^eto 1886.
433
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LIV. — Izdan in razposlan dne 15. decembra 1886.
m.
Postava od 14. avgusta 1886,
8 katero se izpreminja g. 28 postave od 29. febrnvarja 1880 (Drž. zak. št. 35) o odvračanji in
zatiranji knžnih bolezni pri živalih.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö :
Člen I.
Paragraf 28 postave od 29. februvarja 1880 (Drž. zak. Št. 35) v svojem zdanjem besedilu razkreplja se ter naj v bodoče slove takö:
§• 28.
Politično okrajno oblastvo naj na podlogi mnenja uradnega živinozdrdvnika 11 pod opreznostmi, ki se ukazoma ustannvö, dopušča, da se popolnem zdrava £°veda iz zaprtih hlevov in selišč kam zarad poboja ženč.
Meso pobitih bolnih, kakor tudi takih goved, ki so zarad suma plučne kuge Ppbita in po poboji najdena, da so bila zdrava, sme se na podlogi živinozdrav-P'®kega najdenja, -po tem ko bode po polnem ohlajeno, — prosto ponovčiti in opažati; vendar je treba pluča pobitih bolnih živali, za katere seje našlo, da so Zltne, in pa mrtva trupla goved, ki so za kužno plučnico poginila, in takih °inih goved, ki so bila pobita ter niso užitna, spraviti s poti takö, da ne bode sko<le odtod.
Kože takih bolnih goved, ki so poginila ali pobita bila, treba je razkužiti.
Kadar se živali, za katere je sum, da imajo plučno kugo, kje zatekö, da se z°per prepoved rabijo ali kadar se zatekö zunaj prostorov, ki so jim bili odka-ZaQi, ali na takih mestih, na katera ne smejo stopiti, tedaj sme, — če se je bati, hi takö najdena živina kugo dalje raztrosila, — politično okrajno oblastvo, a posebno nevarnih okolnostih krajevno oblastvo samo ukazati, da se precej ubije.
Y Ischlu, dne 14. avgusta 1886.
s. r.
Franc Jožef s. r.
FaLken hayh s. r. Pražak s r.
Bacqnehem s. r.
«8

173.
Ukaz ininistcrstev za notranje reèi, pravosodje, trgovin0 in poljedelstvo od 8. decembra 1886,
s katerim se določila zvršitvenega ukaza od 12. aprila 1880 (Drž. zak. št. 36) in to k gg""l8, 26 in 28 občne postave o živalskih kugah od 29. febravarja 1880 (Drž. zak. št. 35) izpreminjajo in ministerijalni ukaz od 19. marcija 1883 (Drž. zak. št. 35) razkreplja.
Ministerijalni ukaz od 19. marcija 1883 (Drž. zak. Št. 35) razkreplja se.
Določila dana v zvršitev §§0T 18, 26 in 28 občne postave o živalskih kugah od 29. februvarja 1880 (Drž. zak. št. 35) izpreminjajo se ter naj slovö tak<$:
K §“ 18.
Uradni zivinozdrâvnik, poslan kugo ovedovat, naj ukrenene naredbe z od' nosom na dotična zakonita določila pismeno na znanje dâ županu (grajščinskeffl11 načelniku).
Kako je polagati pred politično oblastvo podatek (posledek) uradnih del kugosledne (kugopazne) komisije, odnosno uradnega živinozdrhvnika, uravnuje se s posebnim navodilom.
_ Političnih oblastev dolžnostjo v reččh, ki se tičejo kužnih bolezni, kar j6 koli mogoče hitro, in — na zeljo gospodarjev živine — o njihovem trosku p° telegrafskem poti razloke dajati; in pri tem, kolikor je to združno sè svrho zatiranja kuge po zakonitih določilih, postopati tak<5, da se bode kmetovanje ka1 najmanj mogoče motilo, a sosebno z dovoljenjem za zasilni poboj, in z razloko 0 ponovčenji pobitih kužnih živali ne muditi.
K §• 26.
a) Bolezen na gobci in parkljih pri goveji živini, ovcah, kozah in svinjah.
1.	Kadat je v kakem selisči uradno poistinjena bolezen na gobci in parkljih) naj občinsko oblastvo, prejevši naznanilo, da se je bolezen kje vnovič oglasih v hlevu, kjer je doslej ni bilo, ukaže propisane zaporne naredbe ter ni k te un11 J potreba posebnega ovedovanja po uradnem zivinozdràvniku.
2.	Kužne in sumne živali je treba odločiti in v zaprtem hlevu imeti z olaj' šili, katera so navedena v naslednjem :
a)	Politično okrajno oblastvo naj dopušča, da se sumni, t. j. taki na videz & zdravi prežvekovalci in prašiči, ki so stali v enem in istem hlevu z Živah11' bolnimi na gobci in parkljih, ali kje drugod s takimi v dotiko prišli, ka# odzenö, kjer bodo precej zaklani, ako se te živali odpravijo v klavnico d® vozéh ali gonijo po takih potih, po katerih zdravi prežvekovalci in prašil drugih pohištev in selišč ne hodijo.
Kadar se dâ dovoljenje take živali odpraviti v kak drug političen okraj» naj se to precej na znanje dâ dotičnemu političnemu okrajnemu oblastvu.
^ Dopuščeno je, ska dela.
sumna a na videz zdrava goveda uporabljati za kmetij-
c) Politično okrajno oblastvo sme tedaj dopustiti, da se bolna živinčeta rabijo za kmetijska dela, kadar rečene živali pri tem ne prihajajo na taka pota in mesta, po katerih hodijo zdravi prežvekovalci in prašiči drugih hiš, in kadar bi nastala neprimerno velika škoda za kmetijstvo, ako bi se taka živina ne uporabljala,
") Izimno sme politično okrajno oblastvo dopustiti, da se pod zaporo stoječe živali odžend na kako drugo kmetijo, držeč se uvetov (pogojev) izrečenih pod c), kadar ni nevarnosti, da bi se s tem razširila kužna bolezen.
B. Prepové naj se živino, katera je pod zaporo, goniti na pašo, če pašnik ^o leži, da se ne more porabiti brez nevarnosti zanesenja kužnine.
4.	Ako se bolezen prikaže pri živini, katera biva stanovitno na paši, treba •Ie kos pašnika opredeliti in zapreti, da se ne more z njega odgnati nobeno tam Paseno živinče, niti na-nj prignati noben prežvekovalec ali prašič in da tudi JUdem, ki nimajo tam nikakega posla, ne bode moči na-nj iti. Zaprti kos je P°očititi s tablami, ki nosijo napis: „Bolezen na gobci in parkljih“.
Če se okuženja sumne živali imajo precej zaklati, naj se dopusti gnati jih Pisnika kam, ali držati sc je primernih opreznosti, llazven tega slučaja sme se 8am° tedaj dopustiti, da se živina sè zaprtega pašnika odganja, kadar je zarad prehrane ali zarad neugodnega vremena neogibno potrebno jih gnati na drug Pisnik ali v hlev spraviti. Bolne živali je treba prevažati, ali pa goniti po takih P°tih, p0 katerih ne hodijo zdravi prežvekovalci in prašiči iz drugih hiš.
5- Dokler traja ta bolezen, bodi prepovedano gnoj iz kužnega pohištva voziti P° takih potih, kodar hodijo prežvekovalci in prašiči drugih hiš, ako ni moči z drugih naredbami odstraniti nevarnosti zanesenja kuge.
,	6- Piča (klaja), ki se hrani v kužnem hlevu, ne sme se iz kužnega pohištva
arugarn odnašati.'
(j 7. Tujim ljudem, sosebno živinskim trgovcem in mesarjem, ne sme se '“puščati, da bi stopili v kužen hlev. Taki ljudje, ki so imeli kako delo v kuž-hlevu ali pri bolnih živalih, ne smejo od kužnega pohištva nikamor oditi, kier si ne očistijo nagih telesnih delov, obutala in oblačila.
,	8. Kugopazna komisija naj opozoruje ljudi na to, da je sirovo nekuhano
eko kužnih živali zdravju škodljivo, ter opominja, ne zaužiti ga.
Prepovedano je tako nekuhano mleko v korist obračati in prodajati (§. 26
P^Stctv^j
9. Poboj ali zakolj bolnih živali zarad tega, da bi se meso použilo (§. 26 ave)> naj se prepové, kadar koli gre za kak težak bolezenski slučaj, v kate-1 se uže po najdenji na živeči živali pokaže, da se užitje njenega mesa ne 0re dopustiti.
v.?d bolnih živali, katere so zaklane z dovoljenjem, da se njih meso L .IIZlJ<b treba je vsekakor odstraniti in pokončati tiste dele, ki so se vsled ° ezm izpremenili.
v.^. Dh Ako se ta bolezen v katerem selišči občno razširi, naj se prepovedö V|nski semnji — zunaj konjskih — v kužnem selišči in če je potrebno, tudi
v sosednih seliščih. "V tem slučaji naj se ob mejah in na glavnih cestah okuženih selišč postavijo svarilnice z napisom: „Bolezen na gobci in parkljih“ ter se sm® kužno selišče in okolica med njegovimi mejniki zapreti, da je prepovedano skozi goniti prežvekovalce in prašiče in tudi zdravo živino iz kugočistih hlevov odpravljati v druge kraje. Vendar to poslednje naj se ne brani, kadar se izkaže, daj6 živina namenjena biti precej zaklana.
V večjih selisöih sme se zapora omejiti na posamezne dele ali ulice seli^a
[§• 20/;].
11.	Kadar se uporablja §. 26, odstavek 1 postave, treba je dotični kos dežele na tanko obeležiti in občno razglasiti.
Politična deželna oblastva naj poskrbé za to, da se izdatno ubrani, ha dopuščeni svobodni promet po onem deželnem kosu, ki je proglašen za okuženega, ne dâ povoda zatrositi bolezen v taka selišča tega deželnega predela, kjer je poprej ni bilo.
12.	Ako se ta bolezen za trdno najde med živino, katera se kam žene, naj občinsko oblastvo prepové, dalje gnati jo, ter ukaže, djati jo pod zaporo. Pob' tično okrajno oblastvo sme dopustiti, da se živina dalje žene, kadar ji je mogoče v 24 urah doseči takšen kraj, kjer utegne bolezen prestati ali zaklana biti. Kar je bolnih živali, morajo se prevažati, a sumne, na videž še zdrave ne smejo, dokler jih žen<5, stopiti v nobeno tuje pohištvo.
13.	Kože, ki izvirajo od bolnih živali, treba je razkužiti. Hlevi in drug1 prostori, v katerih so bile take živali, in orodje ter posodje, ki seje rabilo za-nje> morajo se temeljito očistiti.
14.	V posameznih kužnih seliščih naj se proglaša, da je bolezen minila, kadar ni več bolnih živali in v štirnajstih dneh od časa, ko je poslednja žival ozdravela ali poginila, ni več nobena zbolela, ter je propisano čiščenje okuženih hlevov, staj in priprav (orodja) zvršeno.
15.	V slučaji §“ 26, odstavka 1, naj se razglašeni kužni kos dežele stesnjuj6 po meri, kakor bolezen ponehava. Selišča znotraj tega kosa (predela) deželnega, za katera se izreče da so kuge čista, sme politično deželno oblastvo, dokler bode potrebno, podvreči potrebnim pazilom.
Kadar prestanejo okolnosti, na katere se opira v §. 26, odstavku 1 omenjena naredba, preklicati je naredbo samo.
K §■ 28.
Plučna kuga goveje živine.
1. Ako se pri ovedovanji bolezni ne dâ po najdenji na živeči bolni živim brez vse dvojbe zagotoviti, je li tu plučna kuga ali ni, a preiskovanje živine pokaže znamenja, po katerih je sumna te bolezni, tedaj naj politično okrajno oblastvo — če ni mrtvečine v to — ukaže eno, ali kjer bi brezuvetna potreb» bila, več v oziru na plučno kugo šumnik živinčet — precenivši jim poprej vrednost — ubiti (§. 19 postave).
Ako se tudi s tem ne dene v čisto, kako stoji stvar, ter sum vendar dalj® biva, da je tukaj ta bolezen, naj politično okrajno oblastvo zaukaže, sumno živin0 pod stražo in policijsko pazko dati.
Brez dovoljenja prejetega od oblastva ne sme se nobeno živinče iz take ^rede v kak drug hlev, odnosno v drugo pohištvo spraviti ali zaklati.
Policijski pazki podvržena živina, dokler ne kaže na sebi nikakih sumnih Znamenj bolezni, sme se uporabljati za kako delo v kmetijstvu; dopušča naj se, goniti jo na pašo pod uvetom, da se vsaka dotika med sumno živino in med ^vino iz drugih hiš s primernimi poskrbami ubrani.
Kadar se pri kakem živinčetu iz takšne črede pokažejo sumna bolezenska Ztlanaenja, naj se to precej naznani političnemu okrajnemu oblastvu, katero brez 0(Uoga ukaže uradnemu živinozdrkvniku stvar preiskati.
Ako se sum zarad plučne kuge po nadaljŠnjih ovedbah uradnega živino-z^ràvnika popolnem odstrani, tedaj je čuvanju in policijskemu nadziranju teh bivali brž konec storiti.
2. Ako je v katerem pohištvu poistinjena plučna bolezen, treba je poizvedeti, ni li bolna živina bila kje nakupljena, in kadar je takö, odkod je kupljena, m ni li prišla v dotiko z živino iz drugih hiš, po tem, ni li bilo kaj živine iz okusnega pohištva drugam in kam odprodane ali zaklane. Na podlogi teh poizvedb naj politično okrajno oblastvo ukaže nadaljšnje dopise in naredbe, kadar bi katerih treba bilo.
3.	Uradni živinozdrkvnik ima dolžnost popisati, kar koli je živine v kužnem pohištvu, ter ovedeti, katere živali imajo plučno kugo ali so suinne, da jo utegnejo imeti. Vso ostalo govejo živino, kolikor je je v okuženem pohištvu, 8[üatrati je za sumno, da je nalezla kugo.
4. Okuženi hlev je djati pod zaporo. Okuženo pohištvo je na glavnih vratih ali drugem primernem mestu obeležiti z napisom „Plučna kuga“.
Prepovedano je izvažati klajo in steljo (stelivo) iz okuženega hleva in iz prostorov, kateri so s hlevom v neposrednji zvezi.
Za živino, ki biva stalno na paši, napraviti je zaporo pašnika, kadar se med ujo prikaže plučna kuga. Tako pasišče je poočititi sè svarilnico, ki ima napis »Plučna kuga“.
Kadar se ukaže pašnik zapreti, naj se poskrbi za to, da zaprta živina ne m°re priti v dotiko z govedi drugih pašnikov.
5.	Bolno živino je ločiti od zdrave in dati ji posebne strežnike.
Ti strežniki ne smejo priti v dotiko z zdravo govejo živino, dokler se po lvotu dobro ne očistijo in preoblečejo.
6.	Pri večem razširjenji te kuge po katerem kraji treba je zapreti kužno 8elisče in kar je njegovega zemljišča znotraj mejnikov, ali posamične dele kuž-
selišča, da se goveja živina ne sme ni iz selišča drugam ni skozi selišče dalJe goniti.
V tako zaprtih krajih prepovedani so goveje-živinski semnji.
7.	Izimki od propisov gledé zapore dopuščajo se pod naslednjimi raz-
merami :
a) Uporabo goved kakega zaprtega hleva, ki so videti zdrava, a so vendar sumna v oziru na kugo, za kako delo v kmetijstvu ima politično okrajno oblastvo moč dopustiti, kadar je slučaj tak, da se odtod zanesenja kuge ni hati. A dovoljenje naj se ukrati, kadar ni mogoče ubraniti, da bi kugo-sumue živali ne prišle v dotiko z govedi ne okuženih hiš.
Sumne živali morajo se držati oddaljeno od tujih hlevov in pohištev, takö tudi od vkupnih klajišč in napajališč. Uporabo za kako delo j • takoj ustaviti, čim se na živini pokaže tudi samo najmanjše znamenje bolezni (Priloga III, st. 3).
feumna goveda, odgnana v osebljene hleve, podvržena so ondukaj zapori.
b)	Delovno živino iz kugočistih hlevov kakega zaprtega selišča sme se med krajevnimi mejniki uporabljati. Zunaj teh mejnikov sme politično okrajno oblastvo njeno porabo dopustiti tedaj, kadar je slučaj takšen, da se odtod ni bati zanesenja kuge.
c)	Goveda okužbe sumna, katera pa še niso zbolela, na pašo goniti naj se tedaj dopušča, kadar se po teh pašnikih goveja živina neokuženih pohištev ne pase ter je poskrbljeno za to, da bode tudi ta čas, ko «e živina na pašo in s paše goni, in pa na samem pašniku vsaka dotika z zdravimi govedi iz drugih hiš nemogoča.
d)	Politično'okrajno oblastvo naj na podlogi mnenja uradnega živinozdrkvnika dopušča, da se zapori podvržena, gledé okuženja sumna goveja živina okuženih hlevov, katera pa so ni zbolela, in pa zdrava goveja živina iz zaprtih selišč s tem namenom, da bode precej zaklana (Postava od 14. avgusta 1886, Št 171), odžene v sosedna selišča, in na bližnje železnocestne postaje, od kodar se ima dalje odpraviti v javne, pod pravilnim veterinarno-policijskim nadzorom stoječe klalnice.
Po zanesljivem spremstvu je skrbeti za to, da ne bode mogoče, da bi tako gnana ali vozena živiua med tem prišla v dotiko z drugo govejo živino ali da bi se kako živinče odstranilo. Krajevnemu oblastvu tistega kraja, kjer se ima živina zaklati, tr» ba je za časa dati na znanje nje dovoz iz kužnega kraja.
Poboj take živine v kraji, kamer je namenjena, bodi nadziran po živinozdrkvniku.
e)	Zdrava živina se brez posebnega dovoljenja političnega okrajnega oblastva ne 3me v okuženo pohištvo dovajati. Takšno dovoljenje sme se samo tedaj podeliti, kadar se taka nova živina spravi v poseben (osamljen), po potrebi razkužen hlev ter je moči za gotovo ubraniti vsako posrednjo ali nepo-srednjo dotiko med to in med sumno živino.
8.	Da kuga prej potihne in da se odvrne težka izguba živinskim gospodar jem, naj si kugopazna komisija prizadeva napraviti, da se bolne in sumne živali kar najhitreje pobijejo. Pobijajo naj sc pod pazko uradnega živinozdravnilca v klavnici kužnega selišča, ali kadar bi se bilo bati okužbe in bi se torej pobijanje ondukaj ne moglo dopustiti, na lastnikovem pohištvu. Razloka, sme li sc meso zaklanih živali užiti ali ne, pristoji uradnemu živinozdrkvniku na podlogi njegovega ogleda (Postava od 14. avgusta 1886, Drž. zak. št. 171).
Pluča zaklanih bolnih živali, katerih meso se je našlo užitno, treba je odstraniti takö, da ne bode škode odtod.
Za ljudi užitno meso zaklanih goved, ki so imela plučno kugo, ne sme se iz dotičnega pohištva ali klalnice nikamor izvažati, dokler ni popolnem ohlajeno; o takem mesu izdaje uradni živinozdrdvnik propisane ogledne potrdnice.
Kadar se pošiljajo znatnejše množine mesa od pobitih goved z plučno kugo ali gledé te bolezni sumnih goved v selišča večega trošenja, naj kugopazna komisija za-nje izdaje potrdnico po priloženem obrazci.
Prihod take vožnje treba je za časa priznaniti krajevnemu oblastvu trošilišča.
9.	Ohlapju bolnih živinčet izpostavljena klaja in slama sme se po zaukazu / kugopazne komisije uporabljati samo za okuženo živino, in za take živali, kat re
spadajo med govedino.
Kak izimek od tega določila sme po meri slučaja dopustiti politično okrajno °blastvo.
10.	Ako se ta bolezen poistini pri gnani (popotni) čredi, naj župan ustavi nadaljsnjo gonjo ter ukaže, bolna in sumna živinčeta pod zaporo dati. 1 oliticno °krajno oblastvo naj deluje na to, da se talca živinčeta kar najhitreje zakoljejo
(Točka 8).
Kadar se take živali prevažajo po železnieah ali na ladjah, sme politično okrajno oblastvo dopustiti, da se dalje odpravijo do takega kraja, kjer utegnejo živali kugo prestati ali kjer jih zakoljejo. Ali pri tem je skrbeti za to, da se nikakor ne dotaknejo druge goveje živine.
11.	Mrtva trupla živinčet, ki so poginila za plučno kugo, in pobitih bolnih zivinČet, katerih meso ni za živež, in pa za užitje nepripravni deli bolnih živali, P° tem gnoj iz hlevov naj se ne izvažajo na vozéh, ki jih vleče goveja živina. Kar je prvih, naj se odstranijo na neškodljiv način, a gnoj naj se odpravi na oddaljena zemljišča ter — dokler se ne podorje — dovolj s prstjo pokrije.
Kože bolnih živinčet, ki so parni la ali pobita bila, treba je razkužiti (Zvrsit-veni propis k §. 20, točka 7).
12.	Hlevi in prostori, v katerih so bivala živinčeta obolevsa za plučno kugo, *n kar jo oprave in orodja po hlevu, morajo se predobro razkužiti.
13.	Stavi naj se plučna kuga samo v takih hlevih, v katerih je uže plučna kuga (zasilno stavljenje), in v pohištvih okuženih seliŠč, katerim preti ta kuga (preodvračno stavljenje) na zahtev in nevarnost gospodarja pod nadzorom urad-ooga živinozdrhvnika. Zaporne naredbe se s tem ne smejo nikakor kratiti.
14.	Dokler kje biva plučna kuga, treba jo po nje večjem ali manjem razšir-jen,ji zivinozdràvnika ali vsakih 8 ali vsakih 14 dni pošiljati v kužno selišče živino pregledavat.
15.	Od dne počenši, katerega je bilo poslednje za plučno kugo obolevše S°vedo odpravljeno iz kužnega hleva, podvržena je vsa goveja živina, ki je Nameščena v tem hlevu, se nadaljšnji šestmesečni zapori. Kadar potekö prvi trije Ir*eseci, naj uradni živinozdrhvnik to živino prav dobro preišče in pregleda. Kar 8e najde zdrave živine, sme se uporabiti za kako delo v kmetijstvu in odgnati na Zakolj, a poprej je treba to naznaniti političnemu okrajnemu oblastvu.
Živalim, katere so prestale plučno kugo (kugo prebolevšim govedom), vzgati je beleg, kateri namiguje, da je žival bolezen prestala, in katerega je po °bčnetn razglasu na znanje dati. Nameščajo naj se take živali v posebnem hlevu
se ne smejo v promet dati, dokler ne poteče nadaljsnjih sest mesecev po izteku Prve šestmesečne zapore, razven ako bi se imele zaklati.
16.	Ako je v kakom večjem pohištvu več hlevov, kateri so po prostoru po-P°lnem ločeni eden od drugega, in če se plučna kuga vname samo v enem izmed
njih, podvržena je goveja živina, kar je biva v kugočistih hlevih, samo trimesečni zapori računoč od dne, katerega je iz okuženega hleva bilo poslednje obolevše živinče odstranjeno, vendar pod tem uvetom, da je imela ves čas svoje posebne strežnike.
Dokler traja ta zapora, dopušča se, po vpodanem naznanilu na političn0 okrajno oblastvo živino, kar je biva v kugočistih hlevih, uporabljati za kako kmeti jsko delo in pa odganjati jo živo kam, kjer bi se precej zaklala.
A kadar se kuga prikaže v več hlevih takega pohištva in ne v enem sameob podvržena je vsa goveja živina, kar se je nahaja pri hiši, šestmesečni zapori ter je na-njo uporabljati določila točke 15.
Hlevi, kar jih je pod eno in isto streho, štejejo se za en sam hlev.
17.	Štirnajst dni po izteku opazovalne dobe, ustanovljene v točkah 15 in ali po popolnem izpraznjenji hleva in opravljenem razkuženji okuženih hlevov naj politično okrajno oblastvo proglasi, daje kuga minila, ter naj gospodarju vrne svobodno in neovirano pravico, razpolagati sè živino, kolikor je še ima.
O zvršenem razkuževanji naj uradni živinozdrkvnik političnemu okrajnemu oblastvu poroča.
Taaffe s. r. Valkenliayn s. r. Prazâk s. r. JSacqiiehem s. r<
Priloga k §“ 28, točki 8.
Dežela
Okraj
Občina
Potrdnica
za meso od goved, ki so bila zaklana zarad suma, da imajo plučno kugo (zarad plučne kug®) in za katera se je po zaklanji našlo, da so bila zdrava (da so ljudém užitna), iz plučno-kutneg® kraja.............................................
Število	Pošilja se meso			Kraj, kamer je namenjeno	Opomnja
zaklanih goved	na vozeli	po železnici od postaje	po vodi		
			V	• *'	
Kraj in dan
Za kugosledno komisijo
I. I.
uradni živinozdršvnik.
193.
^kaz ministcrstcv za notranje reči, pravosodje, trgovino in poljedelstvo od 8. decembra 1886,
ks!ter*m 86 >zPrem*njaj° določila zvršitvenega ukaza od 7. avgusta 1879 (Dri. zak. št 109), 8 postave od 19. julija 1879 (Drž. zak. št. 108), o dolžnosti razkužbe pri vožnji živine po
železnicah in na ladjah.
£ Odstavek 1 zvršitvenih določil k §" 8 postave od 19. julija 1879 (Drž. zak. • 109) izpreminja se s tem ter naj slove tak<5:
^arad izkaza zahtevanega v §. 8 postave z ozirom na sirovine pod a), b), c) en°vane prinašati je prevozništvu potrdnice o izviru, katere izdaje za stvari, k Vec*ene pod a), župan, za tvarine pod h) omenjene cesarski zivinozdrâvnik, urriur je izročen nadzor take klalnice, in za živalske dele, imenovane pod c), ,p*0r tudi za ljudem užitno meso od pobitih goved, ki so imela kužno plučnico °stava od 14. avgusta 1886, Drž. zak. št. 171), kugopazna komisija.
X1 «•
Âa®e s. r. Falkeiiliayii s. r. Prazâk s. r. Bacquehem s. r.

(8lov«»Uch.
89
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane
bode v zalogi e. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaji, I. okr., Sing00' Strasse st. 26, tudi leta 1887 izhajal v nemškem, laškem, češkem, p°^' skem, rusinskem, slovenskem, ilirsk o-hrv atsk e m in romansko10 jeziku.
Naročnina za cel letnik 1887 Državnega zakonika v vsaki teh osem izdat0 iznaša za en eksemplar 2 gld. 50 kr. — bodi da se hodi po-nj ali da se poštnin® prosto pošilja.
Letniki 1849 do vštevno 1863 veljajo 30 gld.; letniki 1864 d° vštevno 1886 veljajo 46 gld.
Posamezni letniki nemške izdatbe dobivajo se leta 1887 :
Letnik 1849 za 2 gld. 10 kr.
7)
7)
Ti
n
7)
7)
7)
n
a
Ti
r>
1850	„ 5
1851	„ 1
1852	„ 2
1853	„ 3
1854	a 4
1855	* 2
1856	B 2
1857	a 2
1858	„ 2
1859	a 2
1860	„ 1 1861 „ 1 1862 „ 1
1863	„ 1
1864	* 1
1865	a 2
1866	„ 2 1867 „ 2
25
30
60
15
20
35
45
85
40
70
50
40
40
40
7)
r>
n
97
n
n
n
n
T)
7)
a
7)
7)
r>
7)
n
7)
7)
Letnik 1868 za 2 gld. — kr.
77
n
7)
n
7)
n
1869	„ 3
1870	„ 1
1871	a 2
1872	a 3
1873	„ 3
1874	a 2
1875	„ 2
1876	„ 1
20
30
30
1877
1 « —
1878	a 2
1879	» 2
1880	„ 2 1881 „ 2
1882	, 3
1883	a 2
1884	„ 2
1885	a 2
1886	„ 2
30
30
20
20
50
50
7)
Ti
7)
n
v
Ti
n
7)
V 99
7) Ti Ti 7i
n
77
7)
7>
77
Letniki 1870 do vstevno 1886 ostalih 7 jezikov so na prodaj po tisti cen kakor nemška izdatba.
NB. Za državnega zakonika liste, ki naročniku celo niso došli ali ki s° mu nedostatno došli, treba seje zadnji čas v štirih tednih pooglaŠati. ^ Kadar poteče ta rok, bodo se državnega zakonika listi izročevali sana° plačilo prodajne cene (‘/4 pole po 1 kr.).
Od letnikov 1864 do vštevno 1886, in tako tudi od tekočega letnika moči j0 . • zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice za prodajno ceno (*/* pole po 1 kr.) do0 ^ vsak posamičen kos, a od letnikov 1849 do vštevno 1863 moči je P°8.^ msične kose za omenjeno prodajno ceno dobivati samo tedaj, če še niso p°8