—-— Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XX september 2014 št. 7 n Izdajatelj: Občina Ivančna Gorica Sokolska 8 1295 Ivančna Gorica Aktualno dogajanje v občini. Vabljeni na internetne strani: www.ivancna-gorica.si Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica tU rrev® Brez dvoma je bil ena izmed glavnih tem letošnjega poletja krompir. Ta priljubljeni pridelek je letos res obilno obrodil, le vreme je tako nenavadno muhasto, da marsikje naši večji pridelovalci še vedno niso mogli pospraviti krompirjeve letine. Poleg tega je poleti v naši občini potekalo tudi pomembno srečanje pridelovalcev semenskega krompirja, nedavno smo praznovali praznik krompirja, prav gotovo pa bomo rekordne primerke tega priljubljenega gomolja lahko videli tudi tradicionalnem tekmovanju za naj pridelke naše občine. Žal prepogosto ugotavljamo, da narava ni samo tista, ki daje, pač pa tudi tista, ki jemlje. Tu mislim predvsem na vremenske neprilike in poplave, ki v teh dneh spet pustošijo po naši državi. V spominu je tako tudi jesen izpred štirih let, ko so obilne poplave prizadele tudi našo občino. In kakšno naključje, tudi tista jesen je bila prav posebna jesen, volilna jesen. Tako je. Minila so štiri leta in spet se bomo podali na volišče, da izberemo župana in svoje zastopnike na lokalni ravni. Zdaj je čas, da ocenimo kvaliteto našega bivanja v minulih štirih letih in s svojim glasom izkažemo, kako smo bili zadovoljni ali pa nezadovoljni. V prihodnjem Klasju pa bomo že poročali o izidih volitev in o tem, kakšno občino si lahko obetamo v prihodnosti. Matej Šteh, urednik Šolski prag prvič prestopilo 205 prvošolčkov jr/ le^^KZ— Na Trnovici stekla voda iz vodovoda Kriza je tudi priložnost - kako se je odzvalo gospodarstvo v naši občini? Stran 21-24 LOKALNE VOLITVE 2014 Stran 7-11 Vsi smo ena generacija - drugič Na Krki se veselijo novih pridobitev KOU&HClf AVTO MOTO CENTER Kocjančič * HJÖ'havilü + rtVTOVlEHÄ + TBMVINA Z 4VTDDELI T«5: 01/7a 77 333 C3M. (Ml 777 333, Odi ^YvrtflmcKKjaKic.ü DO vil ?vt9 ?l:rtl AVTOSERVIS BLATNIK d.o.o. - avtoservis - avtovleka - vulkanizerstvo Vodotučine 7,1295 Ivančna Gorica Tel.: 01 7878-315,041 688 788,031 568 666 Biološke čistilne naprave - brea cJektirtkfi In t elektriko M 'v Sistemi za zbiranje in /ij uporabodeževnice ^^ > . ci sti I ne n a prave jezeMiča ; AriMATUf?! Šolski prag je prvič prestopilo 205 prvošolčkov Počitnic je konec in začelo se je novo šolsko leto 2014/2015. Letos bo v obeh osnovnih šolah v občini Ivanč-na Gorica pouk obiskovalo 1.483 učencev, od tega je prvič prag devetletnega osnovnošolskega izobraževanja prestopilo kar 205 učencev. Na Osnovni šoli Stična in njenih podružnicah je pouk 1. septembra začelo obiskovati skupaj 1.087 učencev, od tega 149 prvošolčkov, medtem ko Osnovno šolo Ferda Vesela Šentvid pri Stični skupaj s podružnico v Temenici obiskuje 396 učencev, med njimi kar 56 prvošolčkov. Sprejem prvošolčkov v Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični Prvošolčke matične Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični sta ob sprejemu na prvi šolski dan najprej pozdravila ravnateljJanez Peterlin in župan Dušan Strnad. Ravnatelj je prvošolčkom izrekel dobrodošlico in izrazil upanje nad dobrim sodelova- njem med šolo in starši, ki bo možno le ob dobrem dialogu. Župan je vsem 51 prvošolčkom zaželel dobro počutje na šoli, staršem pa čestital za njihov praznik, saj je prvi šolski dan v prvem razredu velik mejnik in velika sprememba v življenju njihovega otroka in celotne družine. Ob tej priložnosti je predstavil tudi načrte za prometno ureditev okolice šole, ki se bodo začeli izvajati že to jesen. Tudi tokrat je o nevarnostih, ki so jim izpostavljeni najmlajši udeleženci v prometu, otrokom in njihovim staršem spregovoril predstavnik Policijske postaje Grosuplje, Damijan Mišigoj. Prvič je šolski prag prestopilo tudi 5 prvošolčkov Podružnične šole Temenica, ki bodo delali družbo dvanajstim učencem drugega razreda. Sprejem tudi v Osnovni šoli Stična Prvošolčke na matični šoli OŠ Stična, 49 jih je, so s kulturnim programom pozdravili vrstniki višjih razredov. Tudi njih in njihove starše so nagovorili ravnatelj OŠ Stična Marjan Po-tokar, župan Dušan Strnad in predstavnik Policije. Ob tej priložnosti je župan predstavil eno največjih investicij na Dolenjskem, ki poteka v Za-gradcu, kjer občina gradi novo šolo in vrtec. Kot je dejal, jo bodo prihodnje šolsko leto že obiskovali učenci od 1. do 9. razreda iz Zagradca, Ambrusa in Krke. Skrb za varnost najmlajših v prometu Obvestilo občanom ob začetku šolskega leta Zaključile so se počitnice in šolsko leto je ponovno pred nami. Da bi omogočili učencem, še posebej prvošolčkom, čim varnejšo udeležbo v prometu na poti v šolo in domov, policisti Policijske postaje Grosuplje v sodelovanju z drugimi organizacijami izvajamo številne aktivnosti v ta namen. Kljub temu želimo opozoriti, da so otroci kot prometni udeleženci nepredvidljivi. Prometne znake pogosto spregledajo ali pa si jih razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Vozniki moramo nanje še posebej paziti! V prvih dneh šolskega leta so ena najpomembnejših nalog policistov številne preventivne in represivne aktivnosti s ciljem zagotovitve varnosti otrok v prometu. V okolici šol bomo v prvih šolskih dneh izvajali poostren nadzor prometa, še posebej v času prihodov učencev v šolo in odhodov domov. Poostreno bomo nadzirali tehnično brezhibnost vozil za prevoze otrok ter uporabo varnostnih pasov in dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih (otroški sedeži), s katerimi starši vozijo otroke v šolo, pripravili predavanja o prometni varnosti, spremljali učence po šolskih poteh, jim svetovali in jih učili o pravilni udeležbi v prometu ter jih ob tem opozarjali na potencialne nevarnosti. Z navedenimi aktivnostmi bomo nadaljevali celo šolsko leto. Za večjo varnost otrok svetujemo: Starši! Te in prihodnje dni čim več časa namenite prometno varnostni vzgoji otrok! Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo. Ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. Pri tem ne pozabi- te, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim otrokom! Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. Tudi sami se vedno pripnite! Spoštovani starši, zavedajte se, da je vzgoja otrok za varnost v prometu vaša naloga in vaša odgovornost. Ostali, kot so učitelji, člani ZŠAM in policisti pa smo vam le v pomoč; brez vašega truda in zgleda bomo uspešni le v manjši meri. Vozniki! Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni! Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, na parkiriščih ...). Vodji policijskega okoliša Damijan Mišigoj in Igor Mahnič Uredništvo sporoča Tokratna številka Klasja je prva po dopustih in je temu primerno tudi nekoliko obsežnejša. Hkrati je to tudi zadnja redna izdaja pred lokalnimi volitvami, ki bodo potekale 5. oktobra 2014. V tokratni številki objavlja Občinska volilna komisija obvestilo o izvedbi volitev in razglas kandidatov za župana, občinske svetnike in člane svetov krajevnih skupnosti. V zadnjem tednu pred volitvami pa bo izšla posebna predvolilna številka Klasja, v kateri bodo kot je običajno predstavljeni kandidati in stranke. Naslednja redna številka Klasja izide predvidoma 17. oktobra. Rok za oddajo prispevkov je 5. oktober. Vsako leto se ob začetku novega šolskega leta v naši občini daje velik poudarek k opozarjanju udeležencev v prometu, da so z novim šolskim letom ponovno na naših cestah otroci, ki so najbolj ogroženi udeleženci v prometu. Še posebej so izpostavljeni tisti, ki se prvič podajo v šolske klopi. V ta namen se izvajajo preventivne akcije občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Svet je s pomočjo Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica, Po- licijo in občinsko upravo poskrbel za postavitev opozorilnih tabel in transparentov. Prva dva tedna pa so člani ZŠAM Ivančna Gorica ob prometnih cestah v okolici šol opozarjali voznike na strpno in previdno vožnjo, najmlajšim šolarjem pa pomagali pri prehodu čez ceste. Občina je pred začetkom pouka poskrbela tudi za obnovo talnih označb v okolici naših šol, za boljšo vidnost pa je prvošolčkom podarila tudi kresničke. Gašper Stopar Na Krki se veselijo novih pridobitev Želje in prizadevanja po društvenih prostorih za društva, ki delujejo na Krki, so se uresničila. Krški kulturniki, kaja-kaši, turistični delavci, jamarji, čebelarji in vsi ljudje dobre volje se bodo od zdaj naprej lahko zbirali pod novo streho. Slovesen prevzem objekta na t. i. Čukovini je potekal v petek, 12. septembra. Kljub dežju, je bil ta dan za Krko zares sončen dan. Sadovi odličnega dela v društvih in prizadevnost njihovih članov se kažejo v mnogih uspešno izpeljanih prireditvah in akcijah. Ena takšnih je potekala v zadnjih mesecih na Krki, kjer so se lokalna društva skupaj s krajevno skupnostjo lotila projekta odkupa objekta za njihove potrebe. Občina Ivančna Gorica je pred časom v bližini krške šole odkupila zemljišče, ki bo služilo izvajanju šolskih in obšolskih dejavnosti. Ob tem se je ponudila priložnost, da se društva organizirajo in odkupijo še nekdanji stanovanjski objekt, ki je pripadal omenjenemu zemljišču. Tako je v začetku avgusta potekal slovesen podpis pogodbe o odkupu, kmalu po podpisu pa so stekla tudi prva dela preureditve prej stanovanjskih prostorov za potrebe društev. Krčani dobivajo tako večnamenski prostor za potrebe dejavnosti društev, prireditev, razstav in še česa. Dejavnosti, ki jih že sedaj ni malo v sosednjem Družbenem domu, se bodo lahko izvajale tudi v prostorih »Čukovine«, v kateri bodo tudi galerija, pošta in informacijska pisarna. Ob slovesnem prevzemu prostorov so zbrane nagovorili predsednik Krajevne skupnosti Krka Andrej Tomažin, predsednik Kulturnega društva Krka in glavni pobudnik pridobitve novih prostorov Jože Kozinc ter župan Dušan Strnad. Kozinc je uspešno izvedeno investicijo označil pomembno za družabno, društveno in kulturno življenje ter razvoj turizma na Krki kot tudi v Občini Ivančna Gorica. Z novo pridobitvijo območje Družbenega centra, šole in »Čukovine«, postaja stičišče različnih generacij in dejavnosti. Zadovoljstvo je izrazil tudi župan Strnad, ki je vesel, da bosta s to pridobitvijo zelo veliko pridobili tako Krka kot občina, saj je ravno Krka ena od glavnih središč turizma v tem delu naše občine. Zato je Občina Ivančna Gorica tudi podprla pobudo o odkupu objekta, predstavnikom društev pa je zaželel, da bi še naprej razvijali bogato in ustvarjalno delo v domačem kraju. V nadaljevanju so zbrane goste in krajane nagovorili tudi predstavniki društev, ki bodo v »Čukovini« imeli svoje društvene prostore. Tamkajšnje Čebelarsko društvo Krka-Zagradec in njen predsednik Marjan Volaj se izredno veseli, da so prišli do zemljišča in prostora, kjer bodo lahko postavili tudi učni čebelnjak, ki ga imajo že vrsto let v načrtu. Zadovoljstvo so izrazili tudi predstavniki Jamarskega kluba Krka, Kajak kanu kluba Krka in Turističnega društva Krka. Seveda pa ni manjkal tudi bogat kulturni program, ogled prostorov in zaključek s pogostitvijo. Gašper Stopar Kolofon Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 5. oktobra. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Milena Vrhovec, Franc Fritz Murgelj, Jožefa Železnikar, Irena Brodnjak; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana, Časopis KLASJE izhaja v 6.000 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Vsi smo ena generacija - drugič V petek, 5. septembra popoldne, je na Sokolski ulici pred občinsko stavbo v Ivančni Gorici potekalo srečanje pod geslom »Vsi smo ena generacija«. V kulturnem programu so nastopale vse generacije, od »vrtičkarjev« do seniorjev, vse generacije pa so bile tudi med gledalci, ki so napolnili prizorišče. Srečanje je vsebinsko zasnoval Svet župana za starosti prijazno občino pod vodstvom Milene Vrenčur, program pa so izvedli člani raznih društev, vrtičkarji in šolarji. Tehnično in organizacijsko podporo so zagotovili strokovni delavci občine. Srečanje naj bi postalo tradicionalno, prvič je potekalo lani. Zbranim gledalcem je najprej spregovorila Milena Vrenčur. V nadaljevanju smo od Andraža Ogorevca izvedeli, da se je občina vključila v projekt »Srcu prijazna občina« in bo nakupila aplikacijo I help (za pametne telefone seveda), s katero si bodo občani lahko zagotovili varnost zunaj in doma. Ksenija Ramovš iz In- štituta Antona Trstenjaka nas je, med drugim, seznanila z novim izobraževalnim programom, namenjenim osebam, ki skrbijo za bolne in onemogle družinske člane. Ta bo najprej izveden v Višnji Gori. Prisotne je pozdravil tudi župan Dušan Strnad. Naloga Občine ni le, da skrbi za infrastrukturo, temveč tudi za dobro počutje vseh občanov. Tu je Ivančna Gorica na dobri poti, kar kaže tudi ta prireditev. Sledil je kulturni program pod geslom »Vsi smo eno, vsi smo ena generacija«. Vodila ga je Majda, nekdanja učiteljica, kot se je predstavila, pomagale pa so ji gimnazijka Tanja ter mala Stela in Julija. »vrtičkarji« iz Stične so zaplesali, »vrtičkarji« s Krke pa zapeli. Za njimi je na odru ostalo veliko rdeče srce za napisom »Gradimo prijateljstvo«. S tremi pesmimi, eno pospremljeno z recitacijo o kavi-ci, je nastopil Ženski pevski zbor Harmonija. Sodelavka knjižnice iz Ivanč-ne Gorice je v domačem narečju povedala Resnikovo pripovedko »Ob domači peči«. Glasbena šola Grosuplje, podružnica Ivančna Gorica pa je prispevala dekliški kvartet klarinetov in harmonikarja Ibra. Najstarejšo generacijo so zastopali varovanci dnevnega varstvenega centra, ki je v Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični. Povedali so, da se tam počutijo odlično, sajimajo tudi dobro skrbnico Ireno. Svoje izdelke so pokazali na posebni stojnici. Drugačno energijo so pokazale gimnazijke Maša Zajec in vokalna skupina Estrela s svojo pesmijo. Ljudski pevci Studenček so nas usmerili v »Lepo našo domovino«, dve dekleti iz plesne šole Guapa pa sta odplesali kar po kavbojsko. Program so zaključili Šentviški Slavčki, ki so zapeli o soncu pomladi. Poskrbljeno je bilo tudi za čisto fizične užitke, saj so članice Društva podeželskih žena Ivanjščice stregle z domačimi piškoti, dobiti je bilo mogoče plastenke z vodo, deklici pa sta za dušo delili kartončke z lepimi mislimi. Poslovili smo se od Franca Grabljevca, nekdanjega občinskega svetnika in prejemnika občinske nagrade Zlati grb V torek, 29. julija, je v 75. letu starosti umrl Franc Grabljevec iz Ivančne Gorice, nekdanji občinski svetnik in prejemnik Zlatega grba Občine Ivančna Gorica. Franc Grabljevec je bil dolgoletni član Združenja šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica in več mandatov aktiven tudi kot član in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Ivančna Gorica. Občina Ivančna Gorica in ZŠAM Ivančna Gorica sta pripravila v sejni sobi Občine Ivančna Gorica žalno sejo, na kateri so spomin na pokojnega počastili nekateri nekdanji in sedanji člani občinskega sveta, člani Zveze šoferjev in avtomehanikov Ivančna Gorica, drugih društev ter drugi predstavniki javnega življenja v občini, zlasti torej tisti, ki so bili z življenjem in delom pokojnega Gra- bljevca kakorkoli povezani. Njegovo življenjsko pot je v nagovoru orisal predsednik ZŠAM Ivančna Gorica Franc Bivic. Pokojni Franc se je rodil leta 1939 na Viru pri Stični, večino svojega življenja pa je potem, ko si je ustvaril dom in družino preživel v Ivančni Gorici. Po končani osnovni šoli se je izšolal za avtomehanika. Sprva se je zaposlil kot mehanik pri podjetju Ljubljana Transport, kasneje pa je postal tudi šofer tovornih vozil in prevoznik v mednarodni špediciji. Od leta 1978 je bil samostojni avto-prevoznik vse do upokojitve. Od leta 1961 je bil član ZŠAM Ivančna Gorica, še posebej pa se je ukvarjal s področjem preventi've in vzgoje v cestnem prometu. Na tem področju je deloval še v času nekdanje občine Grosuplje, še posebej pa po nastanku nove občine Ivančna Gorica, tudi kot predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Aktivno je sodeloval pri izvajanju kolesarskih izpitov in tekmovanj »Kaj veš o prometu« na šolah v občini Ivančna Gorica, vsako leto pa je skupaj z drugimi člani ZŠAM Ivančna Gorica sodeloval pri akti'vnosti'h ob prvem šolskem dnevu. Franc Grabljevec je bil prejemnik več priznanj in odlikovanj s področja preventive v cestnem prometu, tako s strani republiškega SPV, kod domačega združenja in Zveze ZŠAM Slovenije. Župan Dušan Strnad mu je v svojem nagovoru še posebej izrazil zahvalo za njegovo skrb za splošen napredek kraja, v katerem je živel. Kot je dejal Občinstvo, ki se je zbralo, je bilo mavrično. Tako mešanega, sestavljenega iz vseh štirih generacij, ni mogoče srečati na nobeni drugi prireditvi. Videti je bilo mogoče vse, od dojenčkov, vrtičkarjev, njihovih staršev do starostnikov vseh »kategorij«. To je omogočil prireditveni prostor na ulici, kjer so se otroci lahko brez problemov gibali, ne da bi posebno motili, njihovi starši pa so imeli tudi kaj od programa. Da je bila prireditev krasna in brez vremenskih motenj, so poskrbeli tudi bogovi. Dali so nam lepo, skoraj sončno, mirno in toplo popoldne. Tudi oni so bili eno z nami _ Hvala in na svidenje naslednje leto! Joža Železnikar Strnad, je bil Grabljevec še posebej ponosen na dva dogodka iz novejše zgodovine. Prvi dogodek je bila osamosvojitev Slovenije in drugi ustanovitev samostojne občine Ivančna Gorica. Domovina in občina sta mu bili največji vrednoti in zanje je naredil veliko več kot bi lahko od povprečnega državljana in občana smeli pričakovati. Veliko mu je pomenilo tudi zaupanje, ki so mu ga izkazali volivci z dvakratno izvolitvijo v občinski svet. Občinski svetnik je bil v obdobju od leta 1998 - 2002 in od 2002 - 2006. Funkcijo občinskega svetnika je opravljal vestno in odgovorno. Posebej se je ukvarjal tako s kmetijsko problematiko in kot tudi s problematiko vrtcev, šol in športa. Posvečal se je tudi problemom starejše generacije, najbolj pri srcu pa mu je bila tema varnosti v prometu. Občina Ivančna Gorica mu je leta 2006 za doprinos k razvoju občine in dolgoletno požrtvovalno delo v občini, podelila občinsko nagrado Zlati grb. Pokojnemu Francu Grabljevcu v spomin so zapeli Šentviški slavčki, udeleženci seje pa so se po nagovorih vpisali v žalno knjigo občine Ivančna Gorica. Zadnje slovo je potekalo v soboto, 2. avgusta 2014, na pokopališču v Stični, kjer so ga na zadnjo pot pospremili člani ZŠAM Ivančna Gorica ter številni znanci, sodelavci in prijatelji. Ob grobu sta spregovorila župan Dušan Strnad in poveljnik uniformirancev ZŠAM Ivančna Gorica Rajko Bivic. Dnevni center za starejše je pravi program V mesecu avgustu je Dnevni center za starejše v Šentvidu pri Stični, ki deluje v prostorih Centra za zdravljenje bolezni otrok, začela obiskovati tudi moja 75-letna mama. Skupina, v katero se je vključila, me je prijetno presenetila, saj deluje kot prava družina, ki si pomaga med seboj. V tej skupini začutiš novo dimenzijo življenja »v jeseni«, ki ti da vedeti, da ti nekje še nekdo hoče pomagati. Je lep zgled, kako lahko starejšemu sočloveku podaljšaš bivanje doma, v njegovi okolici in ga ne »oddaš« v dom za starejše ljudi. Vsi lahko že jutri potrebujemo tovrstno pomoč, zato spodbujam vodstvo Občine Ivančna Gorica, da s tem programom nadaljuje tudi v prihodnje. Zahvala županu občine Ivančna Gorica in njegovi ekipi ter tudi osebju Centra za zdravljenje bolezni otrok, ki z nasmehom in nesebično pomaga tej skupini. Dušan Plavec, Ivančna Gorica STANISLAV OSTERMAN (1944-2014) Občina Ivančna Gorica sporoča, da je v ponedeljek, 8. septembra 2014, v 70. letu starosti umrl Stanislav Osterman, prejemnik najvišjega priznanja Občine Ivančna Gorica - častni občan in nekdanji direktor družbe Livar d. d. iz Ivančne Gorice. Od njega smo se poslovili 11. septembra 2014 na pokopališču v Kamniku. Stanislav Osterman seje rodil 17. 8.1944. Leta 1993 se je zaposlil v Livarju v Ivančni Gorici kot direktor sektorja ekonomike. V letu 1998 je bil začasno imenovan za vršilca dolžnosti uprave družbe Livar, leta 1999 pa je bil prvič imenovan za direktorja družbe Livar za petletno obdobje. Leta 2004 mu je nadzorni svet Livarja ponovno potrdil imenovanje še za nadaljnjih pet let. V letu 2005 je z imenovanjem dvočlanske uprave Livarja prevzel funkcijo predsednika uprave. Gospod Osterman je svojo energijo vlagal tudi v dejavnosti izven Livarja. Kot predsednik Nogometnega kluba Livar Ivančna Gorica je pripomogel k razvoju te športne dejavnosti v občini Ivančna Gorica, klubu pa je z generalnim sponzorstvom omogočil razvoj in delovanje preko 200 članov vseh starostnih skupin in uspešno nastopanje tudi v I. slovenski nogometni ligi. Občina Ivančna Gorica mu je za življenjsko delo, zasluge na področju gospodarskega in širšega družbenega razvoja naše občine, leta 2007 podelila naziv častnega občana. Nanj in njegovo delo bo ostal neizbrisan spomin hvaležnosti in globokega spoštovanja. Občina Ivančna Gorica Odprta nova cesta med Kriško vasjo in Pristavo nad Višnjo Goro V petek, 22. avgusta, je v Kriški vasi potekalo slovesno odprtje na novo asfaltirane ceste Kriška vas-Pristava nad Višnjo Goro. Na slovesnosti, ki sta jo pripravili Krajevna skupnost Višnja Gora in Občina Ivančna Gorica sta zbrane krajane nagovorila predsednik krajevne skupnosti Luka Šeme in župan Dušan Strnad. Približno 500-metrska cestna povezava med obema vasema, ki je bila razširjena in asfaltirana, odslejne bo služila krajanom samo pri vsakodnevnem življenju, ampak kot je dejal v svojem nagovoru župan Strnad tudi kmetom, ki imajo na tem območju njive in gozdove. Kot je dejal, je vesel, da se je našel posluh med la- stniki zemljišč, ki so za potrebe razširitve odtopili potrebno zemljišče. Ob tej priložnosti se je tudi kot krajan Kriške vasi zahvalil vsem zaslužnim, da je prišlo do izgradnje omenjene ceste, tudi tokrat pa se je pokazalo, kako pomembna je složnost me krajani, ko gre za skupno dobro. Predsednik krajevne skupnosti Luka Šeme je ob odprtju ceste izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do uresničitve načrtov, ki so bili zadani že pred nekaj leti, letos pa so bili ob financiranju Občine Ivančna Gorica tudi uresničeni. Kako potrebna je bila ta cesta med vasema, se je pokazalo tudi ob letošnjem žledolomu v februarju, ko je bila obstoječa cesta iz smeri Pešče- nika povsem neprehodna. Sledil je blagoslov nove cesta, ki ga je opravil višnjegorski župnik Janez Mi-helčič, nato pa so župan, predsednik KS in Jože Zupančič, ki je kot krajan Kriške vasi in član Sveta KS Višnja Gora tudi koordiniral projekt gradnje ceste, slovesno prerezali trak. S tem slovesnosti še ni bilo konec, saj je sledila še krstna vožnja po novi cesti z veliko traktorsko prikolico, ki so jo posebej za to priložnost pripravili na županovi domačiji. Seveda ni manjkala tudi harmonika, na katero je igral domačin Luka Pirc. Po dveh »promocijskih« vožnjah je sledila še pogostitev, za katero so poskrbeli krajani in pridni kriški gasilci. Poleg nove ceste pa je pomembna še ena pridobitev, saj je pred asfaltiranjem na trasi ceste Elektro Ljubljana položila kable za novo in močnejše napajanje Pristave z električno energijo. Matej Šteh župana prisostvovali še predsednik KS Dob, član krajevne skupnosti Toni Oven in direktor komunalnega podjetja. Sledil je še blagoslov, ki ga je opravil župnik Jože Grebenc. Po blagoslovu je sledila še simbolična otvoritev, ko so gasilci PGD Hrastov Dol v zraku prekrižali vodne curke. Kulturni program so oblikovali člani Moškega pevskega zbora Prijatelji ter najmlajši iz Hrastovega Dola in Trno-vice. Še nekaj informacij o gradnji vodovoda Vodovod na Trnovici je gradilo no- Naložba v vašo prihodnost Operacijo delno financira. Evropska unija V občini Ivančna Gorica pred zaključkom projekta izgradnje kanalizacije in rekonstrukcije čistilne naprave Ponovno obveščamo javnost v občini Ivančna Gorica, da se na širšem območju občine Ivančna Gorica izvajajo aktivnosti v okviru projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke - 3. sklop. Namen projekta je izgradnja kanalizacijskih sistemov in nadgradnja čistilne naprave, ki bo omogočala optimalno čiščenje in s tem zmanjšala obremenjevanje voda in okolja ter negativne vplive na vaše bivanje. Z izvedbo projekta se bo povečala kakovost življenja prebivalcev na tem območju, kar bo vplivalo tudi na povečanje možnosti razvoja ter zaposlovanja na območjih, ki že imajo urejeno oskrbo s pitno vodo ter posledično tudi na rast prebivalstva z vidika poselitve. Prav tako bo doseženo ohranjanje naravnih virov in biotske raznolikosti, kar bo pozitivno vplivalo na turizem in počutje prebivalcev. Pričakuje se celovit razvoj podeželja, saj bo z ureditvijo osnovne infrastrukture možen izkoristek vseh naravnih danosti, izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev ter izboljšanje kakovosti reke Krke. Dela na povezovalnem kanalu Višnja Gora - Ivančna Gorica in povezovalnem kanalu Vir pri Stični - Ivančna Gorica so zaključena v celoti. Konec avgusta 2014 smo pridobili tudi uporabno dovoljenje. Na centralni čistilni napravi Ivančna Gorica je zgrajen nov prezračevalni bazen. V nadaljevanju se planira izvedba strojne in elektro opreme ter inštalacij. Vse to se bo izvajalo septembra in oktobra 2014. Tehnični prevzem objekta planiramo v sredini novembra 2014, na začetku decembra 2014 pa predvidevamo začetek poskusnega obratovanja čistilne naprave. V okviru občine Ivančna Gorica se projekt nanaša na 2 aglomeraciji oz. naselji in obsega izgradnjo 5.895 metrov nove kanalizacije, izgradnjo dveh novih črpališč in rekonstrukcijo obstoječe centralne čistilne naprave Ivančna Gorica, pri čemer se bo obstoječa kapaciteta čistilne naprave iz 15.000 PE zmanjšala na kapaciteto 6.000 PE. Polno obratovanje sistema je planirano konec leta 2015. Celotna vrednost tega dela projekta znaša 3.983.017,44 evrov in ga delno fi'nancirata Republika Slovenija ter Kohezijski sklad Evropske unije v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih voda«, ostalo pa je fi'nan-cirano iz proračuna Občine Ivančna Gorica. Iztok Rodež Na Trnovici stekla voda iz vodovoda V četrtek, 11. septembra, je na Trnovici pri Hrastovem Dolu potekala slovesna otvoritev novega vodovodnega sistema Trnovica, ki so se ga krajani te ene najmanjših vasi v občini Ivančna Gorica zelo razveselili. Od sedaj naprej bo sedem hiš, z nekaj več kot 20 prebivalci, oskrbovanih z javnim vodovodom. Ob otvoritvi so zbrane nagovorili župan Dušan Strnad, predsednik Krajevne skupnosti Dob Jože Polončič in direktor Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Tomaž Rigler. Župan Strnad je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do uresničitve investicije, ki so jo tamkajšnji krajani kar dolgo pričakovali. V prihodnje si želi, da naj nova pridobitev poživi dogajanje v kraju in, da vodovod poveže tudi ljudi v prijazno vaško skupnost, v kateri si bodo krajani pomagali in zaupali. Nove pridobitve se veseli tudi direktor JKP Grosuplje, ki bo tudi upravljalo z vodovodnim sistemom. Rigler je zadovoljen, da so skupaj z Občino poskrbeli za zadostno količino pitne vode v naših krajih in, da je pitna voda iz javnega vodovodnega sistema, kljub geografski razgibanosti občine Ivančna Gorica že v vsaki vasi. To tudi pomeni, da je ivanška občina ena od prvi slovenskih občin, ki je po programu aglomeracij oskrbe s pitno vodo v celoti zagotovila svoje zakonske obveze. S tem bo v kratkem imel vsak dom in vsako gospodinjstvo v občini zdrav vir pitne vode. Najbolj slovesen trenutek otvoritve je bil prerez traku, ki so mu so poleg vomeško podjetje Flopin d. o. o. Gradnja cevovoda dolžine približno 1200 metrov je znašala 99.000 evrov. Na omenjenem območju je bilo zgrajenih osem hišnih vodovodnih priključkov za 22 prebivalcev, ki imajo na svojih kmetijah v lasti tudi 20 glav živine. Novo vodovodno omrežje bo zagotavljalo nemoteno oskrbo prebivalstva s pitno vodo in zagotovilo možnost polnjenja gasilske cisterne z vodo na omenjenem odseku Hrastov Dol - Trnovica. Gašper Stopar Od Sarajeva do Aachna - Plamen miru tudi v Ivančni Gorici V nedeljo, 17. avgusta, so v popoldanskih urah v Ivančno Gorico prispeli pobudniki akcije »Flame for Peace, ki so prinesli v našo občino t. i. Plamen miru. Akcijo organizira nemška humanitarna organizacija Aachener Netzwerk für humanitäre Hilfe und interkulturelle Friedensarbeit, s lT bi, r^ ViSriJd Gora : tor 15h tv.Gorica : sre £0.30h * na vadbah ZUMBA + nt bodu : S^rje 2m ^ '...............................' 0!tež: čet 18.30h Vef.^aber: sre ^Of) ^ ^ ZÖ^RAVA HRBTENICA : PILATES + nt body : ^ Ivančna &Drica: pon 19h ^ Muljüvü L čet l&.30h PfUJAVE NA ukE : fitrtianijaBstoi.net 041 /234 - 925 pec ši^NcrviD PRI mcHi Erazem Popotniki Prva (i^a , _ ^ Brigita Suler d« »Papirčkarji« na izletu v Loškem Potoku Kaj se dogaja V šolskem letu 2013/2014 so uspešno potekale delavnice pod okriljem Kulturno-špor- v naši okolici^ tnega društva Dob z imenom »Papirčkarji«. Kot vodja sem za vse pridne« papirčkarje« _ organizirala krajši izlet. Zbralo se nas je 24 članov različne starosti in tako smo se v nedeljo, 27. 7. 2014, odpravili z avtobusom proti Loškemu Potoku. Najprej smo se ustavili v l ^KARPNtKE S POLOVIČARJI: širine 20-30 crri Šentvid ima talent. V sobah smo s prijateljicami pripravile skeč. Večer je prišel in začeli smo s kvizom, po kvizu pa je sledil skeč. Po končanem nastopu smo čakali na rezultate, medtem pa smo imeli ples v temi. Naša soba je bila kar dobra in je dosegla 4. mesto. Vsi utrujeni smo se vrnili v sobe in popadali v zaslužen spanec. Jutro je prehitro prišlo in namesto telovadbe smo pakirali kovčke. Zopet je sledil pouk angleščine, pri katerem smo se naučili pesmico in jo na koncu peli, poleg pa še zaplesali. Igrali smo se še na igrišču, risali s kredo in na koncu imeli še zaključek s podelitvijo priznaj. S tem smo naš tabor končali in se odpravili proti domu. Za zaključek naj vam povem še nekaj šal, ki so jih po nesreči izgovorili sošolci in so nas s tem nasmejali do solz. To sta bila stavka: »Danes bom prvič spal na vinogradu (pogradu).« In pa: » Nastavil si bom budalko (budilko).« Na taboru mi je bilo zelo všeč, saj sem se naučilo veliko angleščine, se hkrati zabavala predvsem pa spoznala veliko novih prijateljev. Tistim pa, ki letos niste bili na taboru, ga priporočam za naslednje leto. Hana Kavšek, OŠ Ferda Vesela Šentvid pregorele, smo se pomerili tudi v lokostrelstvu. Bilo mi je zelo všeč, saj sem dobro streljala z lokom. Dobili pa smo tudi nalogo po sobah, da se pripravimo na večerno animacijo - ELEMENTI ZA DIMNIK 14. 16. 18 in 20 0 Prihaja GROŠ na ulici! Letos bomo že tradicionalno GROŠ-evo poletje zaključili z GROŠ-em na ulici, ko se bomo v sodelovanju z Občino Grosuplje skupaj podali na že 4. tradicionalno Grosuplje v jeseni, v soboto, 20. 9. 2014, na Kolodvorski ulici v Grosupljem. Poletje je za nami in za GROŠ-evci je čas poln dogodivščin. Poletje smo, kot se spodobi, otvorili s pravim Summer opening partyem v HotSpot Caffe&Club, kjer sta nas zabavala DJ Andy in DJ Yoco. Udeležili smo se že tradicionalnega ATP festivala v Umagu, ŠVIC-a, se ohlajali v Terme Čatež, na Bledu pa smo se spuščali po Zip-line ter se preizkusili v raftingu. GROŠ--evci smo imeli tudi svojo ekipo na Jadranskih igrah, ki smo jo šli spodbujat v Slovenske Konjice. Vendar pa čas hitro teče in pred nami je že jesen. Toda brez skrbi, GROŠ--evci se tudi tokrat ne bomo prepustili dolgčasu. Že v prvem tednu septembra bomo doživeli dozo adrenalina in zabave v zabaviščnem parku Gardaland, vsi vodni in filmski navdušenci pa v Aquaparku in Movielandu. Letos bomo že tradicionalno GROŠ-evo poletje zaključili z GROŠ-em na ulici, ko se bomo v sodelovanju z Občino Grosuplje skupaj podali na že 4. tradicionalno Grosuplje v jeseni, ki bo v soboto, 20. 9. 2014, na Kolodvorski ulici v Grosupljem. Po ogleda vrednem dnevnem programu, pridemo na vrsto še GROŠ-evci, ki bomo poskrbeli za zabavo, ki bo trajala do poznih večernih ur. Skupaj bomo lahko prisluhnili dobro znani lokalni skupini Valvasor, Ek'stra bandu s Sašem Balantom, DJ Yocotu, za vrhunec večera pa bodo poskrbeli Rado Mulej ter stari mački dobre zabave Rok'n'band. Po vsaki zabavi se na žalost vrne kruta resničnost. Da bi GROŠ-evci le to malce omilili, bomo izvedli projekt Z GROŠem do službe, kjer si bomo razširili obzorja na področjih, ki nas zanimajo in nam še kako koristijo pri iskanju službe (jeziki, računalništvo, itd.). Pa brez skrbi, saj veste, da gresta v GROŠ-u izobrazba in zabava z roko v roki! Pred nami pa je tudi že novo šolsko leto. Torej, če si študent ali dijak te vabimo, da nas obiščeš v Študentskem servisu v Grosupljem, kjer se lahko ponovno ali prvič včlaniš v Študentski klub GROŠ. Vse, kar moraš storiti je, da prineseš originalno dijaško ali študentsko potrdilo o vpisu ter si pridobiš veliko ugodnosti, ki jih prinaša članstvo. Članarine seveda pri nas ni. Če pa bi te utegnilo zanimati še kaj drugega, nas obiščeš vsak ponedeljek, sredo in petek od 18.00 do 20.00 in vsak torek in četrtek od 10.00 do 12.00 na naši Info točki v ŠK GROŠ v Grosupljem in vsak torek od 18.00 do 20.00 v Jakličevem domu v Dobrepolju, kjer se seveda tudi lahko včlaniš. Za vse tekoče informacije spremljaj GROŠ-evo spletno stran (http://www. klub-gros.com/) in FB stran (Študentski klub GROŠ). Se vidimo, če ne prej v soboto, 20. 9. 2014, ko bomo skupaj doživeli »Groš na ulici«! Ambrož Volek, Študentski klub GROŠ Slovenska pesem in ples sta odmevala po Makedoniji Odrasla in veteranska folklorna skupina Vidovo se je 4. julija podala na še en festival plesa ter izmenjave kulturne dediščine, in sicer v Makedonijo. S svojim plesom smo razveseljevali domačine in tuje goste, obračali glave v svojih kostumih in tudi sami občudovali različno evropsko kulturo, noše in pesmi. V Skopje, glavno mesto Makedonije smo prispeli po približno petnajstih urah vožnje z avtobusom. Navajeni dolgih poti iz prejšnjih let smo dobro vedeli kako zapolniti čas. Brez harmonike in petja seveda tudi na avtobusu ni šlo. Lačni po urah potovanja skozi Slovenijo in Hrvaško smo se ustavili v Srbiji na odličnih čevapči-čih in nadaljevali svojo pot. Pričakala sta nas vodiča Ana in Nikola, ki sta z nami ostala vse do konca festivala v Skopju. V le nekaj dneh smo si ogledali center Skopja, hišo posvečeno materi Tereziji, najstarejšo ohranjeno krščansko cerkev in tako veliko tržnico, da človek hitro zaide in ne najde poti ven. Na našo željo so nas z gondolo odpeljali tudi na bližnji hrib, ki ga krasi ogromen križ (visok 67 m, širok 43 m) viden daleč naokoli, ponoči pa ga razsvetljuje na tisoče lučk. V vodnem parku smo preživeli skoraj cel dan in tudi tam ni manjkalo zabave. Ves čas nas je spremljalo tudi vroče sonce, na katerem smo vsi pridobili nov odtenek kože. Privoščili smo si tudi kakšno pivo oziroma raje dve, saj so bile cene Izjemno nizke. V večernem času smo si odrasla skupina kot že mnogokrat prej nadeli naše kostume in ponosno zakorakali na odre v različnih krajih. Naši plesni koraki v razkošnih dolenjskih in gorenjskih nošah so izvabljali nasmehe in bučne aplavze, glas harmonike pa je v mnogih domačinih, kot so nam to sami povedali, prebudil spomine, ko so v nekdanji državi Jugoslaviji še služili vojsko v Sloveniji. Na odru smo lahko opazovali tudi skupine iz Češke, Slovaške, Bolgarije in seveda domačo makedonsko skupino. Tudi v zaodrju smo občudovali in včasih ogovorili drug drugega, čeprav nismo govorili istega jezika. Fotografirali smo se na vsakem koraku, vendar je bil najlepši občutek, ko so do nas v želji po fotografiji sramežljivo prikorakali otroci. ''A je to naše gore list?'' je nekdo iz skupine vprašal, ko nas je ogovoril potomec Slovenke in nas naslednji dan kot pravi Slovenec peljal v vinsko klet, kjer smo poskusili tamkajšnje vi no. Iz Skopja smo se odpravili še na Ohrid, znan po Ohridskem jezeru in vsi smo se veselili skoka v vodo, vendar pa je bilo jezero premrzlo. Z vodičem smo odšli na ogled prelepega mesta in končali na hribu, s katerega smo imeli presunljiv pogled na mesto in jezero, katerega velikost nas je večkrat zmedla in se nam je zdelo, da smo na morju. Pozno popoldne je bil spet čas frizur, likanja spodnjih kril in oblačenja v noše. Tokrat so se nam pridružili tudi veterani, ki jih je čakal njihov prvi nastop na festivalu. V povorki smo s plesom in glasbo privabili domačine kot tudi turiste na ogled večernega koncerta. Vsi smo bili še posebej nemirni, saj je bil to zadnji nastop hkrati pa tudi prvi v Ohridu, zato smo želeli pustiti velik pečat. Nedvomno nam je to uspelo in nagrajeni smo bili z ogromnim aplavzom publike. Velika čast je bilo videti tudi makedonsko folklorno skupino iz daljne Avstralije, katere člani so potomci Makedoncev. Na ta način smo iz prve roke videli, kako se s ponosom ohranja kulturna dediščina tudi po svetu. Po končanem nastopu ni bilo veliko časa za spoznavanje večernega utripa mesta, saj je bilo treba spakirati kovčke. Zjutraj nas je namreč čakala dolga pot do doma. Festival nam bo vsem ostal v lepem spominu, kljub tragediji, ki se je pripetila na koncu našega obiska. Na žalost nas je daleč stran od domovine in družine za vedno zapustila naša Mojca, članica veteranske skupine. Ni se bilo lahko vrniti domov, a vedeli smo, da je preživela z nami lep teden poln veselja ter novih spoznanj in bila je srečna. Upamo, da je bilo to v tolažbo družini, ki ji ponovno izrekamo sožalje. Folklorna skupina Vidovo pa se je letos podala na še en festival in sicer kar čez ocean v Brazilijo. Nedvomno so tudi tam doživeli in spoznali marsikaj in s plesom spet izvabljali aplavze in nasmehe. Morda se domačini niso mogli upreti in bodo tudi sami zaplesali ob zvoku harmonike. Kdo ve, ali je tudi tja zaneslo kakšnega Slovenca in je lahko tam videl košček svoje domovine. Ker je tujina zvabila tudi mene, se na žalost sama nisem podala tja, vendar želim skupini nepozabno potovanje in da sta slovenska pesem in ples razveseljevala tudi v daljni Braziliji. Natalija Šeme Mojci v slovo! Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) Veliko je lepih spominov, veliko prelepih trenutkov druženja v pesmi, plesu in igri je za nami. Prav zato še ne dojemamo tvojega nenadnega odhoda. Kot članica folklorne in gledališke skupine si vedno dobre volje in z velikim zadovoljstvom delovala v našem društvu. Velikokrat si izrazila, koliko ti to pomeni in da želiš vztrajati, še zlasti pri folklornem plesu. Bila si vestna in prizadevna s posebnim odnosom do mladih članov, ki so te imeli neizmerno radi. V tvoji bližini smo se preprosto dobro počutili vsi, mladi in malo manj mladi. Tvoj optimizem, dobra volja in pogum so bili nalezljivi in to bomo najbolj pogrešali. Odšla si nepričakovano, vse do konca vesela, srečna, nasmejana, kot sonce. Ostali smo nemi, strti, a ponosni, da smo bili tvoji prijatelji. Prijatelji iz KD Vidovo KD Vidovo vabi ZAČENJA SE NOVA SEZONA IN KULTURNO DRUŠTVO VIDOVO VABI V SVOJO SREDINO NOVE ČLANE, PEVKE, PEVCE, IGRALCE IN PLESALCE. PRIDRUŽITE SE NAM. INFORMACIJE: 031 239 383. 18. POHOD PO LAVRICEVI POTI, nedelja 19. oktobra 2014 Prijave od 7. do 10. ure pri Gostilni Jankl v Šentvidu pri Stični. Na Gradišču cilj ter razstava buč in jesenskih pridelkov. Folklorna skupina Stična v Romuniji Po štirih letih smo se člani folklorne skupine Stična spet odpravili v Romunijo, tokrat na mednarodni folklorni festival v mesto Buzau (jugovzhod Romunije). Na več kot 1300 km dolgo pot smo se z avtobusom odpravili v četrtek popoldan. Čeprav smo mislili, da se bomo vsajdo Romunije peljali po avtocesti, smo se morali že na Štajerskem premikati bolj po polžje, tako da so bili naši nadaljnji postanki zelo kratki, da smo sploh pravočasno prispeli na festival. Takoj ko smo prišli do hotela, kjer smo bili nastanjeni, smo se hitro oblekli v folklorne kostume. In že smo se še z ostalimi skupinami iz Bolgarije, Francije, Grčije, Makedonije, Srbije, Ukrajine in z domačo folklorno skupino sprehajali v povorki. Zbrali smo se v parku Crang, kjer smo zapeli himno in zaplesali dolenjske plese. Fantje so publiko navdušili s klobučkovim plesom. Po naporni vožnji in nastopu smo že komaj čakali na večerjo v našem hotelu, nato pa smo se v jedilnici družili s francosko skupino. V soboto smo se odpeljali izven mesta do vulkanov Noroisi (v prevodu blatni vulkani). To niso vulkani, kot smo jih vsi pričakovali, niso veliki in niso nas nič prestrašili z bruhanjem lave. Blatni vulkani nastanejo zaradi plinov, ki nastajajo trideset kilometrov pod površjem. Plini gredo skozi plast ilovice in nato skozi podtalno vodo in tako potisnejo ilovico in vodo na površje, nastajajo pa majhna področja, ki spominjajo na obliko vulkanov. Po kosilu v mestu smo se pripravili na nastop v Crang parku. Predstavili smo se s prekmurskimi in belokranjskimi plesi, ki tudi niso pustili gledalcev ravnodušnih. V nedeljo smo se z romunskim avtobusom Golden dragon (z večkrat počenim sprednjim steklom) odpeljali v hribe do kraja Manzalesti. Romunski šofer nas je šokiral s hitro vožnjo in svojimi sposobnostmi manevriranja med avtomobili in množico ljudi. Na lepem prizorišču na prostem smo prikazali dolenjske plese, potem pa so nas povabili na dobrote z žara in pivo. Po ogledu stojnic in nakupu nekaj spominkov je sledila še nora vožnja nazaj v dolino do hotela. Če avtobus ni mogel mimo avtomobilov, parkiranih ob cesti, so na pomoč priskočili kar naši folklorniki in premaknili avtomobile, da smo se lahko peljali naprej. Komaj smo v hotelu legli na postelje, da bi se malo odpočili, že smo se začeli preoblačiti. Še zadnjič smo se v prekmurskih nošah sprehodili po ulicah mesta in na zaključni prireditvi zaplesali še nekaj atraktivnih plesov. Ob polnoči smo skupaj z ostalimi skupinami dočakali večerjo. Tudi tokrat na krožniku ni manjkal pečen piščanec. Nazdravili smo na uspešno izpeljane nastope in lepo organiziran festival. V ponedeljek smo vstali že zelo zgodaj, da smo pospravili vse kostume, po zajtrku pa se odpravili proti Bukarešti. Po glavnem mestu Romunije nas je vodil naš Leon. Ogledali smo si nekaj zanimivih delov mesta, se po jezeru vozili s kanuji in v parku zapravljali zadnje romunske leve. Vsi sku- paj smo se slikali še pred Palačo parlamenta (Palatul Parlamentului), ki je zrasla v obdobju totalitarne vladavine Nicolae Ceausesca in je s svojimi 350.000 m^ druga največja zgradba na svetu, prekaša jo le Pentagon. Proti večeru smo zopet sedli na av- tobus in po 21 urah srečno prispeli domov. Spet smo se imeli lepo in se pet dni smejali kjerkoli in kadarkoli, saj je v družbi članov Folklorne skupine Stična vedno zabavno. Neža Mikelj, FS Stična VABIMO NOVE ČLANE! Če želiš koristno preživeti nekaj svojega prostega časa v super družbi, te vabimo, da se septembra pridružiš FS Stična, ki vadi in se uči novih plesnih korakov vsak torek ob 20. uri v Kulturnem domu Stična. Več informacij dobiš na Facebookovi strani KD Stična in info@kd-sticna.si. S seboj ti ni treba pripeljati soplesalke/soplesalca. Pričevalec našega razvoja in kulture Oktet fantov KD Stična v 28. knjiga Zbornika občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje Že 47 let izhaja naša osrednja domoznanska publikacija Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepo-lje. Julija letos je izšla že 28. knjiga. Naš Zbornik je domoznanski zato, ker pretežno objavlja razprave, članke, gradivo in bibliografijo del, ki obravnavajo zgodovino, gospodarski, družbeni in kulturni razvoj naših treh občin, včasih pa seže tudi širše in globlje v celoten slovenski prostor. Ustvarjajo ga sodelavci, ki delujejo na področju treh občin, Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, pa tudi drugi strokovnjaki in poznavalci našega področja. Kako dragocen in potreben je, najbolje vedo številne generacije dijakov, študentov, raziskovalcev in vseh drugih, ki za svoje delo potrebujejo analize, informacije in podatke o naši gospodarski, kulturni in politični zgodovini, o razvoju naših občin in o številnih zaslužnih ustvarjalcih in jubilantih, ki so ali še delujejo na našem področju. Zbornik našij treh občin je tehnološko in oblikovno neprentenciozna, skromna publikacija, vsebinsko pa bogata in priznana v slovenskem prostoru. Vsi, ki pišejo o naših krajih, ga ne morejo spregledati in ga pogosto citirajo. Stroški za njegov obstoj in redno bienalno izhajanje niso veliki, nagrade pišočim še manjše, a tudi tega ne bi zmogli brez solidarne pomoči vseh treh občin in izdajateljice, Mestne knjižnice Grosuplje. Tudi letošnja, 28. knjiga je urejena tradicionalno v petih vsebinskih sklopih: Področna gospodarska in kulturna zgodovina, Naše občine in občani, Znanost, kultura, književnost, Kronika, jubileji, kulturni dogodki in Gradivo. Vsak po svoje je zanimiv in nepogrešljiv. Knjigo je vsebinsko oblikovalo 14 avtorjev, ki so skupaj ustvarili 23 prispevkov. Že uveljavljenim avtorjem se vsakokrat pridruži nekaj novih, mlajših. Tokrat imamo štiri nove sodelavce. Zgodovinski razdelek prinaša štiri spise, dva daljša in temeljitejša: Kočevska železnica (Mojca Zajc) in Zgodovina naselij krajevne skupnosti Grosuplje (Jakob Müller) in dva krajša o arheološkem najdišču na Muljavi (Danijel Zupančič) ter Podružnični šoli Krka (Tončka Rajer). Drugi razdelek, ki ga oblikujejo vsi trije župani, je vselej namenjen razvoju naših občin, dopolnjujeta pa ga še zanimiva prispevka o Odvetniški družbi Čeferin in Pekarni Grosuplje. Dragocen in vznemirljiv je razdelek o kulturi, ki tokrat prinaša prispevke o treh velikih možeh iz naše preteklosti: pisatelju Louisu Adamiču (Jakob Müller), Mateju Sitarju (Drago Samec) in Stanetu Mikužu (Drago samec) pa še enega o znameniti Kozlovski sodbi v Višnji Gori (Jakob Müller). Kroniški del je namenjen zanimivim dogodkom (Šolski muzej na Muljavi), pomembnim lokalnim jubilantom in Poletni počitniški dnevi se bližajo h koncu in zato je prav, da se še enkrat ozremo nazaj v plesno sezono 2013/14 ter na kratko izpostavimo najbolj zanimive dogodke. Potem pa se, polni novo nabranih moči in plesnega elana, podamo novim plesnim dogodivščinam naproti. Sezono 2013/14 smo zabeležili s tremi plesnimi produkcijami, uspešnimi nastopi tekmovalk na Državnem in Evropskem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih ter jo zapečatili s praznovanjem 10. obletnice delovanja plesne šole Guapa v naši domači in prijetni občini. Na ''Smrkastični božični plesni predstavi'' smo se vsi prelevili v simpatične Smrkce in tako ustvarili pravo Smrčjo vas. Uprizorili smo klasično Smrkastično zgodbo, ko Ata Smrk in Smrkci sprejmejo Smrketo medse in jo obvarujejo pred zlobnim Gargamelom _ Seveda nas je obiskal in obdaril tudi g. Božiček. Za Pusta smo se v plesni šoli Guapa vsi preobrazili v pravljične in risane junake, živali, vile, palčke, čarovnike, kav-bojce in indijance ter ustvarili pravo maškarado. Vse ple- Hirschaidu Konec julija je v pobrateni občini Hirschaid potekal t. i. Rathausfest - občinski praznik na zelenici za tamkajšnjo mestno hišo, ki je prvič potekal ob njeni otvoritvi pred dvajsetimi leti. Na povabilo organizatorja je v sklopu dvodnevnih dogodkov in prireditev na odru nastopil tudi Oktet fantov Kulturnega društva Stična. nedavno umrlim (Ciril Jurčič, Anka Novak, Galetova in Turnšek, Zdenka Cerar). Zadnji razdelek s skromnim naslovom Gradivo v resnici prinaša bogastvo informacij in podatkov, zbranih v Bibliografiji monografskih publikacij in člankov, ki jih že dolgo skrbno zbirata Drago in Marija Samec. Slednja je opravila tudi pretežni del lektorskih opravil, zbornik pa je tudi tokrat uredil podpisani, s pomočjo uredniškega odbora. Letošnja knjiga pa prinaša še prikupen likovni prispevek Janeza Gorca. Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje je zares naša skupna zakladnica. V vsaki občini ga pristojni razdeljujejo tudi brezplačno ali za simbolično ceno, dostopen je na sedežih treh občin ter v vseh splošno-izobraževalnih in šolskih knjižnicah. Poiščite ga, vprašajte zanj, berite ga in si širite svoje znanje. Mihael Glavan m \ \ i i Ü i ■ A I I ' 1 Guapa - mal^ naprej pa mal^ nazaj sne točke je zaznamoval sneg, ki smo ga tako pogrešali. Uprizorili smo odlomek iz risanke '' Vesele nogice'', rajali in se sladkali s pustnimi krofi'. Od jubilejnega plesnega leta se je plesna šola Guapa poslovila s pravim plesnim spektaklom, ''Rio''. Pričarali smo pravo brazilsko, karnevalsko in nogometno vzdušje. Uprizorili smo zgodbo iz popularne risanke Rio 2. Tako so Blue, Juel, Ata, Kakadu in njegova Žaba ter ostali člani velike modre-papagajske družine (kar 200 Guapa plesalcev) poleteli in zaplesali v 30' plesni predstavi. Oktet je obiskovalce navdušil z izbranimi slovenskimi pesmimi, pa tudi kakšno nemško so lahko slišali. Fantje so izvedli dva nastopa v nedeljo dopoldne in zvečer in obakrat navdušili občinstvo, ki tovrstnega zborovskega petja, ki ga gojimo Slovenci, niso ravno vajeni. Ne glede na to, da je večina pesmi zazve-nela v slovenščini, ni bilo navdušenje nič manjše in zopet lahko rečemo, da glasba in petje res premagujeta marsikatero jezikovno ali kulturno oviro. Tudi pevci okteta, ki v tujini še niso prepevali, so bili navdušeni nad nastopom in se tudi na tem mestu zahvaljujejo občini Hirschaid za povabilo in gostoljubje ter občini Ivančna Gorica za priložnost in priporočilo. Barve Ivančne Gorice je na tokratnem občinskem prazniku, na zelenici za mestno hišo v Hirschaidu, zastopalo tudi mesarstvo Maver, ki je z zagnano ekipo iz obeh občin še dodatno poskrbelo, da je bil tokrat praznik tudi nekoliko slovenski. Mirno lahko rečemo, da so takšna srečanja pika na i dolgoletnemu uspešnemu sodelovanju med občinama Hirschaid in Ivančna Gorica na mnogih področjih. Miha Genorio Za zaključek sezone pa je Guapa uspešno odplesala tudi na Evropskem prvenstvu v modernih tekmovalnih plesih. Tako sta Kaja Pekeč in Ana Kastelic v Litvi zasedli 4. mesto v kategoriji Street dvojice - mladinci. Na Državnem prvenstvu v Novi Gorici, si je v kategoriji Street solo mladinke Klara Klemenčič priplesala 9. mesto, Ana Kastelic pa 19. mesto. Ula Pangaršič in Zara Vencelj pa sta v kategoriji Street dvojice - otroci, zasedli 7. mesto. Pred nami je nova plesna sezona 2014/15, ki je odprla vrata 8. septembra, in sicer s predstavitvami plesnih programov. Zato bi ob tej priložnosti povabili vse plesa željne, da se nam pridružite na ''tednih odprtih vrat''. Vse informacije najdete na www.guapa.si oz. 031/538-741. Pripravila: Maja Zrilič n.%2on. Ob 1?=50 )rtni ([vorani OS Ferdü Vesela Šenlvlri pri Stl^il ^^v ŠentvisKi SlavcKi S ¥lam toatjja AnsaTTtoel Povratnici Ansambel Še pa še vstojjninii^ * a ■4« UNI Bili smo pri mojstru na čaju V Knjižnici Ivančna Gorica je bilo v petek, 5. septembra, tradicionalno območno srečanje literatov seniorjev. Potekalo je v soorganizaciji knjižnice in Javnega sklada za kulturno dejavnost Ivančna Gorica pod naslovom »Pri mojstru na čaju«. Mojster, pri katerem smo bili na čaju, je bil slovenski pisatelj Goran Gluvic; ta je bil, kot je to že običajno, tudi moderator srečanja. Za lepo vzdušje so poskrbeli marljivi delavci ivanške knjižnice. Srečanja so se udeležili avtorji, ki so se prijavili na razpis JSKD, njihovi prijatelji in drugi ljubitelji lepe slovenske besede. Bilo nas je kakih dvajset. Glavno besedo so seveda imeli avtorji prijavljenih tekstov in pesmi. Za primerno razpoloženje je vmes poskrbela kantavtorica Maja, ki je ob spremljavi kitare zapela tri svoje pesmi. Najprej smo poslušali Matjaževo »ubesedeno glasbo«. Njegov tekst o nevihti je namreč zvenel kot glasba. Gospa Gabrijela je prebrala zgodbo o mlačvi in košnji iz časov, ko so od strojev poznali le srpe, kose in pridne roke. Takratni običaji že tonejo v pozabo, zato jih je Gabrijela zapisala in zbrala v knjigi, ki so jo za njeno 80-le-tnico izdali vnuki. Za nameček smo slišali še dve njeni pesmi. Z naravo in kmečkim okoljem vedno očarana gospa Marija nam je postregla z dvema tovrstnima pesmima, ki sta tekli v rimah. Slišali pa smo tudi dve pesmi v moderni obliki, ki jih je prispevala (še ne seniorka) Irena. Nad pisateljem Gluvicem in njegovimi deli je bila navdušena gospa Majda, ki je o tem spregovorila v svojem eseju in za »povrh« nanizala še nekaj njegovih izbranih rekov. S pisateljem Gluvicem se je, med drugim, ukvarjal v svojem prispevku Nikita, ki eseja ni le prebral, ampak ga tudi odigral. Od srca smo se mu nasmejali, zaradi teksta seveda, ki je bil poln humorja. Razšli smo se dobro razpoloženi, izpolnjeni z doživetjem lepih besed, vsi bogatejši. Kaj vse ljudje zmoremo dati drug drugemu, pa za to ne vemo, ker se tako malo poznamo _ Škoda! Joža Železnikar Skd ^ JAVKII&KLADREPUBLIKESLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17.1295 Ivančna Gorica tel.: ai 706 90 70, fakS: 01 7S6 90 75 e-pD5ta: oijvancna,goricaOJskd,si www.jskd,si.ww/w.kultura-ustvarjanje,si Napoved skladovih prireditev OTVORITEV RAZSTAVE MALE ŠOLE RISANJA sreda 24. 9. 2014, Grosuplje, Kulturni dom Grosuplje - avla Na Mali šoli risanja in mali likovni koloniji so v prejšnji sezoni pod mentorstvom Judite Rajnar nastala likovna dela. Ob otvoritvi razstave risb bo na ogled animirani film. Hkrati bo potekal vpis v naslednji semester Male šole risanja. Prireditev poteka v ko-produkciji z Zvezo kulturnih društev Občine Grosuplje. RIMSKI IMPERIJ - OGLEDALO SODOBNEGA GLOBALIZIRA-NEGA SVETA, OBMOČNA TEMATSKA RAZSTAVA IN STROKOVNI SEMINAR ZA SODELOUJOČE LIKOVNIKE četrtek, 25. 9. 2014, Grosuplje, Mestna knjižnica Grosuplje - galerija Območna tematska razstava na razpisano temo in strokovni seminar za sodelujoče likovnike. Na razstavi bodo sodelovali avtorji z vseh treh občin. Strokovna spremljevalka srečanja mag. Ana Sluga se bo pogovorila z likovnimi ustvarjalci ter pripravila izbor za regijsko razstavo, ki bo v organizaciji OI Ivančna Gorica potekala letos oktobra v stiškem muzeju. BLIŽINA MISLI - OBMOČNO SREČANJE MLADIH LITERATOV NAD 12 LET torek, 30. 9. 2014, ob 17.00, Grosuplje, Družbeni dom Izpostava poskuša k strokovno podprtemu druženju povabiti mlade literate, ki sicer ustvarjajo konstantno, nimajo pa možnosti javnega delovanja ter prikaza in prezentacije svoje literarne ustvarjalnosti. Tako letos ponovno razpisuje območno srečanje za mlade literate, ki delujejo na področju treh občin. Območno srečanje literatov do 40. leta bo strokovno spremljal Matjaž Brulc. DEDIŠČINA V ŠOLAH - RAZSTAVA PO LIKOVNEM NATEČAJU Sobota, 4. 10. 2014, Stična, Muzej krščanstva na Slovenskem Na razstavi, ki bo potekala v okviru DEKD, bodo na ogled likovna dela prispela na natečaj Dediščina v šolah. BIKEC FERDINAND - PRVA PREDSTAVA OTROŠKEGA ABONMAJA IVANČNA GORICA 2014/2015 petek, 10. 10. 2014, ob 17.30, Ivanč-na Gorica, Kulturni dom Otroški abonma bomo otvorili s predstavo Bikec Ferdinand v izvedbi Festivala Velenje. Zgodba o bikcu Ferdinandu ima čudovit nauk: drugačnost je treba sprejeti, saj je ravno zaradi nje naš Svet tako čudovit! Če si bik, še ne pomeni, da se moraš obnašati kot bik. Res, da je Ferdinand na zunaj gromozanski mišičnjak, a je nežen in miroljuben. Upre se ustaljenim tradicijam, saj hoče svoje življenje živeti po svoje. Če je velik, še ne pomeni, da mora biti grob in za razliko od okolice se tega dobro zaveda. Španski ritmi, svet bikoborb in bikec, ki se upre ustaljenim tradicijam. JSKD OI Ivančna Gorica Več na: www.kultura-ustvarjanje.si ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV OBČINE IVANČNA GORICA UTŽO IVANČNA GORICA Vabilo! Univerza za tretje življenjsko obdobje Ivančna Gorica vabi dosedanje člane in članice na prvo srečanje v novem študijskem letu 2014/2015, ki bo v torek, 7. oktobra 2014, ob 10. uri, v sejni sobi na Sokolski. K vpisu lepo povabljeni tudi novi člani. Obveščamo tudi, da se bo telovadba za ženske začela v ponedeljek, 6. 10. 2014 ob 19. uri v mali telovadnici Osnovne šole. Vabljene vse, ki vam je mar za zdravje in dobro počutje. UTŽO Ivančna Gorica Knjižnica Ivančna Gorica Enota Ivančna Gorica, Cesta II. Grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21, sikivancna@gro.sik.si PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure ČET. od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Odprte so ob četrtkih popoldne, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 65 45) URE PRAVLJIC S PALČKOM BRALČKOM Palček Bralček, literarni lik, ki se je do sedaj vsake toliko prikradel na naše ure pravljic tako, da nam je poslal pismo ali pa smo se sladkali z njegovimi abecednimi piškoti, bo odslej med nami osebno. Pripovedoval nam bo pravljice, pesmice, izštevanke in se z nami igral besedne igre. Zabavno bo. Prijave bomo zbirali za vsako prireditev posebej. Ure pravljic bodo do aprila, vsako tretjo sredo ob 17. uri. Velja za otroke od 5. do 99. leta starosti. Prvič smo skupaj že 17. septembra. Prijavite se na pravljico teden prej pri izposojevalnem pultu knjižnice v Ivančni Gorici ali pokličite na tel. št. 031 707 978. Delavnice Z Igro do branja bodo ponovno na začetku leta 2015. LITERARNA JESEN Letošnja jesen bo zaznamovana z literarnimi večeri in srečanji, koledar do decembra dobite v knjižnici, sicer pa ste vabljeni na srečanja: 5. septembra ob 17. uri na srečanje literatov seniorjev s pisateljem Goranom Gluvi-čem in 30. septembra ob 17. uri na srečanje mladih literatov s pisateljem Matjažem Brulcem (oboje v soorganizaciji z JSKD OI Ivančna Gorica) ter 29. oktobra ob 19. uri na pesniški večer z Mišo Shaker, poimenovan »Malo nostalgije, a ne preveč«. BRALCI SI DELIMO DOBRE IZKUŠNJE: DELAVNICA O ENERGETSKI MEDICINI 12. septembra nam bo novinarka Ana Vatovec predstavila svoje izkušnje z uporabo energijske medicine. Sama pravi: »Spretnosti, ki sem se jih sama naučila in preizkusila skozi življenje, predvsem v težkih življenjskih preizkušnjah, bom delila z vami. Če uspeva meni, zakaj ne bi tudi vam?!« Na delavnici se boste naučili nekaj preprostih vaj po Donni Eden za dvig energije, povečanje vitalnosti, zbranosti, odpravljanje napetosti, miselne prenatrpanosti in krepitev imunskega sistema kot »5-minutno dnevno rutino« ter nekaj vaj, s katerimi si na enostaven način pomagamo v kriznih situacijah. Vstop je prost. BRALNI KLUB Članice in člani bralnega kluba se srečujemo na podlagi skupne prebrane knjige, o kateri razpravljamo. Iz knjig se marsikaj tudi na-učimo, ob knjigah rastemo, skrbimo za naše možgane. Na začetku je bil klub namenjen bolj generaciji starejših, pa so se nam pridružili tudi mlajši in se imamo super. Zato v novi sezoni vabljeni vsi »knjigoljubci«, da se nam pridružite kak prvi torek v mesecu ob 17. uri in vam bomo vse razložili kar na licu mesta. To sezono vabljeni: 2. septembra, obravnavali bomo knjigo Ljubezen v času kolere. LIKOVNE IN FOTOGRAFSKE RAZSTAVE so v naši knjižnici stalnica. Vsak mesec je v knjižnici nova razstava, nov ustvarjalec, nova energija. V septembru se nam bo s pregledno razstavo predstavila Lidija Levec iz Likovnega društva Ferda Vesela Šentvid pri Stični. USTVARJAMO IZ KNJIG: ustvarjalne delavnice Kadar ni drugega učitelja, si lahko pomagamo s knjigami. V knjigah so skrita mnoga znanja, tudi ročne spretnosti. Z malce usmeritve animatorke, umetnice Helene Crček, bomo izdelovali uporabne izdelke za različne svečanosti, praznike, priložnosti. V petih srečanjih do marca pa bomo zagotovo postali tudi prijatelji, saj je v družbi tudi ustvarjanje bolj zabavno. Vstopnine ni, se je pa potrebno na delavnice prijaviti. Prijave zbiramo v septembru do zasedbe mest za izposojevalnim pultom in na tel št. 031 707 978. Srečanja bodo potekala ob 17. uri: 8. 10.: Jesenska dekoracija, 12. 11.: Miklavž pripravlja darila, 10. 12: Voščim ti srečno leto, 11. 2: Valentin je moj!, 11. 3.: Že diši pomlad. KULTURNO DRUŠTVO AMBRUS www.kd-ambrus.si vas obvešča, da v torek, 7. oktobra 2014, ob 19. uri začenjamo novo sezono USTVARJALNIH DELAVNIC Z GLINO. Namenjene so populaciji od 14 do 100 let in ne zahtevajo predznanja. Že 9. leto bodo potekale 4-krat mesečno po 2 uri, v zgornjih prostorih Kulturnega doma v Ambrusu, od oktobra do junija. Sezono bomo zaključili s skupinsko razstavo. Prijave so možne pri mentorici, Marjeti" Baša na tel. 041/938-558 ali po el. pošti": Na tem kontaktu in na spletni strani društva dobite tudi vse ostale informacije. Vabljeni vsi ljubitelji gline in keramike, ročnih spretnosti, raziskovanj in prijetnih druženj, kjer boste ustvarjali izdelke zase, družino, prijatelje _ DOBRODOŠLI! SIMPLY CLEVER NOV PRODAJNI SALON V IVANČNI GORICI t Pan-Jan d.o.o., Stantetova ulica 25, Ivančna Gorica V STAVBI TEHNIČNIH PREGLEDOV Telefon: 01/32 04 709 PAN^ JA Ni OTROŠKI ABONMA Ivančna Gorica 2014/2015 petek, ob 17.30 10. OKTOBRA 2014 12. DECEMBRA 2014 30. JANUAR 2015 20. MARCA 2015 v Kulturnem domu Ivančna Gorica Cena vstopnice za posamezno predstavo: 5 € Cena celotnega abonmaja: 15 € Pri nakupu abonmaja dobi vsak otrok darilo - strip Kozlovska sodba v Višnji Gori! Vsak tretji, četrti', peti' _ otrok v družini prejme abonma brezplačno! Na abonma se lahko prijavite (izpolnite in oddate prijavnico) od ponedeljka, 1. septembra 2014 do petka, 3. oktobra 2014: - v knjižnici Ivančna Gorica, v času uradnih ur, - v pisarni JSKD OI Ivančna Gorica, od 10.00 do 14.00, - na dan prve predstave, od 16. ure v kulturnem domu takrat boste prevzeli tudi abonentsko izkaznico. Ob prijavi na abonma vam izstavimo predračun, na podlagi katerega izvedete plačilo. Za plačilo abonmajev se računa na osebo. Otrok in odrasla oseba sta torej dva abonenta (cena abonmaja je ista za odrasle in otroke). Plačilo abonmaja v gotovini ni možno. Možen je nakup posamezne vstopnice za izven v gotovini. Dodatne informacije: 01/7869-070, 041/846-674, oi.ivancna.gorica@jskd.si petek, 10. 10. 2014, ob 17.30 Festival Velenje: BIKEC FERDINAND Zgodba o bikcu Ferdinandu ima čudovit nauk: drugačnost je treba sprejeti, saj je ravno zaradi nje naš Svet tako čudovit! Če si bik, še ne pomeni, da se moraš obnašati kot bik. Res, da je Ferdinand na zunaj gromozanski mišičnjak, a je nežen in miroljuben. Upre se ustaljenim tradicijam, saj hoče svoje življenje živeti po svoje. Če je velik, še ne pomeni, da mora biti grob in za razliko od okolice se tega dobro zaveda. Španski ritmi, svet bikoborb in bikec, ki se upre ustaljenim tradicijam. Prvoligaški ples tudi letos v Ivančni Gorici Lansko sezono (2013/2014) so vijolični rokometaši na državnem prvenstvu do zadnjega lovili obstanek, na koncu so bili prekratki in osvojili 11. mesto. Kljub temu pa bomo zaradi razširitve lige tudi v letošnji sezoni v Ivančni Gorici spremljali prvoligaški rokomet. Če Ivančanom na državnem prvenstvu ni šlo najbolje, pa so v pokalnem tekmovanju nadgradili uspeh iz prejšnje sezone, se še drugič zapored uvrstili na zaključni turnir in nekoliko presenetljivo nastopili v velikem finalu ter osvojili končno 2. mesto. S tem so si priborili tudi otvoritveno tekmo nove sezone, in sicer superpokalni obračun na teniškem igrišču v Portorožu, proti ekipi Celja Pivovarne Laško. Slednja je zasluženo osvojila lovoriko, Ivančani pa so se znova predstavili v odlični rokometni luči. je bil izbran za najboljšega igralca v kategoriji starejših dečkov. Kot že rečeno je Aleksander Polak sklenil svojo aktivno kariero in na poslovilno tekmo povabil svoje rokometne prijatelje, s katerimi je v telovadnici in njeni neposredni bližini preživel mnogo lepih in nepozabnih trenutkov. Med sabo so se pomerili Črni in Beli, ki so se veselili zmage (31 : 32), odločilni zadetek pa je prispeval kdo drug kot glavni akter Aleksander Polak. Njegovo uspešno rokometno pot bomo podrobneje predstavili v eni izmed prihodnjih številk. Aleksander svoje rokometno znanje že sedaj zelo uspešno prenaša na mlajše rodove, pod njegovo trenersko taktirko je namreč generacija letnika 2001 in mlajših, letos v Krškem že drugič zapored osvojila naslov državnih prvakov. Še pred poslovilno tekmo so svoje rokometne veščine prikazali veterani SVIŠ-a in Ormoža. Po napetem in hudem boju so z rezultatom 14 : 16 (6 : 7) slavili gostje. V ekipi Ivančne Gorice sta se izkazala tudi župan Dušan Strnad, ki je bil najboljši strelec ter podžupan Tomaž Smole, svoje mojstrstvo pa je dokazal tudi Andrej Zelko, ki je zbral odličnih 14 obramb. Prvo tekmo državnega prvenstva so članski igralci pričakali v soboto, 6. septembra, ko so žal neuspešno gostovali pri večnih rivalih in sosedih iz Trebnjega. Trebanjci so imeli zagotovo velik motiv, saj so jim Ivančani na zadnji medsebojni tekmi nekoliko nepričakovano zagrenili življenje in posledično spisali največji klubski uspeh. Tudi letos smo v RK SVIŠ Ivančna Gorica pripravili ugodno ponudbo sezonskih vstopnic (13 domačih tekem), novost so družinske vstopnice. Več o tem si lahko preberete na naši spletni strani www.svis-klub.si ali nas obiščete na Facebook profilu, najbolj veseli pa bomo, če boste s svojo prisotnostjo in navijanjem pomagali napolniti osnovnošolsko dvorano ter na ta način pomagali našim rokome-tašem do novih uspehov. Za RK SVIŠ Ivančna Gorica zapisala Maja Ceglar V vrstah vijoličnih je pred šesto sezono igranja v 1. A ligi prišlo do nekaterih kadrovskih menjav. Trenerske vrste ostajajo nespremenjene, moštvo vodi Miloš Aksentijevič, ki je v klubu s krajšim presledkom že od sezone 2004/2005, podobno kot njegov letošnji pomočnik Gorazd Potočnik. V prvi sezoni med prvoligaši sta bili njuni vlogi obrnjeni. Z aktivnim igranjem rokometa so prenehali Vladimir Marjanovič, Franci Zidar in dolgoletni kapetan Aleksander Polak. Klemen Sašek je odšel v sosednji Trimo, Miha Tomšič se je podal v Avstrijo (Ferlach), Aleš Muhovec v Nemčijo (Willstätt), Blaž Sendelbah pa še išče klub. Na listi poškodovanih je vratar Jure Medved. Novi obrazi v vrstah SVIŠ-a so Tine Marušič (prišel iz Velenja), stari znanec Matej Košir (prišel iz Dobove) ter Anže Nered (prišel iz Škofljice), v klub se je vrnil tudi Kristan Ožbolt. Trener je ekipi priključil obetavne mladince, tako, da ima na voljo dovolj kadra za kakovostne treninge. Ekipa je s slednjimi začela na začetku avgusta in do danes odigrala šest pripravljalnih tekem. Najprej se je že v prvem tednu napornih priprav pomerila z ekipo Dobove in iztržila neodločen izid (26 : 26). Sledila je tekma s povratnikom v ligo, Loko 2012, Domače tekme v sezoni 2014/2015: SVIŠ: Krka - 13. 09. 2014 SVIŠ: Sevnica - 27. 09. 2014 SVIŠ: Loka 2012 - 11. 10. 2014 SVIŠ: Ribnica - 8. 11. 2014 SVIŠ: Slovenj Gradec 2011 - 22. 11. 2014 SVIŠ: IP Izola - 6. 12. 2014 SVIŠ: Trimo Trebnje - 13. 12. 2014 SVIŠ: Celje PL - 14. 02. 2015 SVIŠ: Maribor Branik - 28. 02. 2014 SVIŠ: Slovan - 14. 03. 2015 SVIŠ: Gorenje Velenje - 21. 03. 2015 SVIŠ: Krško - 11. 04. 2015 SVIŠ: Ormož - 25. 04. 2014 ki je bila v zaključku prepričljivo boljša (26 : 33). V domači dvorani je bila odigrana tudi tekma z avstrijskim Ferlachom, pri katerem igra lanskoletni igralec SVIŠ-a, Miha Tomšič. Tudi ta tekma se je končala z neodločenim izidom (31 : 31). Prva gostujoča tekma je vijolične čakala v Ribnici, kjer so izgubili za dva zadetka (25 : 23), svoje pripravljalne tekme pa so Ivančani sklenili na znamenitem Šilčevem memorialu, ki je potekal v Sevnici. Proti domači ekipi Sevnice so fantje izgubili s tremi zadetki (27 : 24), nekoliko višja razlika pa je bila na tekmi z Ribnico (34 : 21), kjer so priložnost za igro dobili tudi mladinski igralci, ki so uspešno debitirali v članski vrsti. Namesto odpovedane tekme za 5. mesto na turnirju, so SVIŠ-evci v domači dvorani, v rokometni pokoj pospremili svojega dolgoletnega ka-petana Aleksandra Polaka. Slednji je s pomočjo staršev otrok in ostalih privržencev kluba, organiziral že 3. zaporedni turnir mlajših in starejših dečkov. Na dvodnevnem turnirju so nastopale ekipe Trima iz Trebnjega, Jeruzalem Ormoža, Radovljice in seveda domačih ekip SVIŠ-a. V dveh starostnih kategorijah je bilo odigranih 12 tekem, pri mlajših so slavili Ormožani, pri starejših je tur-nirska zmaga odšla v Trebnje. Domači ekipi sta dosegli tretje (mlajši) in drugo mesto (starejši). Ambrož Bregar Velik korak naprej na športni poti Klemena Ferlina Klemen Ferlin, 24-letnik z Malega Globokega pri Zagradcu je v tej sezoni naredil velik korak naprej v svoji rokometni karieri. Vso dosedanjo športno pot je preživel v RK Trimo Trebnje, a letos se je po končani sezoni preselil k državnim podprvakom in udeležencem lige prvakov, h Gorenju iz Velenja. V Velenju trenutno igrata dva nekdanja soigralca iz Trebnjega: Staš Skube in Jernej Papež. Privajanje na novo okolje bo tako najbrž lažje. Tudi trener Gorenja Ivan Vajdl je že bil njegov trener in je z njegovim je z njegovim načinom dela že seznanjen. Klemen je z Gorenjem iz Velenja podpisal dvoletno pogodbo z možnostjo podaljšanja še za eno leto. Klemen je letos že okusil slast igranja za državno reprezentanco Po letošnji sezoni je prejel prav posebno priznanje, saj so ga prvoligaški trenerji izbrali za najboljšega vratarja naše lige. Zanimivo, da je najboljši igralec lige postal njegov sedanji in tudi nekdanji soigralec pri Trimu Trebnje Staš Skube. To je vsekakor velik dosežek za oba. Pika na i v dosedanjem delu kariere pa je nedvomno vpoklic v državno reprezentanco, za katero je že odigral nekaj tekem. Temu podatku daje dodatno težo dejstvo, da je slovenska reprezentanca ena najboljših v Evropi in na svetu, saj brani visoko 4. mesto z zadnjega svetovnega prvenstva. Klemen, le tako naprej! Simon Bregar ŠD Krka namizni tenis V mesecu juniju si je Luka Mlakar, drugo uvrščeni iz računalniške namizno-teniške lestvice, priigral vabilo na zaključni masters turnir. Na tem turnirju je osvojil tudi končno drugo mesto. Na Krki pa se je v poletnih mesecih vsak torek in četrtek odvijala t. i. poletna liga. Skupaj je bilo 25 tekem, od katerih je za končno lestvico štelo 10 najboljših uvrstitev posameznika. Na koncu se je zmage veselil Bojan Kuhelj, drugi je bil Janez Lampret, tretji Zvone Omahen, na nehvaležnem četrtem mestu pa je obstal Bogdan Vr-hovec. Najboljši trije so prejeli lepe nagrade organizatorja. Turnirja se je udeleževalo 17 tekmovalcev. V novo sezono pa vstopajo ekipe v Ljubljanski rekreativni namiznoteniški ligi. Predviden začetek ljubljanske lige je 6. 10. 2014. Lani smo člani ŠD Krka z ekipo KGG1 obstali v prvi ligi, kar je bil tudi primarni cilj tako kot letos. Z drugo ekipo KGG2 pa nam je uspel preboj iz tretje v drugo ligo, kjer je cilj za prvo sezono tudi v njej ostati. S 25. 9. 2014 pa se začenja tudi drugi del medobčinskega tekmovanja, kjer prva ekipa ŠD Krka brani 2 točki naskoka pred drugo ekipo ŠD Krka. Prvo tekmo ŠD Krka1 gosti ekipo ŠD Kompolje, ki se je večkrat izkazala za težkega nasprotnika, medtem ko se bo Krka2 pomerila z ekipo iz Stične. Zaključni masters: Luka Mlakar šesti z leve proti desni V NK Ivančna Gorica uspešno začeli Miha Zajc se razvija v 42. klubsko sezono odličnega igralca biljarda Miha Zajc, Muljavčan, ki živi v Gabrovčcu, je očitno resno vzel igranja biljarda, saj dosega vse večje uspehe na državnem nivoju, udeležuje pa se tudi mednarodnih tekmovanj. Že junija je zaključil spomladanski del tekmovanj pod okriljem Biljardne zveze Slovenije. Letos nastopa v 3. slovenski ligi in po spomladanskem delu zaseda 1. mesto. Prva štiri mesta vodijo v 2. ligo. (http:// www.biljardna-zveza.si/lestvica-3.-liga.html) Nastopa tudi na turnirjih višjega ranga (2. in 1. liga), na katerih je letos dosegel nekaj lepih uspehov. Ti turnirji štejejo za skupno lestvico vseh lig, rating lestvico, kjer se mu je uspelo povzpeti na 26. mesto. (http://www.biljardna--zveza.si/skupna-lestvica.html). Avgusta se je začela tekmovalna sezona tudi v NK Ivančna Gorica. Člani so tekmovalno zelo uspešno startali v 3. SNL, saj so v prvih dveh krogih dvakrat zmagali. Najprej doma z NK Savo Kranj (3:1), nato pa še v gosteh pri Zagorju, ki ga vodi njihov done-davni trener Rok Cirar. Pred sezono so v klub pripeljali novega trenerja, izkušenega in zelo strokovno podkovanega Safeta Hadžiča. Safet je nekoč igral v ivanškem nogometnem klubu, ima pa tudi že veliko trenerskih izkušenj, saj je bil med drugim pomočnik Slaviši Stojanovicu tako pri NK Domžale, ko so dvakrat osvojile naslov državnega prvaka kot v slovenski, članski državni reprezentanci. Bil je tudi trener NK Olimpija, pred prihodom v Ivančno Gorico pa je treniral drugoli-gaša Belo krajino. Uvaja sodobnejše pristope k vadbi, ki so jih fantje v ekipi zelo dobro sprejeli. Uprava kluba ugotavlja, da se je nivo dela dvignil na polprofesionalni, predvsem po trenerjevi zaslugi pa so postavljeni temelji za dolgoročno strokovno delo. Klub je v vadbeni proces vključil tudi dodatnega trenerja (Matic Čoko Lukman), ki v celotni ekipi individualno pristopa predvsem pri dvigu različnih motoričnih sposobnosti (moč, koordinacija, hitrost _). V klubu ugotavljajo, da so že v preteklih sezonah usposobili nekaj igralcev do te mere, da so sposobni igrati na višjem nivoju. Trenutno celotna ekipa kaže nivo sposobnosti, da prestopi v višji rang tekmovanja. V NK Ivančna Gorica vabijo vse ljubitelje nogometa, da si ogledajo vse tekme članske ekipe, še posebej tiste na domačem igrišču. Prepričani so, da ne bodo razočarani, saj ekipa igra moderno in napadalno, kar je poleg rezultatske uspešnosti posebejpo-membno. Tudi mladinci so že zelo aktivni. Letos tako kot kadeti nastopajo samostojno, brez sodelovanja z NK Brinje Grosuplje. V klubu so zelo veseli zmage v prvem krogu 2. slovenske lige, ko so na gostovanju pri NK Svoboda Ljubljana zmagali kar s 6:1. Uprava kluba skupaj s trenerskim štabom že priključuje nekaj najbolj perspektivnih mladincev k članski ekipi. Članski trener se resno zanima za igralce: Vintar, Smrekar, Gale, Mirt. Uprava tudi ugotavlja, da je mladinska ekipa gotovo ena od favoritinj za osvojitev 1. mesta v ligi. Kadeti so prvo tekmo proti NK Svoboda Ljubljana izgubili, a je treba omeniti, da je ekipa zaradi zelo majhnega izbora igralcev te generacije dopolnjena s posamezniki iz drugega kluba. Zaradi tega bo potrebnega malo več časa, da se ekipa dobro spozna in uigra. Takrat pa bodo verjetno tudi rezultati boljši. Sicer je stanje v klubu stabilno, a ne prav rožnato, predvsem iz finančnega vidika, saj je vedno manj sponzorjev. Uprava je kadrovsko zelo podhranje-na, a se močno trudi zagotoviti nujna finančna sredstva za nemoten potek dela. Predsednik kluba Rafael Koren ugotavlja, da je trenutna situacija v državi zelo nenaklonjena športu, da so podjetja oz. vodilni pozabili na sodelovanje z okolico in podpiranjem raznih družbenih dejavnosti, ki skrbijo za razvoj otrok in mladine. To pa posledično pomeni, da klubi težko poslujejo, s čimer je ogroženo udej-stvovanje mladih v športu. To pa ne bi bilo dobro, saj vemo, koliko koristi ima mlad človek od tega. Predsednik kluba je še omenil, da Nogometna šola in Nogometni klub skupaj pre-moreta okrog 250 otrok, mladine, članov in tudi veteranov, kar pomeni veliko odgovornost, saj je dobro delo še posebej z mladimi izjemno pomembno. Pravi še, da je predvsem pri organizaciji in izvajanju dela obremenitev uprave zaradi slabe fi'nančne situacije velika in upa, da bodo počasi prišli za delo v športu tudi boljši časi. Seveda le, če se bodo vodilni možje v podjetjih spomnili, kdo je podpiral klube in društva, v katerih so sami kot otroci sodelovali in kdo jim je omogočil lepe spomine. Simon Bregar Mi še nismo v ligi prvakov, a smo na pravi poti Nogometna šola živi že peto leto in čeprav včasih vse ne teče kot po maslu, je jasno, da je začrtana pot prava. To potrjujejo številne aktivnosti otrok, o katerih smo lahko pred leti samo sanjali. Mislim na večdnevne priprave otrok pred začetkom sezone, dvo, trodnevne kampe za najmlajše, nogometne počitnice, športno-nogometne urice v vrtcih, udeležbe na kvalitetnih turnirjih doma in tudi v tujini ipd. Ob tem je pomembno povedati, da so omenjene aktivnosti na zelo solidnem kakovostnem nivoju ter, da je v prihodnje pričakovati še boljšega. Tako smo 28. in 29. avgusta za naše najmlajše organizirali celodnevni športni kamp, ki se ga je udeležilo 27 otrok. Zjutraj smo se zbrali v telovadnici Srednje Šole Josipa Jurčiča in otroke navdihovali za gibanje s pomočjo zabavnih elementarnih iger in multimedijskih pripomočkov. Po kosilu smo se odpravili na stadion, kjer smo opravili bolj "nogometno" obarvan trening. Izkušnje so dobre, zato bomo podobne kampe organizirali tudi v prihodnje. V četrtek 28. 8. je svoj prvi trening opravila novo oblikovana dekliška ekipa. Deklice so bile od samega začetka nekoliko zadržane, a so se kmalu sprostile in pokazale, da imajo veliko energije. Nekatere izmed njih so se prvič srečale z nogometno žogo, nekatere pa so že pokazale zavidljivo znanje. Po prvih vtisih sodeč, je pred našo ekipo zelo lepa prihodnost in z zanimanjem bomo spremljali njihov napredek. Treningi potekajo ob četrtkih ob 17:00, vadbo pa vodi Matej Takole se žogajo naše deklice Sever. Od 18. - 22. avgusta so potekale enotedenske celodnevne priprave selekcij U10, U13 in U15. Priprav se je udeležilo 45 otrok. Skupine so imele vadbo dopoldne in popoldan, vmes pa kosilo v srednji soli. Selekcija U10 se je avgusta udeležila turnirja pri sosedih v Grosuplju. Na turnirju je sodelovalo 7 ekip, fantje pa so odigrali 6 tekem. Namen turnirja je bil, da fantje pokažejo, kaj so se naučili v zadnjem obdobju. Vtisi so mešani, a se zavedamo, da z rednim treniranjem lahko še zelo napredujemo. Končni izkupiček - 3 zmage in 3 porazi, kar je bilo dovolj za končno 3. mesto. Začenjamo s športnimi in nogometnimi uricami za vrtce. Nekajpo-membnih podatkov: Čas trajanja in prijave: september 2014 - junij 2015 • Vadba bo potekala enkrat tedensko v najbližji telovadnici - v času, ki bo omogočal prevzem otroka po zaključku varstva. Vidnejši uspehi: - 5. mesto na državnem ekipnem prvenstvu. - 5. mesto na turnirju 1. lige. Redko se zgodi, da se kak tretjeligaš sploh udeleži najmočnejšega državnega turnirja, njemu pa je kot prvemu »tretjeligašu« v zgodovini uspela tako visoka uvrstitev. - 5. mesto na turnirju 2. lige - udeležba na mednarodnem turnirju Zagreb open 2014 - 3x 3. mesto na tedenskem turnirju BK Direkt - 1. mesto na tedenskem turnirju BK Direkt - 5. mesto na turnirju Masters BK Direkt Miha se je nato v avgustu udeležil največjega evropskega turnirja serije Eurotour, ki je bil v Portorožu, kjer se je avgusta odvijalo tudi Evropsko prvenstvo za mladince in seniorje (http://www.eurotouronline.eu/eurotour/images/event/2014/4_Portoroz/ Plakat_ET_2014_Portoroz.jpg) Miha se je prvič udeležil turnirja profesionalcev. Žreb mu je namenil Hrvata Ivico Putnika, ki je že dobro desetletje v vrhu hrvaškega biljarda, nato pa še enega najboljših evropskih igralcev Grka Nikosa Ekonomopoulusa. S Hrvatom se je Miha zelo dobro kosal in kar tesno izgubil s 5:9. Grk mu ni dovolil, da bi se razigral in je zmagal z 9:0. Do sedaj se je tega velikega tekmovanja udeležila le peščica slovenskih biljardistov. Tudi na tem turnirju jih je bilo samo 5 izmed 137 tekmovalcev. Naslednji turnir iz serije Eurotour, ki se ga bo udeležil, bo 11. decembra v Trevisu, Italija, kjer Miha ob ugodnejšem žrebu pričakuje tudi kako zmago. Bravo Miha! Simon Bregar • PRIJAVE: nsivancnagorica@ gmail.com ali pošljite SMS na 031 843 616 (Matej Sever) oziroma to sporočite vzgojiteljici ter napišite ime in priimek otroka ter naziv vrtca. • ZAČETEK: - Ivančna Gorica - 15. 9. (ob ponedeljkih od 15:00 -16:00), Krka 16. 9. (ob torkih od 15.00 do 16.00), Višnja Gora 17. 9. (ob sredah od 17.00 do 18.00), Šentvid pri Stični 19. 9. (ob petkih od 14.30 do 15.30) • Vsem mladim športnikom v starosti od 5. do 7. leta starosti želimo veliko prijetnih doživetij ter užitkov ob športnih aktivnostih. Več o Nogometni šoli Ivančna Gorica si oglejte na www.ns-ivancnago-rica.si Sicer naše selekcije že tekmujejo v tekmovanjih pod okriljem MNZ Ljubljana in njihove izide lahko spremljate na spletni strani: www.mn-zljubljana-zveza.si. Za NŠ Ivančna Gorica: Simon Bregar Vpis v šolo košarke Ivančna Gorica Košarkarski klub Ivančna Gorica v šolskem 2014/2015 organizira šolo košarke in vadbo za selekcije U11, U13 in U15. Postani junak in se tudi ti vpiši v šolo košarke KK Ivančna Gorica, zdaj!!! Vpis poteka v dvorani OŠ Šentvid pri Stični. Termini vadbe na OŠ Stična in OŠ Šentvid pri Stični bodo objavljeni na spletni strani kluba www.kkivanc-na.si. Žiga Erčulj, KK Ivančna Gorica #JUNAKI POSTANI JUNAK TUDI TI y ..mn. nr »nn.n»««. ^ VRSI SE V sou KUSARKE « iiMfti^ftm nnninii iniiii ^ KK IVANČNA GORICA ZDAJ! HafBBBa-m Crfutj - tnnir '««ni2B» SinKvKiilih Letos v Šentvidu sončno državno prvenstvo Himna Doline pod Kalom je zaigrala ob petih domačih stopničkah Na zadnji počitniški dan je v Šentvidu pri Stični, natančneje na progi v Dolini pod Kalom, v sončnem vremenu, pred več kot tisoč gledalci potekala predzadnja dirka letošnjega državnega prvenstva v motokrosu. Dirka v idealnih tekmovalnih pogojih, na odlično pripravljeni progi Avto moto društva Šentvid pri Stični, z udeležbo voznikov iz sosednje Hrvaške in Madžarske, je postregla s pravim dirkaškim spektaklom. Največ pozornosti je bil deležen dvoboj med voznikoma letošnjega svetovnega prvenstva Timom Gajserjem in Klemenom Gerčarjem, vendar je imel slednji smolo na začetku prve vožnje, saj je po padcu nadaljeval dirko iz ozadja, v drugo pa zaradi bolečin v gležnju ni tvegal nastopa. Tako je Gajser suvereno dobil zmago v Šentvidu in si tako domala že zagotovil tudi naslov državnega prvaka v razredu MX Open. Drugo mesto je zasedel Toni Mulec, tretji pa je bil z dvema zanesljivima nastopoma domačin Borut Koščak, ki je tako pred domačim občinstvom pokazal, da sicer že trka na veteranska vrata, a se zna odlično odpeljati tudi med člani. Start prve vožnje MX Open, ki je odločil o zmagovalcu dvoboja Gajser - Gerčar V razredu MX 125 si je zmagoslavje po srditem boju pripeljal domačin Luka Kutnar iz Športnega društva Kegeljček. Da je trenutno nepremagljiv v skupini dvotaktnih motorjev razreda MX 125 pa je dokazal član AMD Šentvid pri Stični Jan Pancar, ki je že zelo blizu novega naslova državnega prvaka. V MX 85 je šla zmaga v roke Luki Milcu, medtem ko je Matevž Robek iz ivan-škega kluba MK Fire Group za las ostal brez stopničk. Uspešnejši so bili njegovi klubski kolegi v kategoriji MX 65. Gašper Polajžer je zmagal, Gal Zupančič je bil drugi in Jure Perpar tretji. Med najmlajšimi vozniki razreda MX 50 juniorji, ki nastopajo v sklopu državnega prvenstva za točke pokalnega tekmovanja, je zmagal madžarski predstavnik, drugi pa je bil mladi up AMD Šentvid pri Stični Jaka Peklaj, ki suvereno vodi tudi v skupnem točkovanju tekmovanja. Kot vedno pa je bilo zanimivo tudi med veterani. V skupini veteranov starih do 50 let smo videli, da imajo nekateri mladi vozniki talent po svojih očetih. Zmagal je namreč oče Tima Gajserja, Bogo Gasjer, drugi je bil oče Jana Pancarja, Igor Pancar, tretji pa še en domačin Andrej Rus iz MK Fire Group. Pri veteranih starih nad 50 let pa je Stane Pečjak dopolnil bero domačih uspehov z drugim mestom. Prav on je tudi poskrbel za strojno pripravo proge in novo pridobitev, atraktivni ciljni skok, ki je poskrbel za val navdušenja med obiskovalci, med katerimi je bil tudi župan Dušan Strnad. Ko se je zadnji avgustovski dan iztekal, je ostal na obrazih organizatorjev nasmeh zadovoljstva, saj je kazalo, da bo muhasto poletno vreme krojilo tudi dirko v Šentvidu. Manj sreče pa imajo v tem jesenskem delu sezone drugi organizatorji, ki so zaradi obilnih padavin primorani dirko odpovedati oz. prestaviti na poznejši datum. Nadaljevanje sezone je torej negotovo in se lahko zavleče v pozno jesen, zagotovo pa bo tudi letošnja sezona ena uspešnejših za motokrosiste iz občine Ivančna Gorica. Matej Šteh Jan Pancar kronal odlično sezono z zmago pred domačim občinstvom Domačin Toni Habjan tudi zmagovalec 10. Krevsovega teka 2014 V soboto, 6. septembra 2014, je kljub dežju Turistično društvo Polževo priredilo že 10. Krevsov tek po Kriško-polževski planoti. S to tradicionalno prireditvijo ohranjamo spomin na domačina, Višnjana Iva Krevsa, ki je bil izjemen športnik, vrhunski tekač na dolge proge, ki je v svoji 10-letni karieri nastopal po domovini in tujini, ter tudi zmagoval. Bil je večkratni Balkanski prvak. Krevsov tek šteje med dvajset tekov za pokal Dolenjskega lista. Vsi teki pa štejejo v akcijo »Slovenija teče«, ki jo vodi in koordinira odbor Šport za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Pokal Dolenjskega lista se vodi za tekmovalce na 11 km in tudi za pohodnike. Tek je tudi vključen v projekt »Za naravi prijazne športe«, ki ga izvaja Športna unija Slovenije, V ta namen smo tudi zbirali stare športne artikle in rekvizite. Kar nekaj smo jih zbrali. Za 8. Krevsov tek smo dobili dve priznanji in tudi letos smo se zelo potrudili. Na Krevsovem teku so bili tekmovalci in tekmovalke na 11 km razvrščeni v enajst moških kategorij in pet ženskih kategorij, na 4,4 km in na 800 m pa sta bili po dve deški in dve dekliški kategoriji ter starejše in starejši. Pohoda po planoti se je udeležilo 12 pohodnikov. Vanj smo vključili še ogled zbirke starega kmečkega orodja, ki jo skrbno varujeta in negujeta domačina Ivica in Jože Zupančič, tudi letošnja občinska nagrajenca. Tekmovanje se je začelo s pohodniki ob 10.30 uri, nadaljevalo pa ob 11. uri s startom na 800 m (otroci) in v nadaljevanju skupni start na 4,4 km in 11 km. Za vse kategorije teka je bil starter predsednik Krajevne skupnosti Višnja Gora g. Luka Šeme s strelom iz pištole. Tekmovalci so se pognali po dobro trasirani progi in uspešno pritekli nazaj na cilj. Za varnost tekmovalcev in tekmovalk je skrbelo več kot 20 domačinov (varnostnikov) po vsej progi. Na samem cilju pa smo imeli v šotoru pripravljen defi'brilator, v primeru zastoja srca. Sicer se defi'brilator nahaja v gasilskem domu v Kriški vasi. Seveda smo tudi letos imeli prisotnega zdravnika, domačina Marka Viranta dr. med. V Ivančni Gorici pa je bila pripravljena ekipa zdravstvenega doma za eventualno nujno pomoč. Kljub težki razmočeni progi ni nihče potreboval pomoči. Vseh tekmovalcev skupaj s pohodniki je bilo prijavljenih 143, kar je za take vremenske razmere zelo veliko. Vsi udeleženci so dobili spominsko brisačo z napisom 10. Krevsov tek, obesek polž, in topel obrok ter darilo sponzorja. Prvi trije v vsaki kategoriji so dobili kolajne in posebne nagrade. Pokal so dobili: absolutna zmagovalca v moški in ženski konkurenci; naj Višnjana na 4,4 km (ženska, moški); najmlajši in najstarejši tekmovalec na 11 km in najbolj oddaljen tekmova-lec/ka. Vse čestitke spikerju, gospodu Pavlu Grozniku, ki nam je ves čas tekmovanja pripovedoval marsikaj zanimivega, tako, da smo ga z veseljem poslušali. Najboljši tekač, absolutni zmagovalec na 11 km je bil domačin z Vrha nad Višnjo Goro Toni Habjan, ki je dobil pokal in darilo, filter za vodo inovatorja Štefana Horvata iz Višnje Gore. Absolutna zmagovalka v ženski kategoriji pa je bila Melita Romih iz »vikend« naselja Kriška vas, ki je dobila pokal in darilo, sliko Višnje Gore, slikarja Janeza Kastelica iz Višnje Gore. Za najVišnjanko/na je organizator podelil ličen pokal, ki sta ga dobila tekmovalka Ana Groznik in tekmovalec Blaž Mihelič, ki je bil na vseh Kre-vsovih tekih in tudi dobro uvrščen. Na 4,4 km je bil v mladinski konkurenci najhitrejši Aljaž Robida, domačin iz Kriške vasi in najhitrejša Lea Haler, AK Sevnica. Na 800 m pa je bila prva deklica Nina Lisac in pri dečkih Tomi Bajc, oba iz AK Sevnica. Naj omenimo pa še najbolj atraktiven prihod tekmovalk ekipe PGD Kriška vas, ki je tekla na 4,4 km in so v cilj pritekle skupaj držeč se za roke. Pokale in kolajne ter darila sponzorjev so podeljevali, župan občine Ivančna Gorica g. Dušan Strnad, predsednik KS Višnja Gora g. Luka Šeme, predsednik TD Višnja Gora g. Jože Gros in predsednik TD Polževo g. Miloš Šušteršič. Pri sami organizaciji te prireditve nas je skupajsodelovalo okoli 50 prostovoljk in prostovoljcev, ki jih je tako kot vsako leto vodil predsednik TD Polževo Miloš Šušteršič in to zelo uspešno. Posebej moramo pohvaliti dobro sodelovanje z Gasilskim društvom Kriška vas, Športnim klubom Polževo in s krajani iz vasi Vrhe, Nova vas, Kriška vas, Pristava in Zavrtač, ki poskrbijo za tekače med potjo, da niso žejni. Tudi nekaj članov Turističnega društva Višnja Gora je pomagalo pri izvedbi teka. Pred razglasitvijo rezultatov so na Kriško-polževo planoto pripeljala električna vozila, kar je bilo dogovorjeno s predsednikom TD Stična v okviru akcije »Zero Tour«. Vsak si jih je lahko ogledal, se popeljal z njimi in seveda spraševal, kar ga je zanimalo. Bili so res prijetna atrakcija, saj so tako tekmovalci kot obiskovalci teka lahko izvedeli, kako se tovrstni avtomobili polnijo in kako delujejo. Medtem ko so se avtomobili polnili, smo njihovim voznikom in potnikom pripravili presenečenje, ki je bilo v tem, da so morali peš po delu Gozdne učni poti in odgovarjati na vprašanja o posameznih drevesih, ob katerih sicer stojijo informacijske table. Bilo je pestro in napeto ter kljub slabemu vremenu doživeto. Po prireditvi pa je bil čas za druženje in izmenjavo izkušenj, poskrbljeno je bilo tudi za dober golaž, ki je napolnil lačne želodčke. Ozvočenje, glasbo in javljanje v živo je omogočil Radio Zeleni val. Tek je najavil že en teden pred začetkom in nato vsak dan. Tudi po teku je bilo slišati dobro informacijo o 10. Krevsovem teku. Za izvedbo teka pa se moramo zahvaliti tudi vsem sponzorjem, ki so pripomogli, da je dobil vsak tekmovalec/ka dobil darilo, pa čeprav skromno. Naši donatorji in sponzorji leta 2014 so bili: OBČINA IVANČNA GORICA, KS VIŠNJA GORA, OTZ IVANČNA GORICA, RADIO ZELENI VAL, PGD KRIŠKA VAS, VUČKO D. O. O., DNEVNIK D. D., ZAVAROVALNICA TRIGLAV, FIAT AVTO TRIGLAV LJUBLJANA, SANO-LABOR LJUBLJANA, MESTNA OBČINA LJUBLJANA, BTC LJUBLJANA, ŠTEFAN HORVAT- INOVATOR, JANEZ KASTELIC - SLIKAR, MAGISTRAT INTERNATIONAL LJUBLJANA, BELIMED GROSUPLJE, ENERGETIKA LJUBLJANA, GENERALI ZAVAROVALNICA, ECOPLIN DRAGO ZADEL, PANTURI-ZEM D. O. O., MESTNO KOPALIŠČE VIŠNJA GORA, EXPRO D. O. O. - GEODETSKE MERITVE, ELVEZ D. O. O. VIŠNJA GORA, GOSTILNA ŠEREK VIŠNJA GORA, GOSTILNA KRAMAR PEROVO, GOSTILNA OBRŠČAK MULJAVA, GOSTILNA KMEČKI HRAM LJUBLJANA, MESARSTVO MAVER STIČNA, ZLATARSTVO GROS GROSUPLJE, SITIK D.O.O. STIČNA, UNIVERZAL PESKO-KOP IVANČNA GORICA, VULKANIZER-STVO NOSAN ZG. DRAGA, FLIRT BAR IV. GORICA, CUGELJ D. O. O., BRČAN IVAN NOVA VAS, GOSTIŠČE JELENOV ROG, KOALA SPORT, FOTO TRAVNIK, ŠPORTNI KLUB POLŽEVO, ZLATARSTVO TADINA IV. GORICA, AMSET MACEDONI GROSUPLJE, JERNEJ MARTINI - HIŠNA OPRAVILA, POSESTVO TRNULJA ČRNA VAS, ŠPORTNA UNIJA SLOVENIJE, KOMUNALNE GRADNJE GROSUPLJE, PUNTI D. O. O. IVANČNA GORICA, TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE Vsakemu se posebej iskreno zahvaljujemo. Podrobne rezultate 10. Krevsovega teka si lahko ogledate na naši spletni strani. Zapisala Amalija Šušteršič Tyson team GŠ ali Bar pr Livarni : Bar Glorija ali Raja Višnja gora? Pet krogov pred koncem občinske lige v malem nogometu sta v obeh ligah glavni vprašanji, katera od dveh ekip bo postala občinski prvak oz. prvak 2. lige. V drugi ligi je boj popolnoma odprt, zanimivo pa je, da se ekipi, ki edini konkurirata za 1. mesto srečata prav v zadnjem 18. krogu in zelo verjetno bo prav ta tekma odločila prvaka 2. lige. Že zdaj pa je gotovo, da se bosta tako ekipa Bar Glorija kot Raja Višnja Gora, ki je zame največje presenečenje letošnjega tekmovanja uvrstili v višjo, 1. ligo. V njej trenutno vodi prvi favorit-ekipa Tyson team Gačnik šport, edina ekipa, ki ji realno še lahko odvzame naslov pa so igralci, ki večinsko prihajajo iz KS Dob - Bar pr Livarni. Ta ekipa že dolgo igra v 1. ligi, a še nikoli ni bila tako blizu 1. mestu. Verjetno bo odločilna kar medsebojna tekma v 16. krogu in ekipa Bar pr Livarni bo takrat skoraj morala zmagati. A tega je sposobna, čeprav jim bodo nasproti stali odlični nasprotniki. Med strelci v 1. ligi z ogromno razliko vodi Kristjan Čož (Tyson team Gačnik šport) in že sedaj je jasno, da bo kipec za naj strelca lige tudi letos pripadel njemu. Najbolje bi bilo, da bi mu jih dali še 5 za nadaljnjih pet let, a se bojim, da mu bo potem padla motivacija. Zadel je že 30 golov. Kljub temu pohvale za oba, ki mu sledita na drugem mestu s 13 doseženimi goli. To sta Klemen Zaletel (Dolinox) in Blaž Zupančič (Mafijozi). V drugi ligi je bolj tesno. Vodi Patrik Horvat (Raja Višnja Gora) z 22 goli, pred Ivom Furdijem (Bar Glorija) z 21 goli. Na 3. mestu jima sledita Primož Bogolin (FC Padrta šula) in Dominik Horvat (Raja Višnja Gora) s 15 goli. 1. liga: Ekipa: T Z R P DG PG GR TO. 1 Tyson team Gačnik Šport 13 10 2 1 71 15 +56 32 2 Bar pr~Livarni 13 9 3 1 39 20 +19 30 3 Mizarstvo Rogelj 13 8 2 3 28 18 +10 26 4 FSK Mafi'jozi 13 8 0 5 52 22 +30 24 5 Dolinox Višnja Gora (-1) 13 7 2 4 41 34 +7 22 6 ŠDM Krka 13 7 0 6 25 26 -1 21 7 Bar Šipca 13 4 1 8 26 48 -22 13 8 Fortuna No1 13 3 0 10 24 52 -28 9 9 BS ŠD Zagradec 13 2 1 10 18 48 -30 7 10 ŠDM Ambrus 13 1 1 11 15 56 -41 4 T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika, TOČ - točke 2. liga: Ekipa: T Z R P DG PG GR TO 1 Bar Glorija 12 10 1 1 53 30 +23 31 2 Raja Višnja Gora 11 10 0 1 63 19 +44 30 3 MSU Team 12 6 2 4 47 42 +5 20 4 Gradbeništvo Glavan Muljava 12 5 2 5 33 29 +4 17 5 FC Padrta Šula 11 5 1 5 38 39 -1 16 6 Pekarna Dobrot 11 4 1 6 27 39 -12 13 7 ŠD Ambrus 11 4 0 7 35 42 -7 12 8 Carpe Diem 12 2 2 8 31 51 -20 8 9 ŠDM Kaligula 12 1 1 10 26 62 -36 4 Ekipa Badminton kluba Ivančna Gorica vas pričakuje! S 1. oktobrom začenjamo z novo tekmovalno in rekreativno sezono badmintona. Vpisi v vse vadbene skupine bodo potekali ves september in oktober. V prihajajoči sezoni bomo poleg utečenih dejavnosti Badminton šole za otroke in rekreacije badmintona za odrasle, organizirali še hitre, vikend tečaje badmintona, kjer se boste lahko seznanili in naučili osnov badmintonske igre, da boste kasneje lahko polno uživali v igranju badmintona. Sicer pa bodo prvi za loparje prijeli rekreativci, in sicer v sredo, 1. oktobra, ob 20.30 in 21.30 uri. Naslednji dan, v četrtek, 2. oktobra, ob 17. uri pa bomo začeli še s treningi Badminton šole za otroke. Urnik Badminton šole za otroke: • mlajša skupina od 6 do 15 let - ponedeljek in četrtek od 17. do 18. ure • v primeru večjega števila otrok bomo formirali še eno skupino • vpisi v skupine bodo potekali ves oktober Prosti termini rekreacije - najem igrišča: • ponedeljek od 18. do 19. ure • torek od 18. do 19. ure • sreda od 17. do 19. ure in od 20.30 do 22.30 ure • četrtek od 18. do 19. ure • sobota od 18.30 do 20.30 ure • nedelja od 9. do 12. ure ter od 18.30 do 21.30 ure Cenik: • otroška badminton šola 35 €/mesec • rekreacija - najem igrišča 260 €/sezono (1. 10. 2014 - 31. 5. 2015) • za rezervacijo termina nas pokličite na 041 323 966 ali nam pišite na info@badminton-bkivg.si Ugodnosti: člani kluba imajo 20 % pri nakupu badmintonske opreme Li-Ning, napenjanje loparjev 12 €. Za dodatne informacije smo vam na voljo na 041 323 966 ali na e-naslovu info@badminton-ljubljana.si ter na naši spletni strani www.badminton-bkivg.si T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika, TOČ - točke Simon Bregar Osma sezona ŠD Trimko športno društvo bo letos že peto leto organiziralo vadbo otrok od 4. do 7. leta starosti. Do sedaj je vadbo Trimo obiskovalo že več kot 100 otrok, ki so pridobili osnove športnega udejstvovanja. Vadimo dvakrat tedensko po eno uro, kjer otroci preko igre spoznavajo razne športe. Naučili so se elemente atletike, gimnastike in drugih športov. Veliko naših otrok pa se je skozi naše tečaje naučilo tudi smučati in rolati. Skozi celotno sezono organiziramo tudi rojstnodnevne zabave, kjer se zabavamo skupaj s Trimkom. Dejavnost smo razširili tudi z nabavo velikega napihljivega gradu, s katerim popestrimo športno delovanje. Z vadbo pa zopet začnemo mesecu septembru. Vadba bo potekala v športni dvorani srednje šole ob ponedeljkih in sredah od 16:30 do 17:30. Za vse dodatne informacije pa smo na voljo na telefonskih številkah 041 392 790 (Roman) ali 041 571 597 (Marko), lahko pa nam pišete tudi po el. pošti (sd.trimko@ gmail.com) ali nas obiščete na spletni strani. Športni pozdrav, ŠD Trimko, Marko Tomič TAE-KWON-DO klub Kang v juniju zelo aktiven Kangovci so bili v juniju aktivni kar na štiVih dogodkih. Prvi je bila predstavitev na 7. dnevu Lavrice 14. 6. 2014, kjer so pokazali nekaj osnovnih vaj, borbe, atraktivno lomljenje desk ter samoobrambo. Svoje sposobnosti' so prišle pokazat vse generacije, saj ponujamo treninge od četrtega leta dalje, ter prav tako treninge za odrasle. Predstavitve so se udeležili Zala Mavrič, Zarja Bažika, Žan Zupančič, Kenan Huseinovic, Gašper Kastelic, Jure Tozon, Urh Oven, Žiga Klemenčič, Aleš Tekavčič, Timotej Todič, Renata Mavrič in Tomaž Zakrajšek. Naš tradicionalni zaključni piknik pa je bil letos nekaj prav posebnega, saj smo hkrati' praznovali tudi 10. obletnico delovanja kluba. Družili smo se v nedeljo, 15. 6. 2014, v Ivančni Gorici pri Srednji šoli Josipa Jurčiča. Veseli smo, da se ga je udeležilo veliko število Kangovcev in da smo se prav prijetno zabavali in družili. Bilo pa nam ni prav nič dolgčas, saj smo si ob okusni hrani z žara ter slavnostni torti, ki jo je sponzorsko prispevala Pekarna Pečjak, popestrili dan z iskanjem zaklada, ki je bil skrit v gozdu, tekmovanju v poligonu za najmlajše, igranju nogometa ter balinanju za odrasle. Rezultati poligona: pri deklicah od 4-5 let je prvo mesto osvojila prvo mesto Zoja Taškar, drugo mesto pa Klara Kokolj. Deklice od 6-7 let so se odrezale takole: 1. mesto je osvojila Zala Mavrič, 2. mesto Nastja Zupančič, 3. mesto pa Neja Bažec. Deklice od 8-10 let so se razvrstile takole: 1. mesto Anna Kokolj, 2. mesto Liza Levstek, 3. mesto Zarja Bažika. Dekleta od 10-12 let pa takole: 1. mesto Maša Porenta 2. mesto Anja Mavrič, 3. mesto Nika Kastelic. Pri najmlajših dečkih je prvo mesto osvojil Leon Mavrič, pri dečkih od 5-6 let je bil prvi Beni Zakrajšek, drugi pa Ronald Bažec. Dečki od 7-8 let: 1. mesto Mark Hren, 2. mesto Jure Bavdek, 3. mesto Rok Dolinar in prav tako tretje mesto Tevž Olovec. V kategoriji dečkov 9-10 let so se razvrstili takole: 1. mesto Žan Zupančič, 2. mesto Maks Zakrajšek, 3. mesto Mati'c Porenta. Prav tako so vsi ostali tekmovalci pristali na 3. mestu, to pa so bili: Jan Taškar, Urban Ulcej ter Žan Hren. Dečki od 11-12 let: 1. mesto Jure Tozon, 2. mesto Gašper Kastelic, na tretjem mestu pa so pristali: Urh Oven, Martin Glač, Jon Pungerčar ter Maj Pungerčar. Prav vsi tekmovalci v poligonu so prejeli medalje. V balinanju pa smo tekmovali v parih in tako sta si prvo mesto pribalinala Sonja Pukmeister in Dejan Novak, srebrno medaljo sta domov odnesla Mitja Zakrajšek in Andrej Zupančič, 3. mesto pa sta zasedla Miran Dolinar in Alenka Dembsky. Na zadnjem tekmovanju te sezone Big Fox Cup v Mariboru, ki je bilo hkrati tudi dobrodelno tekmovanje, kjer se so se vsa zbrana sredstva namenila za rehabilitacijo Marka Krmpotiča, ki se je rodil s cerebralno paralizo, smo imeli tri predstavnike našega kluba. To so bili Jure Tozon kadeti' do 45 kg, ki je osvojil 3. mesto, Gašper Kastelic je tekmoval prav tako med kadeti do 53 kg in prav tako stopil na 3. stopničko, Martin Glač pa je tekmoval v kategoriji mlajših kadetov do 43 kg ter domov prav tako odnesel bronasto medaljo. Od 27. do 29. 6. 2014 pa sta se naša dva trenerja Renata Mavrič in Tomaž Zakrajšek izobraževala in trenirala na Rogli z dvema najuspešnejšima trenerjema Geor-gom Streifom iz Nemčije in Irenom Fargasom iz Mehike, ter še nekaj slovenskimi strokovnjaki na področju prehrane, treninga moči in športne diagnostike. Renata Mavrič SANKUKAI KARATE KLUB Ivančna Gorica Učenje vztrajnosti skozi dodatna znanja Dodatna znanja za kakovostno življenje Človek je tisoče let ustvarjal monu-mentalne objekte. Vojskoval se je ter zavzemal teritorije in države. Pri vsem tem se je izpopolnjeval in učil predvsem vztrajnosti in kako obvladati so--ljudi za dosego svojih ciljev. V današnjem dinamičnem delovnem okolju nam lahko dodatna znanja, ki so nekaj tisoč let nastajala v multikulturnem okolju, uspešno dopolnijo vedenje in veščine, kako se dobro počutiti in biti pripravljen na vsakdanje stresne situacije. Raziskovanje borilnih veščin se dotika vse strukture naše osebnosti in pomeni prepoznavanje naše narave in kulturnih konceptov ter njihovo spreminjanje in oblikovanje. Vadba SANKUKAI je učinkovita le tedaj, če zajame celotno bitje, če odpre vse komunikacijske poti. Tako sprosti silovito ustvarjalnost, energijo, ki se nenehno prilagaja. Sankukai postane čarobna akcija, ki zbuja življenje. Združevanje fi'zične, mentalne in duhovne energije ni le eden od vidikov treniranja borilnih veščin, ampak razlog za njihov obstoj, razlog, zaradi katerega so borilne veščine umetnost, način življenja in razmišljanja. Z vadbo si izoblikujemo popolnejšo predstavo o sebi in gibanju. Bolje zaznavamo svojo okolico in se jo naučimo ne le gledati, temveč tudi videti. Glavna težnja SANKUKAI karate treninga je v razvoju in oblikovanju samozavestne osebnosti, ki ni vzvišena in naduta, ampak je predvsem dosegla pomiritev sama s sabo in je sposobna ohraniti notranji ponos. Notranja umirjenost in samokontrola mora nastati kot posledica posameznikove izkušnje v borilni veščini in v povezavi z njegovim osebnim razvojem, v kontaktu s samim sabo in s partnerjem, ne pa kot nekaj, o čemer se predvsem govori, v resnici pa se nikoli dokončno ne izvede. Osnovni cilj borilne veščine naj bi torej bil v tem, da tvori zdravo, pozitivno jedro kulture, ki se ga doseže z druženjem, igro, spoznavanjem samega sebe in drugega, stikom s telesom in razumevanjem psihičnih in telesnih mehanizmov, ki delujejo v vsakem posamezniku. Seveda od mehanizmov agresivnosti pa do mehanizmov prijateljstva in navezanosti. SANKUKAI KARATE je postal tudi šport otrok, saj poleg psihomotoričnih sposobnosti razvija tudi dobro samopo-dobo in samozavest. KAJ PRIDOBIJO OTROCI Z VADBO SANKUKAI KARATEJA? 1. Naučijo se pravilnega dihanja, ki jim pomaga pri izražanju v šoli in v situacijah, ko so pod pritiskom (spraševanje). 2. Izboljšajo držo telesa, začnejo se zavedati svojega telesa. To je bistveno za normalen duševni in telesni razvoj otroka in mladostnika (pozitivna samopodoba). 3. Izboljšajo koordinacijo svojega gibanja, ki je zelo pomemben dejavnik pri učenju branja in pisanja, kjer morajo otroci obvladati motorično vizualno koordinacijo, da hitreje osvojijo to spretnost. 4. Prav tako je ena izmed bistvenih stvari pri borilnih veščinah izboljševanje koncentracije, ki je pomemben dejavnik pri delu in učenju. 5. Izboljšajo telesne sposobnosti, kot so gibljivost, moč, hitrost in vzdržljivost. 6. Naučijo se reda, samodiscipline, Udeleženci 2. termina LETNE SANKUKAI KARATE SOLE V Umagu, 2014 odgovornosti, pozornosti, samozavesti in prijaznosti. 7. Agresivni otroci in mladostniki se naučijo obvladovanja samega sebe in samokontrole, tisti plašni pa si utrdijo samozavest. 8. NAUČIJO SE ZAŠČITITI IN BRANITI SAMEGA SEBE. 9. Je odlična PREVENTIVA PRED SLABO DRUŽBO IN DROGO. 10. Začnejo sprejemati disciplino in avtoriteto kot nekajsamoumev-nega, kar je pogoj za dosego cilja (položiti višji pas, izdelati razred, pospraviti sobo _). Za tiste z manj časa pa organiziramo DVOMESEČNI TEČAJ SAMOOBRAMBE (nad 18 let): Cilj našega šolanja je, da vas naučimo tehnik, s katerim se obranite v primeru napada, da boste odvrnili napadalca ali se obranili pred nekom, ki grozi vaši osebnosti in varnosti. Že samo poznavanje dobrih, čeprav osnovnih tehnik, vas lahko nekega dne obvaruje nevšečnosti. Nudimo vam dvomesečni tečaj osnovne samoobrambe in nadaljevalni tečaj samoobrambe (za vse, ki imate opravljen osnovni tečaj). Samoobramba se izvaja po tematskih sklopih, od pasivnih do aktivnih obramb, ter glede na psihofi'zično sposobnost tečajnikov (moški, ženske, starostniki). Da SANKUKAI karate ni samo za mlade, dokazuje tudi LETNA KARATE ŠOLA (LKŠ), ki je letos potekala že 37., in sicer pod vodstvom glavnega inštruktorja za Sankukai karate v Sloveniji g. Vlada PARADIŽNIKA mojstra karateja 5. DAN. Vsako leto se udeleži LKŠ poleg otrok, mladincev in članov, tudi veliko staršev, ki se priključijo rednemu treningu ali pa le jutranji rekreaciji. K vpisu v začetniške in nadaljevalne tečaje SANKUKAI KARATEJA vabimo vse, ki vas zanima ta prečudovita veščina, kjer ni starostnih omejitev. Potreben je le začeten pogum, želja in veselje do gibanja. Treningi so prilagojeni posamezni starostni kategoriji in so primerni za moški in seveda tudi ženski del populacije. Treningi potekajo v skupinah: • cicibanov (5-7 let) - 1x tedensko (OŠ Ivančna Gorica, Družbeni dom Krka) • otrok (7- 14 let) -2-3x tedensko (OŠ Ivančna Gorica in OŠ Šentvid) • mladine (14-18 let)- 2-4x tedensko (OŠ Ivančna Gorica) • članov (od 18 let dalje) - 2-3x tedensko (OŠ Ivančna Gorica) • veteranov (nad 40 let) - 1-2x tedensko (OŠ Ivančna Gorica) • dvomesečni tečajsamoobrambe 1x tedensko (OŠ Ivančna Gorica) Karate klub Ivančna Gorica ima 37-le-tne izkušnje na področju treniranja karateja. Vsi treningi se odvijajo pod vodstvom izkušenih trenerjev z licenco SKZS, pod vodstvom tehničnega mentorja g. Vlado Paradižnik - 5 dan. Vpis poteka v novi telovadnici: - OŠ Ivančna Gorica vsak torek in četrtek ob 18. uri, - OŠ Ivančna Gorica ob sredah ob 17. uri - cicibani, - OŠ Šentvid vsak ponedeljek in četrtek ob 18. uri, - Družbeni dom Krka vsak ponedeljek ob 17. uri -cicibani. Vse dodatne informacije dobite na naši internetni strani http://www. sankukai-karate.info/ trener SANKUKAI KARATEJA Jože Kastelic 2. DAN Alpinistična odprava na Aljasko (I. del) Znano je, da jamarji radi počnemo več stvari hkrati; največkrat se na seznamu znajdejo planinarjenje oz. gorništvo, športno plezanje in drugo. Eden izmed naših članov se je že pred leti odločil, da jame za nekaj časa zamenja z alpinizmom. Še vedno mu ostane čas za občasno obiskovanje podzemlja in delo pri odkrivanju novih jam, a njegovo največje veselje so tako postali alpinistični podvigi, plezanje prvenstvenih smeri in večtedenske odprave v tujino. Po predlanski odpravi v Kirgiziji se je letos podal na Aljasko. »Kako je bilo?« se je glasilo naše vprašanje, ko se je ekipa srečno vrnila domov. Odgovor je bil čisto preprost, a nasmeh na obrazu je povedal vse. Smo mu rekli, da nekaj bo pa treba slogu. Danes naveze plezajo smer v dni park Denall, ki jo obkroža, je en- spisati za Klasje, dali smo mu nekoliko več časa in sedaj berete prispevek dolgoletnega člana Jamarskega kluba Krka in člana Alpinističnega odseka Železničar, Primoža Bregarja, ki je letos na Aljaski prebil dolgih, a neverjetnih 35 dni. Bilo je 17. aprila 2013, ko me Poli, Kruh, Metek, Slatki in Rambo obkrožijo za stavbo ferajna ter vprašajo: »Ti, mi gremo drug let na Aljasko, splezat Cassina v južno steno Dena-lija, a greš zraven?« Odgovor sem vedel, še preden je bilo vprašanje do konca izrečeno. Sama ideja o Aljaski se je rodila že prej, nekega večera v koči na Vogarju, ko Kruh prebira revije ter izjavi: »Jest bi šu pa enkrat na Aljasko lovit losose.« In kot pravi Poli, smo dobili mutanta te ideje. Glavni cilj letošnje odprave je bilo plezanje v »single push« slogu na Denali; to pomeni plezanje v enem zamahu od vstopa do vrha smeri. Za smer vzpona smo si izbrali klasično smer Cassinov raz v južni steni Denalija. Sama smer tehnično ni preveč zahtevna, je pa z 2400 m višinske razlike kar dolga. Smer je bila preplezana leta 1961 v odpravarskem težkem alpskem slogu, povprečni čas plezanja pa je še dandanes daljši od štirih dni, mi smo jo želeli preplezati v 48 urah. Klub številnim navezam, ki pridejo pod Denali z željo preplezati to »mega klasiko«, na leto uspe v povprečju le trem navezam. A najprej nekaj besed o Aljaski Aljaska je največja država ZDA (1.530.700 kvadratnih km). To je dežela visokih gorskih vrhov, ledenikov in gozdov, dežela enkratnih, nedotaknjenih naravnih lepot. Skoraj tretjina države leži severno od tečajnika, najzahodnejšo točko loči od Rusije le 83 km širok Beringov preliv. 27 odstotkov površine Aljaske zavzemajo narodni parki ali pa živalski rezervati. Zanimivo je, da na takšni ogromni površini živi le 600.000 prebivalcev, pa še od teh jih prebiva skoraj polovica na jugu, okoli mesta Anchoreage in v glavnem mestu Juneauju. Aljaska je dobila ime po aleutski besedi, ki pomeni velika dežela. Pokrajina in podnebje te države prav gotovo opravičujeta to ime. V Aljaškem gorovju je najvišja gora ZDA - Mount McKinley ali Denali (6.194 m). Naro- kraten živalski rezervat, kjer najdemo grizlije, karibuje, lose in trope volkov. Podnebje Aljaškega polotoka je v bližini obal večinoma zmerno. Povprečne letne temperature se gibljejo okoli 10 stopinj v poletnih in okoli 0 stopinj Celzija v zimskih mesecih. V notranjosti dežele vladajo skrajnosti. Povprečne poletne temperature so okoli 24 stopinj, zimske pa tudi do -64 stopinj Celzija. Padavine so na južnem delu Aljaske dokaj obilne, na hladnem severu in v notranjosti pa pade manj kot 255 mm dežja in snega na leto. In kako so potekale priprave na podvig? Žal prvotna ekipa ni obstala, saj odpravo odpovesta Slatki in Rambo zaradi obveznosti na faksu in v službi. Naporni treningi, brskanje po internetu, pridobivanje informacij o smeri ter o samem pristopu do tja. Prebiranje člankov je bila dnevna praksa, nato prijava na Ranger station, plačilo takse za pristop na vrh, rezervacija poleta na ledenik, najema smuči in satelitskega telefona. ... Logistično je bila odprava res pravi zalogaj. In ko 20. maja letos sedimo v letalu na Odprava pred odhodom z letališča Brnik (Foto: Primož Bregar, JK Krka in AO Železničar) letališču Brnik, sam pri sebi rečem, da zdaj bo pa že enkrat konec s tem stresom, pa ni bilo čisto tako. V Fran-kfurtu presedemo ter pristanemo v Anchorageu. Ob dveh popoldne istega dne je 10 ur za nami. Sledi nabava hrane in manjkajoče opreme, spotoma poberemo še smuči ter satelitski telefon. Naslednji dan se odpeljemo v Talkeetno, kjer imamo sestanek z rangerji, ki nam predstavijo glavne nevarnosti in pravila obnašanja na gori, nato spakiramo in 22. maja pristanemo na ledeniku. No, tukaj pa je končno v glavi naredil tisti klik, ko pozabiš na življenje v civilizaciji, zdaj smo, kjer smo, skrbi navadnega življenja so ostale v dolini, pa saj niti ni časa zanje. Od tu naprej smo odvisni od sebe in eden od drugega. Primož Bregar, Jamarski klub Krka, AO Železničar Kako prazen je dom, dvorišče, tam naše oko zaman te išče, nič več glas se tvoj ne sliši. Zdaj ni več tvojega smehljaja, le še trud in delo tvojih rok ostaja. V SPOMIN CEBULAR DAMIJAN Prišel je lanski avgust, prvi, drugi, nato tretji _ Sobota, dan, ko so bile sanje žive, otipljive, tvoj korak pa vztrajen, nihče ni dvomil, da ti bo uspelo. Dan, ki je v vsej svoji lepoti obljubljal dovolj časa za besede, igranje in veselje. Toliko neizpolnjenih želja in načrtov je ostalo _ Odšel si tiho kot lepa misel, ki mine, za tabo ostal je večni - ZAKAJ? Združujejo nas misli in spomini na vedno nasmejanega fanta, nepozaben glas očeta, ljubi glas moža, pozoren glas sina, brata in prijatelja. Ravno zato 3. avgust, dan, ko so sanje obvisele v zraku, cilji so se razblinili kot jutranja megla, tvoj korak pa za večno obstal, ne bo ostal le dan žalosti, temveč tudi dan, ko se te bomo spominjali z neizmerno hvaležnostjo in ponosom, kot vedrega človeka, ki si ga preprosto moral imeti rad. Vsi, ki smo te imeli radi in te še vedno imamo radi, vemo, da boš z nami ostal za vedno. Ne le v srcu in spominu, temveč tudi v našem vsakdanu. Vsi tvoji Hiša zdaj prazna tam stoji, toži se po mami mi. Ni več njenega glasu, zdaj slišan bo le še v snu. In samo duša bo vedela, kako srce boli, ko mame več ni. ZAHVALA V 74. letu starosti je po hudi bolezni za vedno zaspala naša draga mama, sestra, teta, snaha in stara mama VIDA MEGLEN iz Lazov nad Krko 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, ter darovali za svete maše, sveče in cvetje. Zahvaljujemo se osebju ZD Ivančna Gorica, ki so v njenih zadnjih letih skrbeli za njeno zdravje in jo oskrbovali na domu. Prav posebej se zahvaljujemo župniku g. Marku Burgerju za lepo opravljen cerkveni obred in molitev, organistu, pevcem krškega cerkvenega zbora za čutno zapete pesmi in za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Perpar in vsem ostalim, ki so nam pomagali ob zadnjem slovesu od naše mame. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali in kaj dobrega storili zanjo; ohranite jo v lepem spominu. Vsi njeni Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec. Le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku. Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj, - med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. In tvoja prisotnost je bolj prisotna kot kdajkoli prej: na vseh poteh, v vseh rasteh od korenin do vej. (T. Kuntner) ŠTEFANIJA POSLEK, rojena Adamlje 1. 12. 1927-3. 7. 2014 V 87. letu je prestopila zadnja vrata življenja naša mama. Zahvaljujemo se osebju doma starejših občanov v Ribnici za skrbno nego v zadnjih letih njenega življenja, pogrebnemu zavodu Perpar, gospodu Grebencu za opravljeno pogrebno slovo, predstavnici KS Sobrače za z občutkom prebran govor ter znancem in prijateljem, ki so jo z nami pospremili na zadnjo pot. Vsi njeni V SPOMIN Pred dvema letoma se je od nas za vedno poslovil naš dragi mož, oče, dedi in pradedi FELIKS KLEMENČIČ po domače Zamančkov Fele (»Koko«) iz Glogovice 30, Čas ni odnesel bolečine, saj še vedno pogrešamo njegov nasmeh, toplo dlan in prijazno besedo. Hvaležno se spominjamo skupnih let in verjamemo, da sta njegova dobrota in trud nagrajena s srečno večnostjo. Iskrena hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Življenje celo si garal, za dom, družino vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in pradedek JOŽEF IZANEC (1931-2014) po domače Kovačev iz Marinče vasi Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje, besede tolažbe, darovali sveče, za svete maše in za cerkev. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit in ga spremljali k zadnjemu počitku. Zahvaljujemo se župniku g. Kovaču za lepo opravljeno mašno daritev in pogrebni obred ter pevskemu zboru iz Zagradca. Skupaj z nami ga ohranite v lepem spominu. Vsi njegovi Leži, leži ravno polje, po polju bridka misel gre in toži za požetim klasom kot za minulim časom. (T. Pavček) ZAHVALA Nepričakovano in prezgodaj nas je zapustil TONE NADRAH po domače Mlakarjev Tone (1951-2014) iz Mrzlega Polja Hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darove za dober namen ter svete maše. Posebna zahvala g. opatu Janezu Novaku za lepe tolažilne misli, opravljen obred in darovano sveto mašo. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči njegovi Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA V 88. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in prababica JOŽEFA MAVER po domače NEŽNA PEPCA iz Valične vasi 7, Zagradec. Ob izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mamo obiskovali na njenem domu, nam ob njeni izgubi izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste karkoli storili za našo mamo: zvonili, molili rožni venec, pomagali pri pokopu, ji namenili poslovilne besede ob odprtem grobu, zapeli v njeno slovo. Posebna hvala pa vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vašča-nom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA JANEZ PERPAR (11. 9. 1946-26. 6. 2014) Hvaležni smo vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot in se prišli od njega posloviti, za darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala pevcem in g. msgr. Jožetu Kastelicu. žena Štefka z otroki Življenje naše polno je iskanja, neskončna pot zablod in hrepenenja. Nihče ne ve, kje tek se jenja in kje bo našel to, o čemer sanja. ZAHVALA V 84. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenila naša teta MILENA ZUPANČIČ po domače Grandetova Milena iz Polja pri Višnji Gori 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo oddelku G4 bolnišnice Polje, pogrebnemu zavodu Perpar, višnjanskemu pevskemu zboru za ubrano petje ter župniku g. Mihelčiču za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi trobentaču za lepo zaigrano Tišino. Žalujoči: nečaka Eli in Peter Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev je zasula že lopata! Odprte noč in dan so groba vrata al dneva pove nobena pratka. Ob boleči izgubi dragega moža, atija in dedija STANETA RUSA iz Leskovca 24. 2. 1954-13. 8. 2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste čutili z nami v trenutkih boleče resnice. Hvala vaščanom, prijateljem, sorodnikom in znancem za vsako pomoč v času bolezni, pa tudi tistim, ki vas nismo imenovali, a ste sočustvovali z nami. Hvala za izrečena sožalja, cvetje, sveče, svete maše, za poslovilne besede, g. župniku Boštjanu Modicu za opravljen obred, pevcem in pogrebnemu zavodu Perpar. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila spoštovana teta ANA PESKAR stanujoča v Grosupljem, rojena v Velikih Lesah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom vaščanom in prijateljem na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Marku Burgerju, pevcem za zelo lepo odpete pesmi in odigrano tišino. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba. Žalujoči nečaki in nečakinje ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame, tašče JOŽEFE LOKAR, roj. Zupančič 1927-2014 doma iz Oble Gorice pri Primskovem na Dolenjskem, (zadnja leta je živela v Šentvidu pri Stični pri Svetem Roku), se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem. Posebna zahvala vaščanom Oble Gorice in Je-žnega Vrha in sosedom iz Svetega Roka. Posebej zahvala dr. Mateji Plut in sestri Sonji, patronažni sestri Mari Kastelic in ostalemu osebju. Posebna zahvala za lepo opravljen obred g. župniku Jožetu Grebencu, ki ga je vodil na Primskovem, pevcem za lepo odpete pesmi in pogrebnemu zavodu Perpar. Hvala za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Žalujoča hčerka Nada z možem Zvonkom »Le v Bogu počiva moja duša, od njega mi pride pomoč.« Ps 62,2 ^ m ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre, tete, babice in prababice IVANE NOVAK, roj. OMAHEN (7. 6. 1931—24. 7. 2014) upokojene knjigovodkinje Semenarne Ljubljana, iz Zaboršta 10, Šentvid pri Stični, nazadnje stanujoče v Domu starejših občanov Grosuplje, se zahvaljujemo vsem, ki ste ji do zadnjega dne stali ob strani in jo obiskovali. Iskrena hvala osebju Doma starejših občanov Grosuplje za vso skrb. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot, za vsa izrečena sožalja, svete maše, cvetje in sveče. Hvala duhovnemu pomočniku Janezu Petku za vodenje molitve v poslovilni vežici, župniku Jožetu Grebencu, duhovnemu pomočniku Janezu Zaletelu in frančiškanu p. Pavlu Jakopu za lepo opravljen obred in somaševanje ter šentviškim pevcem za pesmi slovesa. mož Franc, sestra Zinka z Jožetom, sinovi Jože, Anton, Janez in Andrej z družinami Rada si imela življenje, rada si imela svoj dom. Mnogo si nam v življenju dala, zdaj pa mirno in spokojno si zaspala. ZAHVALA V 97. letu starosti se je od nas poslovila naša draga mama, babica in prababica FRANČIŠKA LUKANČIČ po domače Petračeva mam iz Fužine 27, Zagradec. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo obiskovali na njenem domu, še posebej hvala negovalkam iz Doma starejših občanov Grosuplje, ki ste jo lepo oskrbovale in ji dneve polepšale z lepo besedo in nasmehom. Hvaležni smo vsem, ki ste karkoli storili za našo mamo: darovali cvetje, sveče in za svete maše, zvonili, molili rožni venec, pomagali pri pokopu, ji namenili poslovilne besede ob odprtem grobu, zapeli v njeno slovo. Posebna hvala pa vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Ne jokajte za menoj, tiho h grobu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Polna ljubezni, a utrujena od bolezni nas je v 80. letu starosti zapustila ljubljena žena, skrbna sestra in dobra teta ANICA NOVAK (14. 5. 1934-9. 8. 2014) iz Stične Bila je nagajiva in igriva, razumevajoča in dobrosrčna, radodarna v besedah in dejanjih. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala g. župniku Jožetu Kastelcu za lepo opravljen pogrebni obred, Pogrebnemu zavodu Janez Perpar s. p., g. Mitji Hrenu za cvetlični aranžma, ga. Marjeti in društvu upokojencev za ganljiv govor, pevcem ter vsem, ki ste našo drago Ani pospremili na njeni zadnji poti. Ani, pogrešali te bomo. Žalujoči vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo večno ostal ^ ZAHVALA Utrujen od bolezni je za večno zaspal naš dragi mož, oče, dedek in pradedek LUDVIK PODRZAJ z Malega Hudega (22. 07. 1937-22. 07. 2014) Iskrena hvala vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala za izrečena sožalja, tolažilne besede, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. msgr. Jožetu Kastelicu za darovano pogrebno mašo ter pogreb. Hvala PGD Ivančna Gorica za spoštljiv in čustven pogreb ter pogrebni govor. Najlepša hvala članicam Društva podeželskih žena Ivanjščice. Hvala Društvu upokojencev Ivančna Gorica za žalni govor. Zahvala gre tudi vsem sovaščanom za pomoč ter izkazano spoštovanje. Hvala Turistični kmetiji Grofija. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti pogrebnemu podjetju Perpar za pomoč in organizacijo pri pogrebu. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Ivančna Gorica. Na koncu še zahvala vsem, ki ste našemu Ludviku na zadnji poti izkazali spoštovanje. Vsi njegovi Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA V 90. letu starosti je v večni sen zaspala naša draga mama, babica in prababica ANTONIJA POLJANEC po domače Matizelnova Tončka z Gabrovčca 7 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in obogatili njen odhod v večno življenje. Iskrena hvala gospodu župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, Žanu, sosedama Francki in Štefki, Ljubi iz društva upokojencev, pogrebnim storitvam Perpar, cvetličarstvu Branka ter vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste jo imeli radi. Hvala za izrečena sožalja. Tvoja izguba je boleča, vendar smo srečni, da smo lahko bili del tvoje dolge življenjske poti. Tvoj iskreni nasmeh, topla beseda in naši skupni trenutki, bodo vedno ostali zapisani v naših srcih. Draga naša mama, naj angelčki te čuvajo! Vsi njeni Tvoja dobrosrčnost in vedrina krepita spomin in misli nate. ZAHVALA Za vedno je zaspal naš mož, oče, dedek in brat PAVEL ERJAVEC (1947-2014) Iskreno se zahvaljujemo znancem in prijateljem, sorodnikom in sosedom, sošolcem in sodelavcem za izrečeno soža-lje, darovano cvetje in sveče in vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, v ponedeljek, 25. avgusta, na pokopališču v Prečni pri Novem mestu. Zahvaljujemo se za poslovilne besede gospe Jasni, gospodu Jožetu Kastelicu in patru Avguštinu Novaku. Vsi njegovi žalujoči ZAHVALA V 93. letu se je od nas poslovila naša draga mama, babica in prababica MARIJA MALNAR iz Višnje Gore, rojena Šerek iz Gorenje vasi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste se poslovili od nje. Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo g. Boštjanu Pelku za govor, organizaciji za ohranjanje tradicij NOB in Društvu upokojencev Višnja Gora za poslovitev od pokojne. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Ob izgubi žene, mame, babi, tašče MARIJE HRIBAR (23. 5. 1950-10. 7. 2014) iz Šentvida pri Stični, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, darovane maše in darove. Hvala g. župniku, pogrebnima zavodoma Babajic in Perpar, Folklorni skupini Vidovo, Šentviškim Slavčkom in vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Zapustil nas je predragi mož, oče, dedek in prijatelj FRANC GRABLJEVEC Velika izguba je v nas zarezala rano, ki se ne bo zacelila. Spomin na njegovo veliko ljubezen do življenja in veselja, ki ga je spremljalo na vsakem njegovem koraku, bo pustilo v nas praznino, živeli pa bodo prijetni trenutki in radosti, ki se jih bomo spominjali z nasmehom na obrazu. Vsako noč, naj bo še tako črna, se prebudi v jutro. Svežina jutra je razčesana z upanjem. Nekoč se bomo znova skupaj veselili. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, še posebej pa sorodnikom, prijateljem, ZŠAM Ivanč-na Gorica in Občini Ivančna Gorica. J C^os^iodinjikci stran Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Koromač - dober prijatelj Kot čudežno zdravilo so ga uporabljali že Egipčani, Rimljani in Grki, danes pa je znano, da koromač blaži prebavne težave, odpravlja črevesne krče, koromačeva juha pa je priljubljena kot spolno poživilo. če uživamo v kakšnem kosu mastnega mesa, zraven ponudimo koromač. Ta nase že v črevesju veže maščobe in jim odreže pot do trebuha, zadnjice ali bokov. Do lokacij, kjer se maščobe tako rade kopičijo in zadržujejo. Dober prijatelj, tale koromač, a ne? Koromač je po krivici prezrta zelenjava z belimi ter mesnatimi in tesno prilegajočimi rebrastimi listi, ki skupaj tvorijo značilne belo-rumene gomolje. Iz listnatih stebel pa poganja nežno zelenje, ki ga ljudje kljub njegovi koristni uporabi velikokrat zavržejo. Ima pikantno sladek, a svež okus, ki močno spominja na janež. Užitni so tako nežno rumeni ali beli gomolji in njegovo zelenje. Raste od pomladi do jeseni, sezona nabiranja pa je med septembrom in oktobrom. Je odličen vir vitaminov, mineralov in vlaknin, ter močan antioksidant, ki pomaga vzdrževati zdrav imunski sistem. Vsebuje namreč dvakrat več vitamina C kot pomaranče, beta karotin, provitamin A, vitamin E in folno kislino. Bogat je tudi z različnimi minerali, na primer železom, cinkom, magnezijem, kalijem in kalcijem in tako, ki pa so bistvenega pomena pri zniževanju krvnega tlaka. Če ga uživamo surovega po jedi pa nam odlično očisti tudi zobe. Okusen je predvsem kot presna hrana, če ga narežemo na tanke trakove in ga pomakamo v omako iz deviškega oljčnega olja, popra in soli ali pa ga pripravimo v solati skupaj z drugo zelenjavo, na primer s paradižnikom, korenjem, bučkami in olivami v marinadi iz kisa in olja. Odlično se poda k pomarančam, ananasu, jabolkom, hruškam, grozdju in k oreščkom. Koromač je tudi odlična priloga k pečenemu mesu, perutnini ali ribam. Ali pa odcejenega okisamo z limoninim sokom ter odišavimo s strtim česnom in nastrganim muškatnim oreščkom. Je prijatelj vitke postave, saj med prebavo uravnava delovanje želodca, v črevesju poskrbi za vezavo maščob tako, da pospeši izločanje žolča, in hkrati odpravlja napenjanje. Pri nakupu bodite pozorni na to, da izberete čvrste in svetle gomolje brez rjavih pikic ali poškodovanih mest. Testenine s koromačem Sestavine: 2 majhna koromača, 2 žlici masla, 200 ml zelenjavne jušne osnove, 500 g fileja lososa, pol lončka kisle smetane, 1 žlica limoninega soka, 2 žlici svežega kopra, sol in sveže zmleti poper, 400 g špagetov Priprava: Koromač prepolovimo, odstranimo trdo sredico, ga operemo in ga narežemo na tanke rezine. Zeleni del damo na stran. V ponvi z vročim maslom rezine koromača približno 3 minute dušimo, dolijemo juho in kuhamo od 5 do 10 minut. Začinimo s soljo in poprom. Špagete skuhamo v slani vodi. File lososa narežemo na kocke, jih damo v omako in kuhamo od 3 do 4 minute, da losos postane mehak. Primešamo kislo smetano. Dodamo sol, limonin sok in poper. Koper in zeleni del koromača nasekljamo, potresemo v omako in jo ponudimo s špageti. Sadna solata s koromačem Sestavine: 200 g listov janež, 400 g belgijskega radiča, 200 g jabolk, 2 kosa pomaranče, 100 g bučk, 50 g mandljev v lističih, poper, sveže mleti', 3 žlice olivnega olja, 1 ščepec sladkorja, sok pol limone, 1 ščepec soli Koromačeva juha Sestavine: 11 tople zelenjavne osnove, 15 dag koromača, 25 dag belega sladkega krompirja, 10 dag stebelne zelene, 1 čebula, pol skodelice ovsenih kosmičev, 3 žlice oljčnega olja, sol, ščepec suhe bazilike, ščepec čilija v prahu, 3 dag indijskih oreščkov ali pistacij Priprava: Čebulo narežemo na majhne kocke, koromač pa na rezine. Krompir olupimo in narežemo na kocke. Stebelno zeleno na drobno sesekljajmo. Na oljčnem olju spražimo čebulo, da zarumeni. Dodamo sol in baziliko. Ko bazilika zadiši, dodamo koromač in zeleno. Kratek čas dušimo, potem pa dodamo še toplo osnovo, ovsene kosmiče in kocke krompirja. Ko juha zavre, ogenj zmanjšamo in kuhamo še 20 minut. Juho odstavimo z ognja in vse skupaj zmešamo s paličnim mešalnikom. Kuhanje nadaljujemo na srednje močnem ognju. Ko juha zavre, dodamo sol in čili po okusu ter kuhamo še dve minuti. Na suhi ponvi v dveh minutah popražimo indijske oreščke. Ko se ohladijo, jih na drobno sesekljamo. Potresemo jih po juhi. Brancinov zvitek s špinačo in peteršiljem na koromače-vi posteljici Sestavine: 400 g brancina, koren peteršilja, špinačo, koromač, sol, belo vino in maslo. Priprava: Brancina očistimo, naredimo dva fileja in nasolimo. Špinačo in peteršilj operemo, peteršilj olupimo in narežemo po dolgem. File posolimo, nanj položimo špinačo in peteršilj in zavijemo. Prebodemo z zobotrebcem, da nam ne razpade. Položimo v namaščen pekač in pečemo 12 minut na 200 °C. Medtem očistimo koromač in ga narežemo na rezance. Podušimo ga na maslu, solimo in zalijemo z belim vinom. Ko je zvitek pečen, ga prerežemo in položimo na posteljico iz koromača. Napolnjen koromač s kašo Sestavine: 2 koromača, 100 g slanine, 2 žlici olivnega olja, ščepec soli, peteršilj, 1 žlička koromačevih semen, 100 g prosene kaše, maslo, 0,5 dl mleka, sir Priprava: Proseno kašo preberemo, operemo in dobro odcedimo. V loncu zavremo liter rahlo osoljenega mleka, dodamo malo masla in odcejeno kašo. Ko je kaša kuhana, jo pustimo, da se nekoliko ohladi. Izdolbemo sredino koromača ter ga blanširamo 2 minuti, vanj naložimo kuhano proseno kašo, nanj naribamo nekaj sira ter komarček ovi-jemo s hrustljavo slanino in popečemo na olivnem olju. Vse skupaj še nato malo popečemo v pečici. Dekorativno okrasimo z rožmarinom ter toplo postrežemo. Priprava: Koromač in radič narežemo na tanke rezance, jabolka operemo in jih grobo naribamo, pomaranče olupimo in jim izrežemo krhlje, bučke narežemo na lističe. Vse sestavine za solato zmešamo, prelijemo z marinado (ki smo jo zmešali iz soka pomaranče, limone in olja, z dodatkom soli, popra in ščepca rjavega sladkorja), posujemo z lističi mandljev, postavimo za pol ure v hladilnik in ponudimo. Pečen losos s solato iz oliv in koromača Sestavine: 2 velika gomolja koromača, 6 zrelih paradižnikov, naribana lupini-ca in sok ene limone, 3 žlice olivnega olja, 100 g črnih oliv brez koščic, 1 žlica kaper, 600 g lososa s kožo, 1 žlica rastlinskega olja, 40 g peteršilja, ki ga grobo nasekljamo Priprava: Olupi koromač in ga z izjemno ostrim nožem narežemo na kar se da tanke lističe. Zavremo osoljeno vodo, zraven štedilnika pa imamo pripravljen lonec ledene vode. Damo lističe koromača v vrelo vodo za 30 sekund, potem pa z žlico prestavimo v ledeno vodo. Na grobo nasekljamo paradižnike in damo cedilo nad veliko skledo. Skozi cedilo z rokami iztisnemo peške in sok paradižnikov, na vrhu pa ostanejo samo koščki paradižnika. Paradižnikov sok še enkrat precedimo, da se znebimo pešk in dodamo limonino lupinico, sok, velik ščep soli in olivno olje. Koromač dobro odcedimo in damo v skledo skupaj z olivami, kaprami in paradižnikom. Dobro premešamo. Segrejemo pečico na 160 stopinj. Lososa narežemo na štiri fileje in jih dobro natremo z rastlinskim oljem, ter začinimo s soljo in poprom. Pečemo jih 7 minut v vroči ponvi, na tisti strani, kjer je koža. Na tak način bo koža hrustljavo zapečena, v sredini pa bo meso še vedno mehko. Potem damo lososa še v pečico, kjer ga spet s kožo na spodnji strani pečemo 3 minute. Grobo nasekljamo peteršilj in ga dodamo v solato. Solato postrežemo na krožnikih, na vrh vsake pa položimo file lososa. Prelijemo s kančkom olivnega olja. h a^nje v regraf/oi^e p i k Oi s 3 e V G r r^ e r s^ J 990. NAGRADNA KRIŽANKA Kd® prav, da m© vem (DOMAČI KVIZ) Pokrovitelj nagradne križanke: STUDIO MARKELJ, FOTO-OPTIKA MARKELJ FRANC, Ljubljanska c. 16, Ivančna Gorica Spoštovani bralci! Pošljite pravilni gesli tokratne nagradne križanke na naslov urednistvo@klasje.net, ali po navadni pošti z dopisnico na naslov: Uredništvo Klasja, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, najkasneje do 5. oktobra 2014. Izžrebali bomo tri nagrade pokrovitelja STUDIO MARKELJ, FOTO-OPTIKA MARKELJ FRANC : 1. nagrada 20 % popust pri nakupu korekcijskih ali sončnih očal; 2. nagrada: 15 % popust pri nakupu korekcijskih ali sončnih očal; 3. nagrada: 10 % popust pri nakupu korekcijskih ali sončnih očal. Pravilni gesli iz zadnje številke sta: »DESETI BRAT« in »FITNES NA ULICI«. Izžrebani nagrajenci pokrovitelja MESTNO KOPALIŠČE VIŠNJA GORA so: 2x vstopnica za celodnevno kopanje - MAKSIMILIJAN ZEMLJIČ (Šentpavel), 2x vstopnica za celodnevno kopanje - MOJCA JARC (Krška vas) 1x vstopnica za celodnevno kopanje - POLONA BAŠNEC (Ivančna Gorica). Nagrajenci, za koriščenje nagrade pokličejo 041 466 627. Čestitamo! Rešitev (sudoku): ■ £ L 9 S i Z T t- 1 i 6 » 4 Z C t L f S r L t 4 i 6 4 .1, M C t E. f Z S ^ s t- L L i S i t i S t » 6 4 < i I ^ It £ t L ft 4 s It e i 6 9 i L r 6 4 1 z i i S t- t Kurenčkuva Neška ma tud beseda (pu lublansk) Karenčkava Neška ima tud besejda (pa dalenjske) Iz stare ljubljanščine v starinski dolenjski govor prestavil Klasjev Polde Jest navem kaku tu, de sam se jest zadje cajte kar zatelebala v umetnast. Prej me umetnast nej dost brigala. Zdaj grem več-kat pagledat kašniga umetnika,k se je s kalesam čez Liblenca pa štriki vozu. Pa ssm si rekla, tu je an čudn umetnik, k si štrik čez Jiblaca napela, pa se s kalesam ssm pa ke vozi, zravn pa tulk mastou, de navema, kam z nimi. Saj ssm že prej šlišala, de sa umetniki mal čez lejs. Je pa ta umetnast hsdu navarna. Kaj če se člavejki vglav zvrti, al pa če se ms štrik strga, prec je fertik. Sevejde srna mi v nastavljen klabuk sovde matal. Umetnast je trejba padpirat, ker je navarna. Včasih grem gledat tut tacga umetnika, k z velikim apetitam ogij pažira, kkr, de že šternajst dni nej nič toplega paju. Tu sa rejs tapravi umetniki, čeprav nejsa nabene akademije za pa štriki vozit al pa za ogij žrt naredli. Pa si pamagaj. Če jest kaj tacga pajem, sa prec težave z želodcem, de morem več litru žajblevga čaja vase zlit, de se pacajtam. Ta umetnik pa ogij žre, pa mi nič nej. Lde sma sortni. K se je umetnik ankat tisga garečga prediva naju, je vzel klabuk, pa je šu naakul dnar paberat, de si je nov prediv pa žveplenke kupu. Če mu je kaj astal, si je pa še kazarc kačje sline prvošču. Jest ssm se kar za glava držala od bajazni, de bo človk ekspladiral; saj vejste, ogij pa šnops na gresta skp. Jest mislim, de bi moral bit tak umetnik hdu vssok pr zavaraalnici za ogij zavarvan. Zdaj pa paglejma ti'ste sldi, k se imaja za tprave umetnike. Ste že slišal, de bi se kašn slikar md slikajem v Liblanco prekucnu, al pa de bi si kašn pisatel od svinčnika prste znucal. Tud nabenmu igravcu se še nej žul na jeziki naredu, al pa de bi se kakšn pesnik od libeznskega ogja vnev? Jest tega nejsm še nikul vidla , ne šlišala. Zatu še ankat pravim: taprava umetnast je tista pr kateri umetniki raskirajo, de mi lshks uživama. Taka umetnast je treba padpirat, pa konc besejde. 1. Kako se je imenovalo malo govedo, nekdaj razširjeno predvsem v Suhi krajini? a)suša b) buša c) grmuša 2. S češnjami časovno povezujemo: a) svetega Vida b) svetega Tilna c) svetega Medarda 3. Koliko atomov je vezanih v vodni molekuli? 4. Z vranami so glasovno in imensko povezane a) sinice b) krastače c) jegulje 5. Zapiši samostalnik, ki lahko stoji za besedami »zlati«, »nebeški«, »vremenski«, »hišni«!...... 6. V katerem času je kultura gradi-ščarjev dosegla višek? a) v srednji bronasti dobi b) v mlajši kameni dobi c) v starejši železni dobi 7. Najbolj naravno pridelano hrano označujemo z: a) zoo b) eko c) bio 8. Kmečke vozove so največ izdelovali iz: a) lipovine b) borovine c) hrastovine d) brestovine 9. Za pravilno delovanje žleze ščitnice je potreben: a) J2 b) Mg c) Ss 10. Kaj deklici ščiti' roke?....... Odgovore najdete v bližini malce skrite. Lahka ^ z ®m Geslo se bo izpisalo v tretjem (III.) navpičnem stolpcu. Nanaša se na naravni pojav, ki ga pogosto težko pričakujemo, letos pa nam je čez glavo. 1 D N T 2 L N 3 v z V 4 K T 5 0 S D 6 J V A 7 P N C Vodoravno: 1. pojav prenašanja lastnosti s staršev na potomce, 2. steljčnica, ki se pojavlja na propadajočih organskih snoveh, 3. ovira, problem, 4. naključen pogovor, 5. na vseh krajih, 6. vojskovodja, 7. znana žitarica. Rešujemo tako, da v vsak stolpec in vsako vrstico vnesemo številke od 1 do 9. V nobeni vrstici, stolpcu ali v očrtanem kvadratu se številka ne sme ponoviti. 3 7 £ I Z 9 1 4 3 S ti 7 8 7 3 7 5 9 2 9 3 9 1 K 6 5 4 1 2 1 7 0 1 cri 8. c, 7. c, 6. ljuč, kl 5. 4. je, ij 3. a 2. b. 1. ri orv o g d O A T Sobrače ^^ Tičnica Pod Gradom ob Dravi (Humberk, Kotmara vas, Koroška) Do nadvse pomembne sledi iz življenja naših davnih prednikov smo prišli s pomočjo popisa ledinskih in hišnih imen, zapisanih na zemljevidu v merilu 1: 12 500. Obsežno in hvalevredno delo je opravilo več slovenskih rodoljubov in njihovih organizacij na Koroškem. Te bomo natančneje predstavili ob kaki drugi priložnosti. Tam, kjer so na voljo podatki, so to-ponimi zapisani v treh izvedbah: v lokalnem slovenskem narečju, v knjižni slovenščini in v knjižni nemščini. Terenske sledi in imenske ostali-ne pričajo, da gre v tem primeru za dokaj razvito gradiško skupnost z obsežnimi gradiškimi sestavinami: dvodelnim gradiščem, tičnico in gospodarskimi pritiklinami znotraj in zunaj obrambnega kompleksa. Očitna znamenja kažejo, da se je gradi- Koščevska NARODNA Tok, tok, tok koso klep ostrino t'nku nared. Zrk, zrk, zrk osla gre po kosah sem pa kje. Kos, kos, kos kosa prav, trav'ce na tla posprav'. Grab, grab, grab trav'co sk'p to je pa ženska skrb. Lok, lok, lok vince gre, kosci pa v senc' leže. Tok, tok, tok koso klep, tist'jih hval', ki ie sleo. Raziskovalec Matjaž na vrhu tičniške-ga holma. Jasni obrisi obredne ravnice na žalost niso ohranjeni. ški kompleks na južni strani naslanjal na reko Dravo. Ta je po eni strani pomenila prometno zvezo s širšo okolico, po drugi pa je s strmimi bregovi olajšala obrambo širšega kompleksa, ki ima tudi z drugih stani veliko naravnih zaslomb za zavrnitev napadalcev. Še najmanj naravne zaščite je s severne strani velegradišča. Gre torej za obvodno utrjeno selišče, kakršne najdemo tudi ob Ljubljanici, Savi, Krki in drugod. Zapis Tičnice in ostalih gradiških pritiklin na zemljevidu ledinskih in domačijskih imen v občini Kotmara vas na avstrijskem Koroškem. Glavni obrambni sistem je bil očitno na območju sedanjega gradu Humberk, širša fortifikacija je obsegala območje več kot 10 hektarov, na severu verjetno do ledine »V meja«. Za velegradišča so značilne podzemeljske jame; tukaj »Vovja jama«, »Podpej-čmi«. Več označenih slovenskih domačij ob Dravi je danes zalitih z vodo. Tičnica v osnovnih potezah povsem ustreza drugim duhovnim holmom na Slovenskem: nenaseljena, pora-stla z gozdom, na ustrezni nadmorski višini in z množico starosvetnih imen v širši okolici. Obredno ravnico lahko le slutimo, ker se njeno obrobje na žalost ni ohranilo v jasnih obrisih. Gradiški kompleks s tičnico (št. 4) leži nekaj kilometrov jugozahodno od Celovca, jugovzhodno od bližnje Kotmare vasi in severno od Drave. Pogled s Tičnice na grad Humberk (ljudsko Humparh), ki je bil po vsej vsej verjetnosti zgrajen na nekdanjem gornjem gradišču. O tem pričajo številni zgledi od drugod. Tu je bilo zadnje zatočišče braniteljev. Jz lakfladnQee našUh domov Današnji predmet za prepoznavanje se že redko uporablja, zato bom v olajšavo dal nekaj namigov. Bil je v pomoč izdelovalcem suhe robe, zlasti pletilcem, železni del je moral biti dobro naostren. Bodite pozdravljeni in poročajte o najnovejši etnološki skrivnosti. Klasjev Polde Višnjanski konjerejci v Marija Bistrici na Hrvaškem V največjem hrvaškem Marijinem svetišču Bistrica vsako leto poleg drugih svečanosti priredijo veliko parado vpre-žnih in jahalnih konj. Tradicionalna prireditev je vedno prvo nedeljo po prazniku Višnjanski konjerejci se pripravljajo za vstop v povorko in na ogled Marijinega svetišča. Praporščak je France Omahen z Dobrave. V sprevodu so bile tudi slovenske zastave, med njimi lepo viden rdeč prapor naših konjerejcev. Marijino vnebovzetje. Letošnjega srečanja konjarjev, bilo je tretjo nedeljo v avgustu, na dan svetega Pavla, so se udeležili tudi slovenski ljubitelji konj, med njimi tudi člani Združenja rejcev konj iz Višnje Gore. V paradi je sodelovalo več kot petsto konjenikov ter enovprežnih, dvov-prežnih in štirivprežnih voz, vse v bleščeči praznični opravi. K veličastnosti prireditve je prispevalo tudi lepo sončno vreme in na tisoče gledalcev. Z lepo okrašeno kočijo se je pripeljal tudi hrvaški predsednik Ivo Josipo-vic. Leopold Sever Čudovit pogled na čredo konj na konjerejski domačiji v bližini Pišec na slovenski strani. Ondi smo dobili tudi bogat prigrizek in oblizek. V bližnji Vitni vasi nam je bila na ogled zbirka starin, ki se po vsebini in urejenosti lahko meri z znano zbirko Nosetovih na Bojanjem Vrhu ;;ept(=im b)er 2014 - številka 7 ^ f KRKA Metno) «tUna S? dššsr) ^ Kako je Jakob letalski napad preprečil Na začetku 1. svetovne vojne je bilo letalstvo še v povojih, pozneje pa je imelo vse pomembnejšo vlogo pri vojskovanju. Proti koncu vojne so nad naše kraje vse pogosteje prihajala italijanska vojaška letala, strašila prebivalstvo in tu in tam odvrgla kako manjšo bombo. Strah je še podžgal ukaz o nočni zatemnitvi in župnikova pridiga o nevarnosti, ki jo prinaša letalstvo. Poleti devetnajsto sedemnajstega leta je Dolarjev Jakob ravno pasel živino v Kurji gorici, ko se je izza Javh hrupno pojavil laški dvokrilec Marko-ni in se namenil naravnost proti Kurji gorici. Jakob niti za trenutek ni izgubil glave. Kot bi trenil je bil pri kravah in jim s travo zamašil zvonce, da ne bi z zvonjenjem krvoločnemu Italijanu izdajali pozicijo njegove črede. Učinki junaškega ukrepanja so bili več kot očitni; Lahon je mirno preletel Kurjo gorico in se v velikem loku preko Mokrca vrnil za soško fronto. Jakob je ponosno zrl za njim in potem vsem razlagal, kako je zadnji trenutek preprečil italijansko bombardiranje. Res je, če tedaj ne bi bilo prisebnega Jakoba, bi bilo najbrž hudo, kaj pravite? Leopold Sever 100-letnica začetka 1. svetovne vojne (5. nadaljevanje) Malce več o sarajevskem atentatu Kar nekaj bralcev je izrazilo željo, da bi radi zvedeli več o saraje-„„^ vskem atentatu, ki je / -•■ bil povod za začetek velike svetovne morije in vsakršnega trpljenja. Pregledal sem lepo število časnikov in drugih edicij iz tistega časa, med drugim tudi Družinsko pratiko iz leta 1915, ki je o tragičnem dogodku poročala slikovito in zgoščeno. Citiram nekaj skrajšanih odlomkov iz prispevka pod naslovom: »Avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand in njegova soproga ustreljena«. »Nezaslišan zločin se je zgodil v Sarajevu, glavnem mestu Bosne. Neki nedorasel srbski dijak je med slovesnim vhodom avstrijske presto-lonasledniške dvojice v mesto ustrelil oba ter sta prestolonaslednik Fran Ferdinand in njegova soproga vojvo-dinja Sofija Hohenberg v nekaj trenutkih umrla.« Pisec prispevka nato pripoveduje, da je bil prestolonaslednik na velikih vojaških vajah, ki so trajale od 25. do 27. junija 1914. Na pot se je odpravil nerad, ker je »od raznih strani dobil svarila naj ne hodi dol, ker je med Srbi, ki bi bili raje prišli pod srbskega kralja, mnogo prekucuških ljudi in bi bilo prestolonaslednikovo življenje v nevarnosti.« Toda dolžnosti najvišjega vojaškega poveljnika in na podlagi zagotovil lokalnih oblasti v Bosni, da ni posebne nevarnosti, je Ferdinand le odšel na Balkan in opazoval manevre svoje vojske. Po končanih vajah je odšel v zdravilišče Ilidže, kjer ga je čakala soproga, da se skupaj udeležita slovesnega sprejema v Sarajevu v nedeljo, 28. junija. »V nedeljo dopoldne po 9. uri je vlak pripeljal nadvojvodo in soprogo ter njuno spremstvo v Sarajevo. Tu so vsi sedli v avtomobile in se peljali skozi mesto v mestno hišo, kjer je bil določen slovesen sprejem in pozdrav. Na Apelovem nabrežju je pa proti nad-vojvodovem avtomobilu naenkrat priletela bomba v obliki steklenice. Nadvojvoda je v obrambo dvignil roko in bombo odbil stran. Bomba je priletela na tla in se razletela, ko je bil nadvojvodov avtomobil že mimo. Bombni kosci so zadeli drugi avtomobil in ranili grofa Valdeka, ravnatelja nadvojvodove pisarne, in podpolkovnika Mericija. Razen tega je bilo ranjenih še 20 drugih okoli stoječih oseb, toda smrtne žrtve ni bilo nobene. Napadalec je hotel pobegniti in je skočil v bližnjo reko Miljačko, toda neki brivec in redarji so skočili za njim in ga ujeli. Povedal je, da se piše Čabrilovič, da je črkostavec in da je hotel nadvojvodo umoriti' iz srbskih narodnih razlogov, češ, da so Srbi v Bosni zatirani.« Leopold Sever Spominska podoba umorjenih zakoncev Sofije in Ferdinanda v Družinski pratiki leta 1915. Pokojni Alojz Anžlovar iz Velikih Če-šnjic je bil rojen leta 1904, zato se je začetka 2. svetovne vojne dobro spominjal. Leta 1996 mi je povedal, da je novico o umoru »>Cesarskega Nande-ta« v vas prinesel neki berač, ki je povedal, da se bližajo hudi časi. Vaščani so bili ob dogodku hudo zaprepadeni. Nadvojvoda Ferdinand v spremstvu štabnih častnikov na železniški postaji v Sarajevu, uro pred smrtjo. Opomba: O sarajevskem atentatu bomo lahko nekaj zgoščenega prebrali tudi v naslednji številki. Če ima kdo od spoštovanih bralcev kakšne dokaze, ki bi bistveno spremenili vedenje o tem dogodku, naj jih posreduje uredništvu, da bomo vsi vedeli za tako ali drugačno resnico. Prispevek naj bo podkrepljen z verodostojnimi dokazili, primerno zgoščen in spoštljiv do vseh sodelujočih; torej tak, kakršne že dolga leta dobivamo od velike večine bralcev našega časnika. O globljih vzrokih za prvi svetovni spopad ob tej priliki kajpak ne bomo mogli razpravljati. 184. rekord: Bukev vegetativka Milan Habjan s Kitnega Vrha, točneje z njegovega zaselka Kobiljek, je dober poznavalec narave, posebej rastlinstva. Zategadelj se ne smemo čuditi, če je v domačem gozdu opazil nenavaden pojav. Pred slabim desetletjem je ondi sneg podrl mlado bukev in jo tesno pritisnil k tlom. Mladenka se je tako stisnila k materi Zemlji, da se je v vsem ležečem delu ukoreninila in namesto vej začela razvijati debelca; sedem sva jih z Milanom družno naštela. Pojav je res nenavaden, ker bukev ni med prvimi po mladostnih (meristemskih) tkivih, ki omogočajo vegetativno razmnoževanje, kot na primer beka, vrba, jablana in druge rastline. Pogosteje nova debelca poženejo iz bukovih koreninskih tkiv, toda ne tako številno. Naravni dosežek je vsekakor rekorden in bi kazalo o njem poročati čez kako desetletje; če nas tedaj ne bo več na tem svetu, pa kdo drug, ki bo povzel naše delo. Za sedaj bomo rekord častitljivo vknjižili na ime Milan Habjan. Pri tem upamo, da bo novi rekorder še naprej motril mali čudes narave in ga varoval pred uničenjem. Iskrene čestitke ob včlanjenju med Klasjeve rekorderje. Leopold Sever Korenček trmast kot mula Ko je letošnja pomlad najbolj razdajala svoja čuda, sem posejal vrečko ko-renčkovega semena v zrahljano gredico ob asfaltirani poti in hodil gledat, kdaj se bo pojavilo novo življenje. Toda naj sem še tako oprezal, nisem opazil niti ene rastline, ki bi naznanjala izpolnitev pričakovanja. Ob neki priliki pa mi je oko ušlo na rob asfalta, kje se je skoraj posmehljivo razkazovalo več rastlinic iz korenčkovega rodu. Pa razumi, če moreš: pripraviš prst, da bi jo še angelci zaužili, korenček pa lepo pod asfalt in se od tam z muko prebija na svetlo, na njivici pa nič. Kaj hočemo, takšna je današnja mladina, pa naj bo človeška ali pa rastlinska, »čez jarek skače, kjer je most«. Kar se mene tiče, bom odslej korenček sejal le še na asfalt; enako svetujem tudi vam. Če me ne boste ubogali, nikar ne računajte na moj pridelek - ne bom dal in pika pa še klicaj in amen povrhu; kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Leopold Sever EC