej, Thelonne, z Bogojine : „Posebno me razveselijo naše domače Novine z M. Listom, naročnino sem poslao, Višek je podpora za Novine, prosim tüdi kalendar; slaba je moja pisava, z delana, trüdna roka jo piše, mantrajte se malo z nami g. urednik, ve vam dober Bog že plača to“. Tivadar Barica, Lipa, i Ružič. Lujzika, Peskovci, obe v Berthani : „Z veseljem sem sprejela kalendar i lepo se zahvalim na prav lepoj izseljenskoj številki Novin, vse naše liste redno dobivam, Bog vam plačaj trüde; smo kak ftice pod nebom, ki potrebüje vaše pomoči, ki delate Novine i Mar. List; Bog vas vse blagoslovi. Slovenski kraj boš mi v spomini vekomaj“. Vuk Gizela iz Črensovec, Kohek Rozina iz G. Bistrice, obe v Nemčiji: „Smo kak ovce brez pastira v tüjini, vaši listi so mi v veliko veselje i düševno tolažbo ; z lübeznostjov mislive na domačo Marijino drüžbo“. Šprager Marica, Les Vallades, z Beltinec : „Koliko tolažbe i veselja mi prinašajo Novine, one so jedina zveza z domovinov, so pa tüdi najcenejši list, ki ga lehko dobimo. Komaj pričaküjem Novine, v nedelo dopoldne prido i je včasi preberem, če pa časa ne, pa večer. Veseli me, da smo dobili ednoga dühovnoga pastira, a žalostno, da smo preveč razno razstepeni. Moj gospodar je dober katoličan, a oskrbnik je brezverec, me samo debelo gleda, gda se križam. Smo ovce med vukmi i se moramo dobro držati, da nas ne požrejo. Naročim kalendar, Mar. list i vam pošlem tüdi članarino za drüštvo „Dom sv. Frančiška“. Želem vam, da ste zdravi, čüj i dugo let vrejüjete liste, šteri so izseljencom v veliko uteho. Molite za nas, ve nas je dosta ovčic brez hrane i pijače dühovnoga pastira“. Magdič Matjaš, Tomec Štefan i Bara, Aulnay, od Lipe : „Že dostakrat sam nameno pisati, pa je vsikdar kaj z mes prišlo, ka sem ne mogeo. Dnes sam se odločo i vam pišem zahvalo za redno pošilanje vaših listov, šterih naročnik sem tüdi v novom leti. Z lübeznostjov mislim na g. dekana Jeriča i celo törjansko faro“. Ferenc Alojz, a Ia Grande Motte ; „prosim kalendar“. Balažic Marija, Paris, iz Hotize : „Prosim Boga, naj nadale tolažite nas razstepene ovce v tüjini; z milim srcom mislim na svojo drogno dečico, štera je noč no den pred menov i na gorečega gospodina Berden Jožefa, ki na pravo pot spravlajo ovčice ; liste redno dobim, tüdi kalendar sem dobila, ostanem naprej že 4. leto v tüjini njüva naročnica; sam bliže proti domi s prijatelicov v dobroj krščanskoj hiši, gde se na glas moli Bog. Molite za nas, da pridemo srečno domo, po šterom domi krvave skuze točimo“. Ošlaj Joief i žena Ana, Hellesmes, z Filovec: „Niti ne sva se troštala, pa sva kalendar dobila, Bog vas živi duga leta, da te mogli naše dobre liste med širom sveta razstepene ovce pošilati. Na düševni hasek so nam naši listi. So neki že pet let v Franciji, pa mrzli vu veri, ne voščijo si düševne hrane, štero njej ponüjajo naši dobri listi.
Novinam se mava zahvaliti, ka sva prišla k božičnoj spovedi. Kak veseli smo bili Slovenci, gda nas je 20 po svetoj spovedi sprejelo iz rok preč. g. Župančič Valentina sveto Jezušovo Telo. Bog njim povrni gorečnost i Hajdinjakovoj Miciki, ka nam je to slovesnost poskrbela“. Fujs Alojz, Amary : „Živite dugo let i nas krepite z svojimi listi, ki nas tolažijo. Pošilam naročnino i prosim kalendar i vam javim ednoga novoga naročnika, Magyar Antona iz Večeslavec, tü v Franciji“. Sabotin Jožef, Puy de Disme, iz Trnja : „Večkrat mislim na domači kraj, šteroga ne morem pozabiti, o keliko svetkov je že minolo, kak smo zapüstili črensovsko cerkev, posebno mislim na trnarsko mladino z želov, da bi ostala Bogi verna“. Klar Margita, Francija, iz Ivanec: „Po dugom hrepenenji i teškom pričaküvanji je prišo prečen den, da so nas 36 izseljencov iz vseh krajov Slov. Krajine spovedali i prečistili 21. decembra, preč. g. Župančič Valentin, slovenski izseljenski dühovnik. Pri svetoj meši smo spevali Slovenske pesmi i dali smo se tüdi fotografirati. Po božoj slüžbi smo meli sküpen obed, pri šterom smo spevali naše mile slovenski pesmi, posebno se je vsakomi dopadnola: „Oj hišica očetova“. Po obedi so nam g. Valenčič držali lepi nagovor i oblübili, da
prido pri drügoj priliki znova med nas. Iz globočine srca se njim zahvalimo za njihovo gorečo lübezen. Vaše liste od mojih domačih dobivam, posebno me veseli Marijin list. Jezuš vam bodi za trüde obilen plačnik. Z posebnim pozdravom obiščem bogojanskoga plebanoša i drüžino dr. Klarovo v Lendavi. Molite za mene, jaz molim za vas, da te mogli vnogo let vršiti svoje delo. Sam pri dobroj krščanskoj hiši, verske dužnosti lejko opravlam“. Vogrinčič Ernest, iz D. Slaveč, Ficko Anton i Ferko Matjaš, iz Vidonjec, vsi v Mezeray-i: „Našo prošnjo ste poslühnoli i nam poslali liste i kalendare. Lepo se vam zahvalimo, le pošilajte je nadale. Naročnino smo vam poslali“. Baša Viktor i žena, Mesangard, Sancergnes, Francija, z Melinec. Prečastiti gospod, Vrednik Marijinoga lista i Novin ! Dovolite, prosiva, da se tüdi midva malo oglasiva iz dalešnje Francije pri Vas ! Prisrčno Vas pozdravlava, ino se Vam lepo zahvaliva za redno pošilanje Novin ino Marijinoga Lista ! Nadale pozdravlava tüdi prelübo nama domačo faro Beltinsko ino prečastite vse tri dühovne pastire, kak tüdi vse domače, rodbino, prijatele, znance ino vsem vküper želeva srečno novo leto. Živeva tü v delešnjem kraji lepo krščansko i tüdi k sv. meši lejko ideva vsako drügo nedelo.
Klanje živine z Sermerjevim aparatom.
To vam je potrebna, dobra pa preci draga reč, ali vučeno povedano aparat, ki rad erjavi, rabijo pa ga pametni i napredni lüdje na velkih občinskih ino mestnih klavnicaj v razni državaj, kde so bole kulturni, kde vsako dete, kmet zna nemški ali francuski.
Zato ga mi tüdi moremo meti, zato je potrebno, ka se tüdi v naši Novinaj o njem nekaj pove. Zahtevle pa njegovo rabo tkzv. humano klanje živine, to se pravi klati na „sodoben“ način, (ka mi tüdi pripoznamo). Klati z kem menšimi bolečinami tak, kak se to spodobi za lüdi, ka nema stvar naj menje trpi, ne pa ka so negdi v okroglini s sekirov klali pse, ar so znankar nej meli bole „humanoga“ sredstva za fundanje nesrečnih
pesjih par, štere so v trumaj mogle težko smrt najti.
Potrebno je na te način klati, ar ka do drügi pravili !? Ve napredüje turizem, ka do pravili tühinci, turisti, zvünski lüdje, ki po našoj lepoj domovini kolovratijo sebi v zabavo, nam pa dostakrat v nevolo. Dozdaj je tak bilo, ka smo klali, kak smo najbole znali, ino smo znali tüdi sekiro dobro rabiti, naj se govenska mara ne mantra po nepotrebnom kak kakši besnoče krivi psi; pri tom deli so pa po Znani predpisaj ne smeli poleg biti deca, ženske, cigani, tepešje pa tüdi dnesden moderni turisti, ar je bio — kak je nam znano — prej na vse klavnice „vstop vsem nezaposlenim prepovedan“, tak tüdi turistom, šteri bi znali
najbole širiti našo zaostalost ali siromaštvo.
Zdaj pa morajo naše občine, štere na nesrečo majo kakšo klavnici podobno zgradbo, po vsej višjih naredbaj, ne zavolo lastne potrebe, te čüden aparat naročiti pa tüdi plačati za njega lepo šumo 2500·— Din.; štero moremo v naše že itak obteršene proračune občinske vnesli, moremo pa dovoliti tüdi vsem prle omenjenim vstop v klavnico, ar nieden od tej na nosi ne nosi napis, šteri je turist, za koga volo smo to nabavili, šteri od njih cigan ali tepeš.
Mamo se pa za to srečo, ka mo tüdi mi poleg vsega siromaštva v tom tali napredni i kulturni, zahvaliti mariborskomi drüštvi za varstvo živali pa podjetnosti nekšega gener. zastopnika inozemske tovarne za te aparate v Maribori. Tem se je posrečilo te aparate vpelati vu vse klavnice v našoj državi, tüdi tam, gde je po našem skromnom mišlenji nepotreben, kde se nerentira, ne zavolo turistov, ne za dragoče volo, kde je nepotreben i ta vrženi penez.
Ar pa mamo dosta — to vsi Znamo — žareče potrebe, za štere naletimo največkrat na „glüja vüja“ po vsej inštancaj, pri šterih se te nesrečen aparat toplo priporača. Naše zadeve nam pa ravno tak, či ne ešče vu vekšoj meri, kvarijo naš dober glas v tüjini ino pred „turisti“, ne najde se pa nikše drüštvo, nikši gener. zastopnik, šteri bi naše žele podpro, zato ne bi bilo zvišešega, če bi se v Maribori
zavzeli n. pr. za naše slabe ceste, za kopanje odvodnih kanalov, naj nas ne davi voda, za naše izseljence, za našo najnovejšo nesrečo, kügo, — i za stroške okoli zatiranja iste, za stopodstotno regulacijo naše Müre, od Radgone do M. Središča i tak dale, itd. Vsa ta pitanja i vnoga drüga čakajo na rešitev i čas, kda do vnešena v razne proračune, ne pa v občinske, naj bi se zavzeli za nje, če smo mi prisiljeni k našemi siromaštvi vnesti za njüve namene celih 2500 dinarov v proračuni, ki bi jih pravimo zlejka potrošili za božičnico lačnim i potrebnim, naj se z naših potreb na merodajnih mestaj ne spozabijo.
Čüdimo se, ka tüdi ministrstvo priporoča nabavo te škeri, ki jo morejo vse klavnice küpiti pri ednom gener. zastopniki, to se pravi pri repi, ne pa pri glavi, v samoj tovarni ; ne se pa pobrigalo, ka bi mi to dobili po vnogo falejšoj ceni, tak se potrata dela, ar preküpčevalec slüži, mi pa plačüjemo. Za jezika volo zastopnika ne rabimo, ar ga sami znamo.
Pripoznamo pa, ka je te način klanja živine bogši, mogoče tüdi pripravnejši, ne je pa v danih razmernaj pri našem siromaštvi zaednok za vse klavnice po vesnicaj potreben. Zato se tüdi branimo, naj svet Zvedi, kde siromaškoga kmeta čreveo žüli, ar nas žüli, mi smo pa na našo nesrečo počasni — konzervativni, ovači bi nas v denešnjem težkom časi zadavile razne — tomi aparati spodobne novotarije.
Šiloret.
Službena naznanila
No. 11141/31.	Prepis.
Nabava semenskega krompirja v l. 1937. za odškodovance po poplavi v lendavskem srezu. Nakup krompirja.
I. Nabavljeno pri Kmetijski nabavni in prodajal zadrugi Ptuj.
1. pošiljka 161.483 kg.
krompirja á 066 . . 104.963-95 Din.
plačani eksped. stroški
za 16 vagon. krompirja 157·55   „
tovornina za 15 vagon. 6.383-50    „
2.	nabava 17.900 krompirja kupljeno v srezu
za občine .....	9.530·—    „
3.	pošiljka iz Ptuja kg.
50.116 á 0·65 . . .	32.575·40 „
tovornina za 5 vagonov 2.000·  — „ ekspeditivni stroški .	247 — „
155.857·40 Din, Plačilo krompirja.
Izpl. prispevek kraljev. banske uprave . . .	75.000·— Din.
Izpl. občini za prejeti krompir po znižani ceni 52·177·40 , Prispevek sres. kmetijskega oddbora Lendava 13,680·— „ Zaprošen in predviden pris. kralj. ban. uprave 15.000·—   „
155.857·40 Din.
Skupno se bo razdelilo med poplavljence 229.499 kg. krompirja; od tega 130.000 kg. po Din. 0·40 za 1 kg. 99.490 kg. pa je razdeljeno brezplačno.
V zvezi zapisnika odbora za razdelitev banov. podpore II. No 10 086|20 z dne 19. X. 1937 se v tem zapisniku točno predvidena dobava za posamezne občine ni mogla izvršiti. Občine so prejele krompir v vagonih, kateri niso mogli biti točno naloženi na naročeno količino. Bilo je prejeto več ali manj od naročenega krompirja.
Lendava, dne 30. XI. 1937.
Sreski načelnik :
Grabrijan M. s. r.
CENE. 
Penezi.	Dinarov vala:
Angleški fünt ....... 214·64—216·59
Nemška marka ... ... 17·40—17·54
Austrijski šiling...	8·40
Vogrski pengӧ ...... 8—8·76
Grčka lira .......... 31·50
Amerikanski dolar ... 43—47 Holandski goldinar ... 23—24
Švicarski frank ........ 9—10
Belgijska belga ..... 7·37
Italijanska lira ­­­      ­­­        2	·31
Francoski frank ­­­	140
Češka korona ­­­  ­­­   1·54
Zvonar Janoš.
Nikak njim je rejsan že smrt voščo, ali oni so, hvala Bogi, ešče živi pa zdravi pa verno spunjavajo svoje dužnosti „poleg pravde svete Matere Cerkve“.
Ravno sem bio na obiski pri gospodi plebanuši. Zajtra, pri odlaganji mešne obleke, so mi nekaj nagajali rokavi nove robače, pa sem se jim smejoč potožo.
»Vej pokojni gospod, Bog jim daj dobro — oni so že na svojoj pravici — so tüdi nikdar nej šteli takše moderne srakice, liki vsikdar pamočne eli ešče raj lenove, ka švic lepo gori pije, pa je človik v njih dosta bole zdrav; manžetline so pa ekstra k coj devali, či je trbelo. — Opravo sem zahvalo, Janoš so pa pri oltari opravili, te sem jim pa od ministrantov začno: „Tak je künšten te levi, ka točno zna kak dugo more muviti, ka je zadosta za odgovor, liki niedne latinske reči, samo nikše brbotanje“. —
Nikak je odpro dveri „od segeštije“. — Janoš so se včasi
lepo poklonili, jaz sem tüdi pozdravo: Gospod plebanuš so morali na spoved. —
„Vi samo ite k zajtrki, vej jaz naskori tüdi pridem, pa sva si te dale gučala“. —
Mali desni ministrant je prišao z gospodom, pa šteo stopiti pod mali tören, ka bi za vože maloga „spovidnoga zvona“ potegno.
Zdaj sem vido, kak Janoš zvone rejsan radi majo, nej samo velke, liki tüdi toga maloga, mogoče ešče bole. —
„Ešče nej trbej. — Idi pa sveče vužgi !“ so pravili, gda so gospoda obdačili. —
„S tem ščista inači trbej zvoniti !“ so si zgučavali gda so za vože prijali. Pa so rejsan zvonili kak človik, ki to zna. Glava se njim je pobožno sklanjala pri vsakšem poteglaji, nikaj so več nej gučali, samo verno pa zadovolno poslüšali...
Gda sta oviva odišla, te sva si naprej zgučavala. „To je črstev dečko, te je toga človeka nagučao, ka se dá spovedati; vej je nej preveč nevolen, liki želej, pa je j dobro, ka so starejši ešče tak“.
»Ovomi sem pa kelkokrat že pravo: Tvoja miseo nej tü.— Samo spako bi delao: zdaj v zimi, či je v nedelo nej njegov red, te se pride v segeštijo „segrevat“ : samo devao bi na ogenj pa dim delao. — Či njemi pa kaj pravim, se navelci smije pa že ma v rokaj svečo ma pa jo drobi. — Na düšni den je na cintori skoron do podneva ostanke od sveč iskao, pa je prišla — starica, nevolna sirota, ka že komaj ide ; rada bi se malo pomolila za svoje pokojne: pa jo nej ošpotao ? Ka so ga zmotili v njegovoj tepešiji“. —
Stopila sva iz segeštije, pa zaglednejo na stolici kaštulo: „Vidite, to me tüdi tü nihao, ka sem njemi pravo naj odnese, ka nove hoštije trbej*. —
„Vej velke hoštije mate jako lejpe“. —
„Ja, da pa té ne pečejo tü, liki... Vej to samo vam povem, ka po mojem mišlenji to nej prav : sveta Mati Cerkev pri tom škodo trpi“. —
„Mesta pa zdaj zato zadosta mete v cerkvi, ka je prostorna“. „Koga, vej bi bilo, liki v
té „gut“ (prostor poleg stebrov od stranskoga vhoda pod starim zvonikom do segeštije) se v svetke tak narinejo, ka dver nej mogoče niti odpreti, največ mla dina, pred prečkov pa prazno mesto za nje“. —
Šla sva mimo velkoga križa : „Ešče je jako lepi !“ „Ali plej tam odzgoraj je že ščista nazaj: gda je količkaj veter, te tak škriple, ka bi človik mislo nevem ka“. Gda sva bila že v prekliti, se mi čülo, neščem potvalati, kak da bi cmufkali. Johana to že znali, pa so njim dali njüv štamprl. Te se njim je pa jezik še bole razvezao :
„Bili smo na proščenji. Gospod so čakali dosta gostov, pa jih nej bilo, liki gospod de kan so zato prišli. — Te so pa pri obedi pravili, naj jes tüdi k njim pridem k stoli — kak, siromaški paver, brezi golera pa nezvučeni. — Liki zato naj bo, či tak želejo. — Pa smo šče cigare kadili . . .“
Gospod plebanuš so prišli domo, nekše majne razgovore sva mela, te sam se pa od Janoša morao posloviti.	ic
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj ta urednik : Klekl Jožef, župnik v pok.