5/2022 letnik CXXIV 140 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Izmed 259 družin je bilo potrjenih 100 matičarjev in 12 trotarjev. Za vse smo izdali Zootehniška spričevala za plemensko kranjsko čebelo in s tem so vzrejevalci pridobili tudi dovoljenje za vzrejo in prodajo. V Izvorno rodovniško knjigo kranjske čebele je bilo vpisanih 39.206 matic, od tega 267 rodovniških. Večina rodovniških matic je bila oprašena na plemenilni postaji Lučka Bela. Izvoženih je bilo 44,4 % vzrejenih matic, približno 20 % več, kot leto poprej. V EU je bilo izvoženih 13.962 matic, v druge države pa 3464. Prednjačila je Francija, Nemčija in Finska. Izvoza izven geografske Evrope praktično ni bilo. Rezultati vzrejne dejavnosti v letu 2021 V letu 2021 je vzorce čebel za odobritev vzreje oddalo 32 vzrejevalcev. Za vsako družino smo določili kubitalni indeks in prisotnost spor noseme. Delovna skupina je pregledala rezultate izvedenih analiz, pregledala vsa vzrejališča in ocenila mirnost čebel na satju, strnjenost zalege in obarvanost obročkov zadka. Preizkušanje potomcev Progeni test za leto 2021 se je začel že v letu poprej, ko smo v juniju razdelili 725 matic 27 pogodbenim čebelarjem. Matice so bile potomke 60 izbranih matičarjev. Sprejetih je bilo 586 matic ali 80 %. Čebelarji so med letom z ocenami od 1 do 4 (štiri je najboljša ocena) ocenili mirnost in rojivost čebelje družine. Donos medu so izmerili v kilogramih. Vsak čebelar anonimno testira matice treh do petih vzrejevalcev, v testiranju pa sodeluje tudi Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) s 30 družinami v Seničnem, kjer so bile v testu matice šestih vzrejevalcev s po petimi maticami. Na podlagi zbranih rezultatov je bil za vsakega matičarja izračunan selekcijski indeks (Poklukar, 1999), ki na isto mero uvede vse tri ocenjevane lastnosti (mirnost, rojivost in donos medu). Izračunan je po formuli 0,42 × donos medu (v kg) + 1,94 × točke ocene rojivosti + 0,80 × točke ocene mirnosti. V preglednici 1 so navedene povprečne vrednosti selekcijskega indeksa matic za posamezne vzrejevalce. Povprečni donos medu je bil v letu 2021 katastrofalen, najnižji v 25 letni zgodovini testiranja, le pičlih 3,23 kg na panj. Povprečna ocena rojivosti je bila 2,87 in mirnosti 3,04 točke (od štirih). V Preglednici 2 so navedene rodovniške številke desetih najboljših matičarjev glede na povprečno oceno rojivosti in najmanj štirimi ocenami. Preglednica 1: Prvih deset vzrejevalcev po povprečnem selekcijskem indeksu (Si) progeno testiranih matic v letu 2021. Št. Vzrejevalec Si 1 Irma Petelin 12,2490 2 Viktor Gaber 12,0535 3 Julij Pokorni 12,0016 4 Ladislav Vozelj 11,9928 5 Miha Metelko 11,9786 6 Peter Kolar 11,9755 7 Marko Hrastelj 11,8729 8 Jože Herbaj 11,7434 9 Jože Andrejč 11,7086 10 Andrej Zemljič 11,6559 Preglednica 2: Najmanj rojivi matičarji, testirani na potomstvu v letu 2021. Št. Vzrejevalec Matičar Odstopanje od povprečja (točk) n 1 Janko Bukovšek R600 +1,60 4 2 Ladislav Vozelj 27784-2018 +0,70 7 3 Darko Grm R606 +0,68 5 4 Miha Metelko 28213-2019 +0,53 9 5 Marko Hrastelj R610 +0,40 7 6 Mitja Nakrst R595 +0,40 4 7 Peter Kolar 11907-2018 +0,38 5 8 Janez Dremelj 34320-2018 +0,37 4 9 Andrej Zemljič 45843-2019 +0,27 5 10 Štefan Bukovšek R604 +0,23 7 Peter Podgoršek, Eva Cukjati, Maja Smodiš Škerl in Janez Prešern Kmetijski inštitut Slovenije peter.podgorsek@kis.si, eva.cukjati@kis.si, maja.smodis.skerl@kis.si, janez.presern@kis.si 5/2022 letnik CXXIV 141 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE V Preglednici 3 so navedene rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljše povprečne ocene mirnosti in imele najmanj štiri ocene. V Preglednici 4 so prikazane rodovniške številke matic, ki so v testu pri potomstvu dosegle najboljši izmerjeni povprečni donos medu in so imele vsaj štiri meritve. Za preverjanje pasemske čistosti so čebelarji za vsako družino ocenili obarvanost čebel delavk na lestvici od 1 do 4 in ocenili 324 družin. Povprečna ocena obarvanosti je bila 3,54 točke od štirih možnih. Neobarvanih družin je bilo 59,2 %. Oceno 2 je dobilo 4,9 % družin, tri družine pa so dobile oceno 1, saj so imele več kot 2 % čebel z obarvanimi zadki. Za preveč obarvane družine smo priporočili, da se iz testnega čebelnjaka izločijo. Kmetijski inštitut vabi vse čebelarje k sodelovanju v testiranju čebeljih matic v letu 2022. Minimalno število prejetih matic je 15. Za podrobnejše informacije pokličite na telefonsko številko 01/280 52 41. Vir: Poklukar, J. (1999): Izboljšanje odbire čebel na proizvodne lastnosti z uporabo selekcijskega indeksa. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijstvo, Zootehnika, letnik 74, št. 1, 47–55. Podgoršek et al (2021): Letno poročilo o izvedbi skupnega temeljnega rejskega programa na področju čebelarstva. Kmetijski inštitut Slovenije. Encimi v medu dr. Andreja Kandolf Borovšak svetovalka JSSČ za varno hrano andreja.kandolf@czs.si Med vsebuje različne encime. Poleg diastaze (α- in β-amilaza), ki jo čebelarji dobro poznamo, vsebuje α-glukozidazo in β-glukozidazo ter glukoza oksidazo, katalazo in kislo fosfatazo. Večinoma izvirajo iz slinskih in krmilnih žlez čebel, nekaj jih je lahko rastlinskega izvora, nekaj pa jih v med prispevajo kvasovke in mikroorganizmi. Čebele dajo encime v med v času njegovega zorenja iz nektarja in mane, s čimer postane sestava medu zelo zapletena in raznolika. Encimi povzročajo večino pretvorb treh sladkorjev, ki so v nektarju, v vsaj 25 kompleksnejših sladkorjev. Glukoza oksidaza zagotavlja protibakterijsko aktivnost medu. Oksidira namreč glukozo, pri čemer nastaneta glukonska kislina in vodikov peroksid, ki ima protibakterijsko lastnost. Glukonska kislina je glavna kislina medu, saj največ prispeva k njegovi kislosti. Katalaza razgrajuje vodikov peroksid v vodo in kisik. Aktivna je nektarju, v medu pa se aktivira šele ob njegovem razredčenju z vodo Kisla fosfataza je verjetno rastlinskega izvora. Večinoma je v pelodu, nekaj manj je je lahko tudi v nektarju. Je hidrolaza, ki omogoča tvorbo anorganskega fosfata iz organskega. Med, ki hitreje fermentira, ima več tega encima kot med, ki ne fermentira. Aktivnost je večja v medovih iz oceanskih območij. α-glukozidaza, ki ji pogosto rečemo tudi invertaza ali saharaza, razgrajuje disaharid saharozo iz nektarja Preglednica 4: Razvrstitev matičarjev po povprečnem donosu medu; test pri potomstvu 2021. Št. Vzrejevalec Matičar Odstopanje od povprečja (kg) n 1 Bojan Donko 30802-2017 +5,30 4 2 Erik Kapun 27070-2019 +3,58 12 3 Matija Koštomaj 40820-2018 +2,68 7 4 Jože Vidovič R585 +1,82 7 5 Darko Zemljič 45848-2019 +1,78 6 6 Darko Zemljič 45843-2019 +1,59 5 7 Jože Andrejč 32801-2018 +1,53 6 8 Jože Herbaj 49189-2016 +1,17 6 9 Darko Zemljič 45841-2019 +1,17 4 10 Janez Dremelj 6750-2017 +0,65 5 Preglednica 3: Najbolj mirni matičarji, testirani pri potomstvu v letu 2021. Št. Vzrejevalec Matičar Odstopanje od povprečja (točk) n 1 Janez Dremelj 6750-2017 +0,97 5 2 Julij Pokorni 60922-2018 +0,79 5 3 Janko Bukovšek R599 +0,78 8 4 Jožef Tratnjek 24650-2019 +0,66 4 5 Miha Novak R594 +0,60 6 6 Boris Poslek 23546-2019 +0,53 9 7 Miha Novak R593 +0,40 5 8 Peter Kolar 11907-2018 +0,36 5 9 Darko Grm R542 +0,33 6 10 Henrik Zaletelj 40768-2017 +0,26 10