Ljubljanski družinski list.

Izhaja vsako sredo in soboto. Ured¬
ništvo In uprava: Kongresni trg 3/1.
Naročnina Din 6* četrtletno. Posa¬
mezna številka 50 para. Inserati se
računajo po ceniku. Poštnina pla¬
čana v gotovini.

Telefon 070 Telefon 070

Leto II. Ljubljana, dne 28. januarja 1925. Štev. 24.

Gledališče.

Dramatični odsek napred. .društva za Koli-
zejski okraj priredi v nedeljo, dne 1. fe¬
bruarja ob 20. uri v salonu restavracije
pri »Levu«, Gosposvetska cesta, veselo¬
igro »Mutasti muzikant<. Po igri prosta
zabava, šaljiva pošta itd. Sodeluje izbo¬
ren salonski orkester. .

Kinoprogrami.

28. januarja:

. »Elitni Kino Matica«: Žena iz oblakov.
»Kino Ljubljanski dvor«: Tatjana.

»Kino Ideal«: Baby Peggy.

29. januarja:

»Elitni Kino Matica«: Žena iz oblakov.
»Kino Ljubljanski dvor«: Tatjana.

»Kino Ideal«: Žena, ki je pozabila na
Boga.

30. januarja:

»Elitni Kino Matica«: Žena iz oblakov.
»Kino Ljubljanski dvor«: Tatjana.

»Kino Ideal«: Žena, ki je pozabila na
Boga.

Koncerti.

Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani.
Koncert pevskega zbora Glasbene Matice
se bo vršil definitivno v sredo, dne 4.
februarja 1925, ob osmih zvečer v Uni¬
onski dvorani s sporedom, kakor je bil
že zadnjič objavljen. Pojejo se vokalni
moški, mešani in osmeroglasni ženski,
zbori, kakor tudi ženski zbori s sprem-
ljevanjem klavirja. — Vstopnice so v
predprodaji v Matični knjigarni. Vljudno
opozarjamo vse dotične, ki so kupili
vstopnice za 19. januar, da veljajo
takrat kupljene vstopnice za ta koncert
4. februarja.

Predavanja.

Za lastnike vrtov v Ljubljani in okolici pri¬
redi podružnica »Sadjarskega in vrtnar¬
skega društva za Ljubljano« važno pre-

Sreča.

Pravljica Alex. Kuprina.

Mogočni car tam daleč za devetimi gorami
je zbral nekoč vse pesnike, modrijane in filo¬
zofe svoje dežele in jim stavil vprašanje:

»Povejte mi, kaj je sreča?«

Prvi odgovori hitro:

»Sreča je, da te moremo jledati, da čuti¬
mo ljubezniv vpliv tvojih oči!«

»Iztrgajte mu oči!« reče ravnodušno car.

»Naslednji!«

»Sreča je oblast! Ti, nas car, si srečen!«

»O ne, nisem srečen!« odgovori car. »Tr¬
pim na želodčni bolezni in nihče me ne zna
ozdraviti. Ven ž njim! Dalje ...«

»Bogastvo!« odgovori obotavljaje tretji.

Car mu reče:

»Dovolj sem bogat, pa vprašujem, kaj je
sreča. Ali ti zadostuje kepa zlata za srečo?«

»Ah, dobri car!«

»Privežite mu kepo zlata okrog vratu in
vrzite ga v reko!«

Nato kliče car nepotrpežljivo:

»Četrti!«

V dvorano stopi raztrgan mož, z mrzliča-
stimi očmi in reče s tresočim glasom:

davanje: O obdelovanju zemlje. Predava
g. nadzornik v p. Cernagoj. Predavanje
se bo vršilo v sredo, dne 28. januarja,
ob pol 8. uri zvečer v I. d. razredu real-
čnega poslopja, Vegova ulica.

Kulturna sekcija Orjune v šiški vabi na pre¬
davanje, ki se vrši v soboto 31. t. m. ob
20. uri pri br. Stepiču. Predaval bo g.
prof. Jeras o umiku čez Albanijo. Pri¬
dite vsi. Zdravo!

Zabave.

Češkoslovaška Obec v Ljubljani poradž v
sobotu 31. t. m. v Nar. dome »Čajovy ve-
čirek« s pestrym programem a tancem.
Začatek v 8 hod. Vstup prost.

Veliki lovski ples! Kakor smo doznali iz
raznih krajev, vlada povsod po deželi
veliko zanimanje za našo letošnjo pri¬
reditev. Z Gorenjske, Dolenjske, Not¬
ranjske in Štajerske so prijavljene sku¬
pine lovcev in planincev, ki posetijo
naš ples dne 1. februarja 1925 v našem
domačem lovskem in divnem planin¬
skem kroju. Pričakujemo tudi od ljub¬
ljanskih prijateljev, da se udeleže naše
prireditve in pozabavajo z raznimi lov¬
skimi in planinskimi znanci na lovskem
plesu. Obleka naj bo športna ali prome¬
nadna, posebno dobrodošli bodo narodni
kroji, le čevlji naj bodo lahki in ne-
kovani, ker stroškov za zdravnike,, ki bi
zdravili razne odtiske in kurje oči, ka¬
kor tudi mizarjev za oblanje tal nismo
vzeli v proračun. — S. L. D.

S. K. Primorje priredi v soboto, 14. febru¬
arja t. 1., v Narodnem domu svojo obi¬
čajno reduto, nakar že sedaj opozarjamo
cenj. občinstvo. Vabila so se pričela
razpošiljati.

III. Primorski ples, ki ga prirede akademiki
iz Primorja, se bo vršil na pustno so¬
boto, dne 21. februarja 1925 v Narodnem
domu. — Odbor.

»Car, ne želim mnogo. Lačen sem. Nasiti
me, pa bom srečen. Po vsem svetu hočem
oznanjati tvoje dobro srce ...«

»Dajte mu jesti,« reče car, »in ko se bo
do smrti nažrl, povejte mi!«

Nato sta prišla še dva. Prvi je bil velikan,
drugi jetičen pesnik.

Velikan reče:

»Sreča je v ustvarjanju ...«

Pesnik pa izgovori tiho:

»Sreča obstoji v zdravju!«

Car se trpko nasmehne in pravi:

»Idita v imenu božjem! Kdo je še tu?«

»Car,« reče modrijan s srebrnobelimi las¬
mi, »sreča je v skromnosti in ničnosti!«

»Obglavite ga!« zakliče razjarjeni car.

»Imej usmiljenje, car!... Nisem mislil
tako!«

Zamahnil je z roko in s povzdignjenim
glasom zaukazal:

»Odvedite ga! Carska beseda mora biti
trda kot kamen!«

Prišli so še mnogi. Nekdo reče:

»Sreča je v ljubezni.«

»Dobro,« pravi car. »Dajte mu tisoč naj¬
lepših žen moje dežele... in kupo strupa.
In ko pride njegov čas, povejte mi!«

Lva Mara,

željno pričakovana filmska igralka, nasfopi
te dni v svojem najnovejšem filmu »Na za¬
poved Pompadurke« v Elitnem kinu Matica.
Kot partner v drugi vlogi Alfonz Fryland.

Nekdo drugi meni:

»Sreča je v tem, da se vsaka želja takoj
izpolni!«

»In kaj si želiš ti sedaj?« vpraša lokavo
car.

»Jaz?«

»Ti, da!«

»Car, to vprašanje je tako nepričakovano!«

»Pokopajte ga živega! ... Tam je še en
modrijan. Pridi bliže! Kaj je sreča?«

»Sreča, o car! — je globoko pojmovanje
mikavnosti človeških misli!«

Vzplamtele so carjeve oči in razdražen je
zarjul:

»Kaj je to — človeška misel?«

Modrijan je bil moder, nasmehnil se je
sočutno in ni odgovoril.

Razdraženi car ga je velel vreči v podze¬
meljsko ječo. Po preteku enega leta je car
zapovedal pripeljati zaprtega modrijana, ki
je medtem oslepel in onemel, pred se ter ga
vprašal:

»Ali si sedaj srečen?«

»Car — bil sem srečen. Ko sem sedel v
ječi, sem bil berač pa i car, bil sem zaljub¬
ljen pa nesrečen, bil sem sit, lačen in vse to
imam zahvaliti človeški misli.«

»Povej sedaj — kaj pa je to, človeška mi¬
sel?« vpraša car nestrpno. »Znaj, da te pu-
sim v petih minutah obesiti — pljunem ti
v lice. Ali te bo ta misel pomirila? Sicer pa,
kje bodo tedaj tvoje misli — jaz sam jih
uničim — ubijem ...«

Modrijan pa odgovori mirno — kot glas
iz višav:

»Tepec — —, misel je nesmrtna!«

Prevel —us.

Stran 2.

PROGRAM.

Štev. 24.

Pantoflji.

Vse je bilo zlato. Godilo se je še v času
zlate valute, v zlati Pragi, kjer sem živel
z mojo zlato ženico, ki mi je darovala za
Božič zlato nalivno pero in z zlatom vezene
pantoflje.

In ker je bil običaj, da se zlato z zlatom
zamenjuje, so morali romati moji lepi zlati
cekini v najrazličnejše kraje, da pričarajo
moji zlati ženici nov klobuk, topel kožuh in
še več sličnih zlata vrednih malenkosti.

Vse bi šlo v lepem redu, da se ni zgo¬
dila mala napaka — no ni bila napaka ravno
na pantofljih, saj so bili baržunasti, rdeči
in celo z zlatom okrašeni, toda napačno zra-
ščene so bile naenkrat moje noge, ker so
začele, sicer tiho, toda tembolj občutljivo
protestirati proti nasilju, s katerim se jih
je hotelo primorati v omejeno prostornino
lepih pantofljev.

Nerad delam komurkoli nasilje, najbolj
nerad pa svojim lastnim udom, vsled česar
sem privlekel izpod omare moje stare za¬
služne copate, ki so se z mojimi kurjimi
očesi že šest let dobro razumele.

Z zadovoljstvom si prižgem pipo ter si
porinem stol k peči, ko se prikrade v sobo
moja zlata ženica, da vidi, kako se počutim
v njenih baržunastih pantofljih.

Take zamere menda ni bilo že dve leti.
Odkupil sem se šele s težkimi obljubami,
poleg tega so pa morale zaslužne copate
takoj v koš.

Odalmil sem se in kljub zamerljivemu
kurjemu očesu sem vstal drugo jutro prav
zadovoljen. Služkinja mi prinese zajtrk, po¬
leg tega mi pa izroči moje stare copate s
pripombo, da jih je moral nekdo iz hudo¬
mušnosti vreči v koš. Pojasnil sem ji moj
položaj ter prosil, da naj jih spravi v smeti.

Ko odhajam v pisarno, zaslišim na hod¬
niku strašen krik in ropot: »To ne spada
v moj delokrog, to dobro veste, vas bom
naznanil, da se hočete iz uradnih oseb nor¬
čevati« itd. Naša Micika je stala- prestrašena
ter ogledovala prašne copate, katere ji je
gospod smetar z gornjimi pripombami vrnil.
Da uradno osebo potolažim, mu stisnem za
vrček piva, nakar sva ga bila rešena. »Kam
pa s copatami?« »Zažgite jih!«

Ali ste že videli, kako se obnašajo ljudje,
če so v življenski nevarnosti? »Zastrupiti,
zadušiti nas hoče, nima nobenega ozira na
nas, ki se ves dan mučimo, to je zahvala,
da žrtvujemo zanj celo življenje!« sta vekali
zlata ženica in preljubezniva tašča. Ako ne
bi copat takoj odnesel iz kuhinje, bi prišla
name celo policija.

Kljub vsej smoli, vseeno nisem obupal.
Vzel sem precej časopisnega papirja, zavil
copate v čimlepšo obliko ter odšel na ulico.

Čisto slučajno mi zdrkne paket izpod
pazduhe, nakar sem se čutil izredno olaj¬
šanega.

Nisem se pa oddaljil še petdeset korakov,
ko me pocuka za rokav mali dečko ter mi
ponudi ljubeznivo moj paket. Vzel- sem ga
z jezo v srcu, toda malemu sem vseeno dal
groš.

Mahnem jo proti muzeju, kjer je običajno
najmanj ljudi. Imel sem srečo. Nikogar v
bližini. Položim paket lepo k ograji in

D R  OETKER-jev

n

Svetla glava

PECILNI
PRAŠEK

Dobi se povsod ali pa

tovarni JOS. REICH - MARIBOR}]

smuknem na tramvaj. Rešen sem bil — toda
samo do prihodnjega jutra, ko sem dobil
policijsko vabilo, da naj se takoj zglasim
na oddelku za izgubljene stvari.

Našli so me potom naslova na časopisu.
Kljub mojemu zatrdilu, da copat ne potre¬
bujem, so mi jih uradno vsilili, napravili
protokol ter zahtevali celo takso.

Ves nesrečen in zamišjen jo maham čez
cesto ter se zaletim odzadaj v stražnika.
Ostro me pogleda in že sem si predstavljal
posledice tožbe zaradi nasilstva in žaljenja
javnega organa. Toda oko postave je bilo
bistro ter opazilo mojo raztresenost. Po¬
vpraša me, kako in kaj ter mi po moji dolgi
štoriji nasvetuje: »Navežite nanje težak ka¬
men ter jih vržite v vodo!«

Ves srečen kupim vrvice in dovolj moč¬
nega ovojnega papirja, da napravim kolikor
mogoče nepremočljiv paket, da ne bi kamen
predrl dna, copate pa splavale zopet na
svetlo.

Pljusknilo je — veliki kolobarji so že
izginili in vse je bilo zopet v prejšnjem
teku. »Počivajte v miru!«

Kot je običaj v Ljubljani, da gredo po po¬
grebu k »Nacetu«, tako sem se tudi jaz
namenil na dobre praške klobasice s slad¬
kim pivom. Kar cmokal sem z jezikom od
zadovoljstva ter bi na koncu mosta stoje¬
čega policista iz same simpatije do njego¬
vega druga, ki mi je dal tako dober nasvet,
kmalu objel, ko me ta sam nagovori ter
povpraša, kaj sem malo preje vrgel v vodo.
Resnica je najkrajša pot, si mislim ter mu
povem, da sem pokopal moje copate. Kar
križasto me je pogledal in moral sem na
policijo.

Tudi policijski komisar, ki je vendar inte¬
ligenten človek, mi pravi: »Kaj nas imate
za tako neumne, da mislite, da vam bomo
verjeli?« »Seveda mislim, da mi bodete ver¬
jeli,« mu prepričevalno odgovorim. Toda
gospod komisar je smatral moje potrdilo za
žaljivko in moral sem v luknjo.

Pljučnice, influence in sličnih bolezni se
obvarujete najlažje,
ako stalno  pijete
čajne mešanice  ||||||!l|l!lllllillllllllllllllllllllllllllll

,Buddha

JV. RAVNIHAR

urar Ljubljana urar
Sv. Petra cesta štev. 44.

Specijalna leslna delavnica za
precizna popravila ur in vsa v
mojo široko spadajoča dela.

Brundal sem in sicer toliko časa, da je
dospel potapljač iz sinjega Jadrana. Privle¬
kel je na dan najprvo neko konzervno škat-
Ijo, pozneje potopljeno mačko z navezanim
kamnom in nato šele moj paket. Fotogra¬
firali so ga najprej od vseh strani, nato ko¬
misijsko odprli in končno razsodili, da mo¬
ram plačati poleg vseh ostalih stroškov še
100 kron globe, ker sem vedoma in name¬
noma vlekel oblasti za nos.

Po dovršitvi vseh protokolov so me odpu¬
stili, izročivši mi še preje moje copate. Raz¬
burjen sem tekel k odvetniku ter ga prosil
za nasvet, na kateri zakoniti način, bi se
mojih copat lahko rešil.

Poučil me je, da je zakon tako točno iz¬
delan, da nima vrzeli ter se mojih copat ne
bom mogel rešiti, ako se paragrafov ne bo
po advokatsko uporabilo.

Napisal je vsled tega pismo na okrajno
sodišče kot depozitni urad ter v njem po¬
ročal, da sem si izposodil svoječasno od go¬
spoda Knedlička med drugimi stvarmi tudi
par copat, katere bi mu moral danes vrniti.
Ker na sedanjega naslova ne vem, prosim,
da se vzamejo copate v depozit za gospoda
Knedlička.

Ta recept sem že marsikdaj z uspehom
uporabil, samo, ko sem se hotel nekoč iz¬
nebiti moje tašče, so mi odgovorili, da eks¬
plozivnih stvari ne sprejemajo.

Dopis.

Prijatelj našega lista nam piše:

Vel. g. urednik!

Blagovolite naslednje vrstice uvrstiti v
Vaš cenj. list. Sem stalni obiskovalec kino-
predstav v Ljubljani in moram priznati, da
so podjetniki ljubljanskih kinematogrifov v
zadnjem času pokazali precej okusa in brige
za dobre filme. Sicer se dobi včasih med
drugim tudi kak »šund«, pa v splošnem smo
lahko zadovoljni. Izraziti pa moram svoje za¬
čudenje, da nikdar, pa prav nikoli ne vidim
nikjer kakega pokrajinskega ali sploh kakš¬
nega poučnega filma te ali one vsebine. Me¬
ne bi n. pr. zelo zanimalo marsikaj iz geo¬
grafije, bodisi velika mesta ali pa panorame
oddaljenejših krajev, kot so severna in južna
Amerika, Indija, Japonska itd.

Ko sem bil nedavno po opravkih v Trstu,
kjer sem obiskal par kinopredstav, me je
jako razveselilo, ko sem n. pr. imel priliko
občudovati potovanje po Sahari in Tunisu.
Videl sem marsikaj, o čemer nisem imel do
tedaj pravih predstav. To je tudi še pove¬
čalo moje zanimanje za te vrste filme. Bilo
je mnogo zanimanja in film je bil le kot do¬
datek drugemu daljšemu filmu, če se ne
motim z Ossi Osvaldo.

Ugovarjali bodete, da te vrste filmi ne
»vlečejo«, verjamem Vam, toda kdor bo
videl dobre naravne posnetke ter si pri tem
obogatil svoje obzorje, mu ne bo žal. In če bi
si kinematografi za to vzgojili občinstvo, bi
napravili dober in hvaležen posel.

O priliki se oglasim še — ter poprosim za
ljubeznivost.

*•««••••••••••*•••••••••»••••<

C «■*■«•••••••••* •••••••••*•••<

e

II” Najboljši

\)  šivalni stroj je
«* edino le

josip

|| PETELINC-a

ti  GESITZIVER
ji IN ADLEii

*• za rodbino, obrt in industrijo

f| liJLIBiLJAJNA. “““Z 8 * i|

•• Pouk v vezenju brezplačen. VEČLETNA GARANCIJA. ••
•* ## Delavnica za popravila. Na veliko in malo. Tel. 913 # ,**

S*!!*««««••••••••••••*••••••••••••••••••••••*••••••••«•

«• ••••••»•••••••••••«••••••••••••••*•••••****************

Štev. 24.

PROGRAM.

Stran 3.

Četrtek 29., petek 30. in sobota

31. januarja

Žena,

ki je pozabila
na Boga.

Pustolovna historična drama v
petih dejanjih. Produkcija Pa-
ramount Pictures Corp. — Reži¬
ja Cecil de Mille. V glavnih vlo¬
gah Geraldine Farrar in Wal-
lace Reid.

Od nedelje 1. februarja naprej

kot človek
in pesnik

Filmske zanimivosti.

Napolnili bi lahko cele knjige, če bi zabe¬
ležili vse, kar se dogodi v enem tednu v
filmskem svetu, zlasti tam v filmski deželi
•— Ameriki.

Tamkaj živi mož, po imenu Sam Rach-
mann, ki je postal znamenit vsled tega, ker
je pridobii dva imenitna igralca: Polo Negri
in Ernst Lubiteh-a za Ameriko. Ta gospod
Rachmann se je pojavil zopet v Berlinu in
med filmskimi industrijalci se je začelo čud¬
no »lajanje in ropotanje z zobmi«. Kajti
vsakdo si lahko misli, Rachmann ne pojde iz
Berlina praznih rok. In glej, Amerikanec je
ujel le eno ribo, pa to tem boljšo. Angažiral
je za Famous Players Losky Corp. (Para-
inount), kjer sta že zaposlena Pola Negri in
Gloria Swanson, novo zvezdo, priljubljeno
Lyo de Putti. Tedenska plača 2000 dolarjev.
To sicer za Ameriko ni veliko, in čudno je
vsled tega, da je Lya de Putti odšla za to
bagatelo iz Berlina. »Er«, H. Lloyd zasluži
30—40.000 dolarjev na teden.

Mr. Samuel Goldergn, lastnik filmskega
podjetja in aranžer znanih filmov Potosh in
Perlmutter itd., ne sedi mirno doma pri
svoji havana-cigari, ko potuje Rachmann.
Tudi on gre preko. Pravijo, da hoče izvabiti
seboj znamenitega dunajskega psyhoanaliti-
ka profesorja Freuda. Čemu mu bo, je težko
uganiti. Najbrže za reklamo. Samo, če ga
dobi.

Novi Paramountov film Peter Pan, obeta
po sodbi z več strani nekaj velikega in epo¬
halnega. V glavni ulogi nastopa nova zvezda
Betti Brouson. Izgotovljen je bil v Holy-
woodu v Kaliborniji.

Neki ameriški filmski list je na razpisano
konkurenco o najboljšem ameriškem filmu
objavil sledeči rezultat. Najboljši filmi so:

1. Deset zapovedi.

2. Šumeči ptič (Gloria Swanson).

3. Se boji deklic (Harold Lloyd).

4. Zakon v krogu (Ernst Lubitsch).

Dunajski »Sascha«-film je poslal za svoj

g

1 • Ljubljanski i

Kino duor s

JLmJLJL 1 . TELEFON 730 ■

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiiiii

Od 28 . t. m. dalje.

Ne zamudite! Ne zamudite!

Drama za časa ruske revolucije:

V glavnih vlogah:

Tatjana:

Olga Tschechowa.

Knez Boris Orloff:

Robert Dienesen.

Mlidtka:

Marija Petersen.
Fedja Goryken, njen sin:

Paul Hartmann.

Grof Schu\valoff:

Leop. pl. Ledebur.
Umetniška režija Robert Dienesen.

Gori navedeni igralci tega res gran¬
dioznega filmskega dela jamčijo za
višek filmske umetnosti!

Krasni posnetki iz Rusije.

Ne zamudite prilike in oglejte si ta
veliki ruski film, ki ga predvaja te
dni

kino illjiki dvor”

Rezervirajte si vstopnice.

Telefon št. 730.

Predstave: ob delavnikih ob 4., 146.,

14 8. in 9. uri; ob nedeljah ob 1411 .,

3., 145 .,  6., 14  8 .  in 9. uri.

Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in

od 2. ure naprej. *

Pri večernih predstavah sodeluje naj¬
boljši orkester v Ljubljani.

j

Še ne videna senzacija
filmske industrije.
Razkošna režija.

v

Zena

iz oblakov I

8

Ekscentrična milijarderka prireja J
originalne zabave, pri katerih pri- J
pravi svojim gostom vedno nova ■
iznenadenja. Nekega dne je stavi- j
la, da bode prva na določenem j
mestu s svojim aeroplanom, ki ga ■
je tudi sama vodila. Zgubila se je ■
v megli in padla v dolino med J
Meksikance, ki so jo prodali ame- ■
rikanskemu beguncu. Senzacija se ■
vrsti za senzacijo. Vlak, ki se pre- j
vrne v globoko reko, iz katere se ■
potniki ne morejo rešiti. — Osta- ■
le zapletljaje in rešitev mlade da- g
me, kakor tudi končno združitev jj
dveh zaljubljencev nam krasno ■
prikazuje ta film, ki ga predvaja £

ELITNI KINO:

iiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ■

MATICA

Telefon 124 Telefon 124 S

Predstave: ob 144 .,  5., 7. in 14 9. uri;
ob nedeljah: ob 3., 145 .,  6., 148. in 9.

Pri vseh predstavah neskrajšani umet¬
niški orkester.

_

film »Maščevanje Faraona« večjo ekspedicijo
na lice mesta v Egipt. Ekspedicija je štela 32
oseb, večje število kamel in maso prtljage.
Nekega dne je presenetila reklamna pisarna
Sascha-filma nič hudega sluteče Dunajčane
z vestjo, da je ekspedicijo zajel samum, silni
vihaT v puščavi, da se je ponesrečila ekspe¬
dicija, ki da je pokopana pod peskom pusti¬
nje. Maščevanje Faraona. Vseh se je polotilo
razburjenje. Telefoni pri Sascba-filmu so bili
ves teden zasedeni in reklamni šef je imel
dobre dneve. Rešilne ekspedicije so bile po¬
slane — seveda le na papirju — in z njih
pomočjo se je vrnila cela ekspedicija z go¬
tovim filmom iz afriške puščave. Hvala bogu
— si je oddahnil svet!

Za sveto leto, kakor čujemo, so dogotovili
film v Vatikanu. V njem se vidijo lepote
papeških palač in nasadov, galerij in tudi
sam papež se vidi na par mestih.

Avstrijska produkcija oživlja. Javljajo, da
je izgotovljen družabni film »Dunajski škan¬
dal« z Dagny Sewals v glavni ulogi.

Stran 4.

PROGRAM.

Štev. 24.

Veseli kotiček.

Odgovor, ki sigurno drži.

Francoski kralj Ludovik XII. je imel dvor¬
nega norca, ki je vodil posebno knjigovod¬
stvo o dvorjanih, katere je on smatral za —
norce. Pri neki priliki je pozabil svojo knji¬
žico na kraljevi mizi, vsled česar je prišla
v roke kralju. Ta radoveden lista po »ra¬
čunih;; ter opazi med zadnjimi tudi svoje
ime. Ves presenečen pokliče dvornega norca
ter ga vpraša, zakaj je tudi njega vpisal med
— norce.

»Veličanstvo — popolnoma upravičeno,
ker ste poslali svojo mlado visokorodno go¬
spo soprogo z vašim najmlajšim adjutantom
na potovanje. To more storiti samo norec,
kajti prepričan sem, da se bo zgodilo
kaj ..,

»No, in če se ne zgodi?« zarenči kralj.

»Veličanstvo, potem vas sigurno črtam iz
mojega imenika ter izredno vidno napišem
namesto vas — kraljico in adjutanta — ,«
odgovori smehljaje dvorni norec.

IV BRUNCIC & REBERNIK

Ljubljana, K. Kotnikova ul.

izvršujeta vsa pleskarska in ličarska
dela. — Točno in po zmernih cenah

Od Minist. za trg. in ind. konces.

krojna šola

Židovska 5. — Razpošiljanje in izdelovanje
poljubnih damskih in moških krojev. .- Tečaji
za krojače, šivilje in nešivilje.

Vsak kupec referenca!

THE REX CO.

Ljubljana,

Gradišče 10.

Špecijalno emajliranje

dvokoles v ognju

pleskarska, ličarska, sobo- in
črkoslikarska dela

Franc Bokal

Celovška cesta štev. 65

Zgornja Šiška, poleg mitnice.

Vso umazanost iz otro¬
čjega perila se brez truda
izperete če rabile

Zapreka.

On (od zunaj); Odpri mi!

Ona: Ne morem, nisem oblečena.

On: Kljub temu odpri, saj sem sam.
Ona: Toda jaz nisem sama.

On: A tako, no, pridem pa pozneje.
*

Komaj je dospelo energično opominjevalno
pismo, že je gospod Pumpanski spisal od¬
govor:

Tvrdka Lisičkovski in tretji, Žabja vas.

Bili ste tako drzni, da ste mi poslali ne¬
sramno opominjevalno pismo, Opozarjam Vas
na to, da vlagam vse moje neplačane račune
v določen predal moje pisalne mize. Na dan
Novega leta se ta predal odpre, izvleče brez
vsake izbire po en račun ter plača. Če se
drznete v bodoče še enkrat poslati tako opo¬
minjevalno pismo, Vas iz loterije izključim.

Z odličnim spoštovanjem

Ivo Pumpanski.«

*

V lekarno pride Krmežljavekov Jože in
zahteva 300 kroglic zoper molje. Lekarnar
se temu izrednemu nakupu začudi, vendar
izroči blago brez vsake opombe.

Drugi dan pride Jože zopet in zahteva tisoč
kroglic.

Čemu pa potrebujete zopet toliko kroglic
zoper molje?« vpraša lekarnar.

Jože se mu pa odreže: »Saj vi nimate niti
pojma o tem, koliko kroglic potrebujem,
predno molja zadenem!«

*

Na otroškem igrišču se razgovarjajo otroci
o večni tajni njihove ustvaritve.

Ivica: »Moj papa je kupil nekoč v cvetli¬
čarni korenino, katero je doma zasadil, in iz
tega sem nastala jaz.«

Slavka: »Moj očka je pa kupil moji ma¬
mici v trgovini lepo punčko ter jo položil
k njej v posteljo. Ko se je mama drugo
jutro zbudila, je nastala iz igračke deklica.
In ta deklica sem jaz!«

Tonček: »Moj oče pa nima denarja, da bi
kupoval cvetlice, in tudi ne, da bi kupil ma¬
teri punčko — moj oče si naredi vse sam!«

Prašek za oec Ivo

Stara tovarna nogavic in pletenin
Lastnik :

Feliks Franzi, Ljubljana, Privoz št. 10

1. Franzi 8 sinovi

.iiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiuii

Poštni
predal 44

Telefon št. 425
Ustanovljena
leta 1888

Dezerter.

Napoleon je prvi bežal'iz Rusije. Ob Nje-
menu vpraša Rusa:

»Ali so šli tukaj že kaki francoski dezer¬
terji čez reko?«

»Ne še, vi ste prvi.«

*

Stric Trebušnik je potoval v Ameriko.
Skoro celo pot je praznil ob ograji svoj že¬
lodec. Končno so na cilju. Oslabljen stopa
tresočih nog po mostovžu na kopno in za¬
gleda v tem trenutku potapljača, ki se je
prikazal iz morja v svoji polni opremi. Za¬
čuden obstane in zajavka:

Zakaj mi vendar niso povedali, da se pride
lahko tudi peš, nikoli bi se ne peljal!«

Uljudni kralj.

Zaupnik- in svetovalec kralja Ludovika
Filipa je bil neki Dupin, akoravno se nista
vselej razumela. Kralj je bil bolj preprost.
Dupin pa tudi, in to je Ludoviku ugajalo.

Nekega dne reče med političnim pogovo¬
rom Dupin kralju kar naravnost:

»Vidim, Veličanstvo, da se ne bova nikdar
razumela.

»Mislil sem tudi že na to, ljubi gospod
Dupin, samo povedati si vam nisem upal.«
*

Platonska ljubezen se najlažje najde — v
konverzaeijskem leksikonu.

Najcenejši nakup

potrebščin za čevljarje, krojače in šivilje,
nogavice, toaletno blago, kravate, rokavice,
srajce,

JOSIP PETELINC,  Ljubljana,

- za Prešernovim spomenikom ob Ljubljanici. -

Snaženje okenj in stanovanj

VIKTOR TRAPEČAR

LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 3

TOČIVA STROKOVNA IZVEDBA I

Zalogo pohištva

sem preselil iz Komenskega ulice 23 v novi lokal
Karlovška cesta štev. 22
poleg moje delavnice.

Postrežba cenj. odjemalcev bo sedaj mnogo lažja
in ugodnejša. — Prav posebno priporočam
spalnice, jedilnice in kuhinjske opreme

Josip Andlovič, Ljubljana

strojno mizarstso.

Stara obleka

postane nova

eko jo izročite v kemično bar¬
vanje in čiščenje tovarni

JOS. REICH - LJUBLJANA

Poljanski nasip 4-6. Telefon 272
Podružnica: Šelenburgova ulica 3

Barva vsako blago, ke¬
mično čisti, pere in lika

Pozor, pekarji!

DIASLAD  In SLADNO MOKO

(maltorin) najboljše sredstvo za
pecivo ter 25% cenejše  od
konkurence nudi

Tovarna diaslad In slada ,

I M. Zalokar d. z o. z., Ljubljana-Vič

V

Odeovorni urednik: Miroslav Matelič.

Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani.

Izdaja konsorcij »Programa«.