DR. O. ILAUNIG: 41 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Dne 29. aprila ob sedmih zvečer sta se Zrinjski in Frankopan kratko, a ginljivo poslovila drug od drugega. Zrinjski je nato pisal svoji soprogi pismo v hrvaščini, ki ga ji je prinesel pozneje baron Lilienberg v ječo na Schlossberg. Prihodnje jutro so bila vsa tri mestna vrata zaprta; meščani so stali v štirih Cetah oboroženi; na drugem dvorišču pa je bil postavljen morilni oder. Grof Peter Zrinjski in njegov nesrečni tovari§ Frankopan sta se udeležila ob osmih zjutraj zadnje sv. maše. Kmalu nato sta vstopila prisednika Mihael Markl ter Ivan Grubel v celico grofa Zrinjskega ter ga pozvala, naj nastopi zadnjo pot. Nesrečnež ni v zadnjih treh dneh nič zavžil in so ga morali okrepčati, toda pogumno je šel za mušketirji v prvo dvorišče. Še etikrat se mu je naznanilo, da sta on in sin izbrisana iz ae_uama plemenitaških. stanov. Mestni sodnik je prelomil palico, vrata so se odprla in videl se je morilni oder. Grofa Zrinjskega je spremljal na zadnji poti s solznimi očmi njegov zvesti strežaj. Grof je slekel jopič ter ga izročil strežaju, ki mu je odprl dragocen telovnik, okrašen z zlatimi gumbi, mu vzravnal lase ter nazadnje zavezal oči z robcem, pretkanim z zlatimi nitmi. Obsojeni je vzkliknil z močnlm glasom: »Gospod, v tvoje roke izročim svojo dušo« in krvnikov meč se je zabliskal, toda še le z drugim udarcem je končal ponosnemu Žrinjskemu življenje. Fran Frankopan je šel isto pot skozi druga vrata v drugo dvorišče orožarne. Spregovoril je nekaj latinskih besed na ljudi, ki so stali iz radovednosti na mestnem zidu ter gledali. Pomen teh besed je bil: Ogibajte se proklete častihlepnosti. Njegov strežaj Bernardino mu je slekel jopič, nato je grof sedel na stol z vzklikom: »Jezus in Marija!« Še le po tretjem udarcu je odletela glava. Trupla grofov Zrinjskega in Frankopana so pripeljali pod vodstvom stotnika Ehra na pokopališče kapelice sv. Mihaela, kjer so jih tudi pokopali. Pozneje so napravili na steno farne cer- kve nagrobni spomenik z latinskim napisom te vsebine: »Pod tem gričem poCivata grof Peter ZrinJskl, hrvatski ban, in obmejni grof Fran Frankopan, žadnji svojega rodu, ki sta, ker je slepec slepca vodil, padla oba v to jamo.« Žaloigra v Dunajskem Novem mestu je bila končana. i Cesar teopold se j« odpeljal ta dan na grad Laksenbtirg tef je bil obdan od pioSne telesne straže, ker so se bali kakega zavratnega napada. Vladar je y zadevi zarotnikov izprva odlašal z odloCitvijo, k*o pa se je odločil, je ravnal naglo. Posebno ni riiogei pozabiti, da ga je prevaril grof Nadasdy. »Kako je nas vse goljufal,« je pisal grofu Potting v MadrJd, »Če tudi nisem srdit, vendar moram rabiti v tetn slučaju silo.« Cesar je bil resnobnega obraza, gledal je mrko pred se, z nikomur ni govoril. Vse je bilo tiho okoli njega, nobenega veselja. Ljubil je samoto, kakor tudi cesarica Margareta, ki je bila španska princesinja. Cesarja so navdajale težke misli. Vedcl je, da se je izvrSila danes smrtna obsodba nad dve- ma najmogočnejšima magnatoma. Zakaj se j« moralo to zgoditi, se je vprašal. Si li imel pravico do tega? Ali niso tudi oni smeli zahtevati, da samostojiito vladajo svojina narodorn? Kdo ti je dal pravico, da držiš podjarmljene druge narode ter da vladaš tujerodnemu Ijudstvu? In če si njihov vladar, ali je bilo tvoje ravnanje takšno, da bi se mogio govoriti o pravičnem vladanju? Ni li prišel grof Zrinjski na Dunaj se prltožit, da tepta vlada pravice ogrskega in hrvatskega naroda? Ali ga je poslušal? O, ne, poslal je kot odgčvor pod poveljstvom grpfa Herbersteina, torej Nemca, dvoru vdand vojaštvo, ki je Ogrsko opustošilo, kradlo, plenilo ter trpinčilo ljudi ž najgrozovitejšimi mukaml. Naravno je, da ljudje tega niso mogli dalje prenašati. Ali se je čuditi, da so vstali voditelji ter rekli: »Kdor naŠih pravic ne spoŠtuje, je zgubil pravico nad nami vladati.« Ali ni obljubil spoštovati pravice Ogrov in Hrvatov? Kako je držal obljubo? Ni li ga celo nadškof Szelepesenyi opominjal, da je ostala ve« čina Ogrov zvesta le pod pogojem, da se drži tudl cesar zakonov? .»t Ali je torej kazen pravična, če sta se uprla dva velikaša, ker on — cesar — ni držal svojih, pod prisego danih obljub? Ona dva sta prejela kazen. Kaj pa on, ali ni tudi on sam kaznjiv, ker ni spolnil pogodbe? In njega ne zadene kazen, one pa! To naj bo pravica? Te in enake misli niso Hotele cesarju teopoldu iz glave. Dvignil se Je z mehkega sedeža ter hodil nemirno po sobi gor in dol. Odbila je enajsta ura. Vstopil je strežaj, ki |e naznanil, da čaka v predsobi baron Lllienberg. Cesar komaj vidno nagne glavo v znamenje, ila je vstop dovoljen. Baron Lilienberg je vstopll, se globoko priklonil ter v kratkem poročal o Izvršitvi smrtne obsodbe v Dunajskem Novem mestu. Zaključil Je ^voje poroCilo z besedami: »Vaše Veličanstvo, * vsej ponižnosti javim: pravici Je zadoščeno.« Cesar je gledal zamišljeno pred se, na obrazu Se mu je pokazala bledoba, prinašalca te vesti nlti ni pogledal. Še le čez nekaj časa, kakor bi se Be le sedaj spomnil, da je njegov dvornik še navzoč, je dal z roko rahlo znamenje, da je odslovljen. Skoraj neslišno se je odstranil baron Lllienberg, cesar je ostal zopet sam. Takratna pravica je zahtevala Se četrto žrtev. Na Schlossbergu v Gradcu je sedel grof Erazem Tatenbah v negolovosti ih vendar upajoč, da se Se vse dobro steče. Zanj je delala preziraua in vendar zvesta ljubezen. Ana Terezija Tate^bah, najplemenitejša gospa in skrbna mati, je storila vse, da reši svojega soproga. Grofica Tatenbah se je drugi dan potem, ko je bil odveden njen soprog v ječo, vrnila iz Dunaja v Gradec, da bi tam stanovala. Ni ji ostalo dolgo prikrito, kaj se Je mecltem zgodilo. Na objokanih obrazih služiteljev je takoj spoznala, 'da se je zgodilo zlo. Ko je 8liSala iz ust zvestega etrežaja Tarrodyja, da je njen soprog na Schlossbergu, j6 bolestno vzkliknila ter sc zgrudila nezavestna na tla. Še le po daljšem Casu se je zavedla, toda bila je še vedno kakor v omotici. Misel, 'da je njen soprog zaprt, jo je popolnoma potrla. »Zgodilo se je torej to, česar sem se vedno bala. Zaman sem ga svarila, zaman prosila, drvel je v svojo nesrečo, in zdaj se odloči njegova usoda. O Bog, zakaj me tako, kazauješ ? Toda ne, no- čem grešiti zoper tvojo sveto voljo! Kakor je tvoja volja, tako se zgodi. Prosim te, daj mi moči, da morem vztrajati ter da ga rešim ne sebi, ampak njegovemu ljubemu sinu.« Mali Anton, ki je ravnokar prišel v sobo, se je oklenil matere, videč, da je žalostna. Ni še vedel vsega, kaj se je zgodilo, slutil pa je, da se je očetu zgodilo nekaj hudega. »Mamica, ne jokati, bodi vesela! Saj ljubi Bog naju ne zapusti. Atek bo prišel zopet domov ter bo ostal pri naju.« Pokleknil je pred razpelom na steni, skl^nil svoje nedolžne ročice ter iskreno molil. Pogled na nedolžnega otroka, ki je tako iskreno molil, je grofico Tatenbahovo zopet okrepil. Nehote je pozabila na mračne misli, ki so ji težile glavo in srce. Prešinila jo je neka tajna moč, nek notranji glas ji je rekel: Ne obupaj, še je mogoča rešitev. In vstala je, kakor na novo poživljena. Stopila je k oknu ter se zamislila, kaj naj bi podvzela za rešitev, zdaj je bilo treba naglo delati. Vedela je, da njen soprog ni imel v Gradcu dosti prijateljev, grof Brenner je bil njegov nasprotnik in tudi drugi mu niso bill naklonjeni. Edini, ki mu je bil pravi prijatelj, je baron Lilienberg, a ta je na Dunaju. O, ko bi imela koga, ki iiiu bi mogla povedati vse ter ga prositi, da potuje nujno na Dunaj! Čez nekaj časa bi tudi sama šla, ko uredl najnujnejše stvari. Ko grofica tako premišljuje, vstopi strežnica ter naznani, da je zunaj duhovnik, ki prosi, da bi ga milostljiva gospa grofica sprejela, ker ima z njo nujno govoriti. Grofica se vzravna, nov up jo prešine, zato veli, da naj duhovnik vstopi. Ob enem ukaže strežnici, naj odvede malega Antona, da o vsem tem, kar se bo govorilo, ničesar ne sliši. Nekaj trenutkov je minulo po izvršitvi tega povelja, ko je vstopil duhovnik velike, lepe postave, resnega obraza, ki je kazal notranjo dobrodušnost. »O pater Emerik,« vzklikne groflca ter stopi vstopivšemu naproti, »vi pridete kakor angel, da me potolažitc v moji veliki nesreči.« Na duhovnikovem licu je bila resnost in laraz globokega sočutja. ¦