fedenskg ootrice. Na delo! Če v Beogradu sedaj ne bo prišlo do sporazuma med Slovenci, Hrvali in Srbi, bomo skoro gotovo imeli še tekom letošnjega leta nove volitve. Pritisk od strani centralistov bo tokrat silnejši kot pri zadnjih volitvah. Ako hočemo zopet zmagati, ako hočemo slovensko samostojnost ter mir in red v državi, pripravljajmo se po vseh občinah, v vsaki hiši! «Slov. Gospodar« še tudi danes ni mogel iziti na 8 straneh, ker še stroji v tiskarni, katere so rokovnjaški orjunci razbili, dosedaj niso popravljeni. Že več kot mesec dni popravljajo posebni strokovajaki tiskovae stroje, a žal, delo še ni končano. Upamo, da bo prihodnja številka «Slov. Gospodarja« zopet izšla na 8 stranneh. Prosimo, da nam sedanjo malo izdajo naročniki blagovolijo oprostiti. Stroški poprave so ogromni. Mnogi deli strojev so se morali naročiti iz aemških tovarn. Naše zveste in zavedne naročaike, somišljenike in prijateljc prosimo, da se maščujcjo nad Orjuno, ki je razbila stroje s tem, da vsak pridobi vsaj enega novega naročaika. Za pol leta stane «Slov. Gospodar« samo 50 K (12 din. 50 p). Ali ste že dvignili vaše prihranke pri demokratskoorjunskih denarnih zavodih? Posojilnice in hranilnice, ki so v rokah liberalcev dajejo od čistega dobička velike svote za Sokola, Orjuno in enake divjaške organizacije. Liberalci se smejejo našemu ljudstvu, ki je tako nezavcdno, da nosi denar nalagat v take posojilnice in hranilnice, kjer so liberalai advokatje in magnati gospodarji. Z našim denarjem kšeftajo, delajo velike dobičke in z našim lastnim denarjem ustanavljajo ia podpirajo Sokola in Orjuno. Liberalne banke, ki imajo v Mariboru in drugih inestih svoje podružnice, pa pošiljajo milijone in milijone v Beograd, kjer zidajo s tem denarjem ogromne palače, a v Sloveniji je vsak dan manj denarja. Tako si zaslepljenci, ki za malo višje obresti aalagajo denar v liberalne posojilnice, hranilnice in banke, sami pletejo bič, ki nas tepe. SomišIjeniki, prijateljil Samo eno pravilo velja v tem oziru: Kdor ima kaj denarja, naloži ga v naših denarnih zavodih. Saj je skoro v vsaki župniji po ena naša posojilnica. Ne glej na to, če ti liberalna banka da par procentov več. Somišljeniki, razvijte v tem oziru agitacijo od moža do moža. Naše posojilnice in hranilnice v Mariboru, Celju in Ptuju. Na številna vprašanja naših ljudi, kateri so denarni zavodi naše stranke v mestih Maribor, Celje in Ptuj, javljamo: V Mariboru: Spodnještajerska ljudska posojilnica v Stolni ulici št. 6. Gospodarska zadružna banka na Koroški cesti št 1 (blizu Cirilove tiskarne). V Celju: Ljudska posojilnica v hotelu Beli vol (I. nadstropje). V Ptuju: Kmetska posojilnica v pritličju minoritskega samoslana. — V teh zavodih je denar najbolj varno naložen. Te posojilaice in hranilnice so v rokah naših pošlenih mož. Dclavstvo stopa v naše vrste. V Mariboru in okolici opažamo, da na slotine delavcev prestopa v naše organizacije. V železničarsk.o organizacijo (Prometno zvezo) se je vpisalo te dni toliko zavednih železničarjev, da je organizacijski pisarni zmanjkalo liskovin. Prilicdnjo nedeljo se ustanovi v bližnji ia daljni mariborski okolici več novih skupin Prometne zveze. Na čelu tega gibanja stojijo agilni vodilelji-železničarji Nadaljp se izvršuje vclik preokret tudi v vrstah tovarniškcga delavstva. V Lajtcrsbergu je yso delavstvo Dervušekove tovarne vslopilo y krščanskosocijalno Jugoslovansko stroko^no zvezo. Isto pot je nastopilo delavstvo v nekaterih tovarnah r Maril>oru. Na Teznu p« smo ustaaovili le dni močnu politično organizacijo naše strankc. Mi smo veseli tega pojava. Demokrati naj divjajo s svojo Orjuno, a Slovenska ljudska stranka vrši smotreno in tiho delo. Kdo bo zmagal, je jasno! Samodržcc ali absolutist se imenuje tisti človek, kateri hoče vse sam komandirati in samo njegova beseda ima prav. Ravno tak je Radič na Hrvatskem. Dasiravno se imenuje njegova stranka »seljačka«, to je kmetska, vendar nimajo lonetje v Radičevi straaki prav nič govoriti. Pri nas v Slov. ljudski stranki ne od- . loča voditelj dr. Korošcc sam, ampak vedno so klicani ¦ k važaiai posvetovanjem tudi naši kmetski možje: ; Brodar, Breačič, Galunder, Supanič, Strcia, Hrastnik ia drugi. Na Hrvatskem tega ne poznajo. Samo Radič odločuje. Takega samodržstva kot ga hoče Radič mi Slorenci ne maranio. Smo dovolj izkušeni, smo 21 let stari ia ne potrebujemo take komande. Radič jc mnogo kriv, da so razmere pri nas tako žalostae. Ko bi bil Radič po volitvah leta 1920 prišel s svojimi poslanci v Beograd in skupno nastopil z našimi bi nikdar ne dobili centralisti velesrbske ustave. Slovenija in Hrvatska bi bile ostale v okviru države samc za se, davčni denar se ne bi stekal v Beograd, slovenski uradniki in drugi državni nastavljenci se ne bi smeli prestavljati v Makedonijo, naši fantje bi služili vojake doma ia nemogoče bi bilo dosedanje zapravljivo gospodarstvo demokratov, radikalov in samostojnežev. In če bo sedaj Radič zopet ostal doma za pečjo in pustil slovenske in bosanske poslance na cedilu, bo naša opozi- | cija v Beogradu proti Velesrbom mala, polem nosi on vso odgovornost za nadaljevanje dosedanjega načina vladanja in gospodarstva v naši državi. Nočemo se ne posrbiti, pa tudi pohrvatiti ne! Mno- j gi Slovenci so pri volitvah 18. marca glasovali za Radi- j ča. Prekmurci in Haložani niti pomislili niso, kaj po- i meni, če bi Radič dobil v Sloveaiji lnoč v svoje roke. J Kakor nas hočejo Srbi posrbiti, tako bi nas Radič rad pohrvatil. Tega nikdar ne bomo in ne smemo dopustiti. Imamo sicer z Radičem skupno željo in cilj strmoglaviti centralizem in živeti svobodno življenje, a mi si hočemo svojo slovensko hišo sami urediti. Radiča kot kuratorja odklanjamo. Mi Slovenci se ne vsiljujejemo Hrvatom, radi tega tudi ne maramo Radičevega je robstva. Slovenija Slovencem! Hrvatska Hrvatom! Proslava 1. maja v Celju. Krščansko delavstvo proslavi letos 1. maj s sledečim sporedom: Dopoldne: 1. Zjutraj ob 5. uri budnica železničarske godbe po mestu. 2. Ob 8. uri zbiranje delavstva, na vrtu hotela Beli vol. 3. cb pol 9. uri manifestacijski obhod po mestu in pohod na Babno. 4. Ob 9. uri sv. maša v kapeli na Babnem. 5. Po sveti maši zborovanje delovnega ljudstva. 6. Po zborovanju skupni odhod v mesto, kjer se zaključi dopoldansko slavje. Popoldne: 1. Izlet v Celjsko okolico na Babno. — Udeleženci izleta se deloma zbirajo ob 2. uri pri Belem volu. Ob pol 3. uri odhod izletnikov z godbo na Babno. 2. Od 3. ure naprej je na vrtu gostilne gosp. Janiča na Babnem prijateljska prosta zabava, z godbo in različnim zanimivim sporedom. Pri vseh točkah sporeda, dopoldne in popoldne sodeluje polnoštevilna železničarska godba iz Celja. — Tovariši, Tovarišicel Naša dolžnost je, da dostojno proslavimo naš praznikl Vsak sam je že dolžan, da skrbi za red in disciplino v sprevodu in pri celi proslavi. Vsak član in članica naSe organizacije iz Celja in okolice, mora ta dan v naše vrste in vsak naš somišljenik, ki čuti z nami, se nam mora pridružiti, da skupno manifestiramo za naše ideje in pravice! Vljudno so vabljeni tudi tovariši sosednjih skupin! Na našo popoldansko prijateljsko zabavo, pa vabimo vse, ki so dobre voljel Pokrajinsko tajništvo Jugoslovanske strok. zv. v Celju. Rom.an.je Hočanov v Petrovče. 22. maja, na binkošttorek priredijo Hočani romanje v Petrovče. Kdor se želi pridružiti, naj se oglasi pri podpisanemu. Skušali bomo dobiti polovično vožnjo. Kaplan Polak v Hočah. Proslava 1. maja v Velenju. Dne 1. maja praznuje naše delavstvo praznik na sledeči način: Ob 10. uri slovesna sv. maša vMarijini cerkvi v Velenju za rudarje in sejmarje in kratek nagovor poleg šmarnic. Delavstvo se naj udeleži polnoštevilno službe božje. Po cerkvenem opravilu je shod v trgu Velenje, ako bo lepo vreme, bo shod na prostem, v slučaju slabega vremena pa v prostorih g Valenčah. Govori narodni poslanec Vladimir Pušenjak in drugi. Delavd in kmetje, vsi ta dan na shod v Velenje, da predložimo poslancem svoje zahteve v rešitev. Nobeden delavec naj ta dan ne izostanel Jugoslov. strokovna zveza rudarjev Velenje. Na vznožju Pohorja, v lepi romantični kotlini stoji prazna, veličastna cerkev Matere Božje, pomočnice kristjanov. Od vseh strani naše slovenske domovine prihajajo tja romarji prosit pomoči v svojih raznih nadlogah, ker so tu na priprošnjo Matere Puščavske že velikokrat bili uslišani. Posebno ob določenih sbodih je vedno dosti tujih častilcev Božje porodnice. Tak shod bo zopet dne 29. aprila, četrto ncdeljo po Veliki noči in sicer z dvojno službo božjo In še z drugimi sv. mašami vmes, ako bo mogoče dobiti duhovnika, kar je žalibog vselej težavno zaradi pomanjkanja delavcev Gospodovih. Kakor vse cerkve, je tudi puščavsko zadela žalostna usoda, da so ji odvzeli res krasne zvonove — a sedaj se že nabira za nove zvonove in v doglednem času jih bomo tudi imcli. Manjka pa še veliko, da bi mogli nabaviti tudi veliki zvon in zato se obračamo k vsem dobrim prijateljem in romarjcm puščavskim, da se pri obisku naše cerkve ali tudi tako spomnijo s kakšnimrni lodarom za aašc zvonove, da bi peli slavo Mariji. Smrt vzor moža. Iz Pacinja pri Ptuju poročajo. V sredo na praznik varstva sv. Jožefa dne 18. t. m. smo sprcmili k večnemu počitku našega obče priljubljenega in ugledaega gospoda Jožefa Petrovič, poseslaika v Pacinju, očeta gospoda postajnega načelnika v Dravogradu ter č. g. kaplaaa v Vitanju. Zatisnil je svoje trudne oči po kratki mučni bolezni v 76 letu svoje starosti. Bil je blag in dober oče, velik dobrotaik, dolgolelni župan oz. prvi obč. svetovalec, odločen naš pristaš in naročnik našili listov. Kako je bil priljubljen pri vseb, ki so ga poznali, je pokazal lep pogreb. Počivaj v miru blago srce. Kaj delamo pri Sv. Juriju ob Pesnici. Še ždaj in vedno liolj smo veseli, da smo se pri volitvah po večini odločili za SLS, koje zastopnikom je za resno delo v blagor cele doaiovine, ae pa samo za starokopitno «farško gonjo«. Čeprav so se nasprotniki porazdelili celo med tri ali štiri stranke, da bi ljudi bolj zbegali in kar največ glasov odvzeli SLS, so vendarle vsi skupaj ostali v manjšiai, pa morajo zdaj požirati svojo jezo, ki jih razganja. Bog jim žegnaj! — Na cvetno nedeljo nam je naše izobraževalno društvo poleg lepega petja priredilo pretresljivo žaloigro «Dekla božja«, ki je gledalce močno prijela. To je zares delo za kulturni napredek naroda. Le neustrašeno in neumorno naprej! Tako pa ne bo šlo. (Poročilo od Sv. Antona v Slov. goricah). O naši posojilnici. Na občnem zboru na velikonočni pondeljek je bil razglašen sklep odbora posojilnice, da hoče prodati svojo hišo gosp. nadučitelju Klemenčiču za nizko ceno 40.000 K pod pogojem, da ji prepusti uradne prostore in da jo bo vodil do smrti. To se pravi, da se ga določa za stalnega direktorja posojilnice. Ta namera pa ne more žeti odobravanja prizadetih krajev, ker je v škodo posojilnici. Načelniku gosp. Tušaku ni za zameriti, če hišo svojemu zetu v roke igra, in tudi gosp. Klemenčiču, če se za njo poteguje. Ali ostali odbor pač ni na svojem mestu, ker se ne postavi v bran za občne koristi i Zadruge pa ne prodajo svojih hiš drugače kot ob razdružitvi ali v stiski. Mi dolžniki in vložniki torej pravimo: hiše ne prodamo in vsakčasni načelnik ali tajnik bo tisti, ki ga bomo volili mi. Plačati se pa mora temu ali drugemu. To upoštevaj načelstvo, ali pa odstopi! Novice od Sv. Bolfenka v Slov. goricah. Novo življenje je prinesla letošnja Velika noč v našo župnijo. Na Belo nedeljo je dobila farna cerkev dva nova zvona, preteklo nedeljo pa še kapela v Bišečkem vrhu in kapela v Bišu. Posebno slovesno je občina Biš svoj novi zvon prepeljala iz farne cerkve k svoji občinski kapeli, z godbo in med svečanim pokanjem številnih topičev. Zasluga za to gre županu Jožefu Murko, ki je veliko žrtvoval, da dobi kapela zopet svoj zvon. In tako se oglaša zopet iz zvonikov farne cerkve in štirih glavnih kapel mili glas ljubih zvonov, ki smo ga tako težko pogrešali dolgih 5 let. Da bi le peli vedno slavo božjo in blagi mir faranom, to dodeli dobri Bog. — Občni zbor hranilnice in posojilnice dne 15. t. m. je pokazal, da se je razvila ta zadruga vsled vestnega irv skrbnega dela njenega načelstva v mogočen denarni zavod; denarni promet v preteklem letu je znašal 3 milijone kron. Za načelnika je bil izvoljen odbornik in tajnik Vinko Simonič. Naj deluje posojilnica tudi v bodoče tako plodonosno in občekoristno! Požar v Zrečah pri Konjicah. Dne 20. t. m. je ponoči nastal požar pri lesnem trgovcu in veleposestniku v Zrečah, Martinu Kračunu. Zgorel je do tal živinski hlev, poln krme ter shramba živil in poljedelskega orodja. Domačini so požar še pravočasno opazili, ter so obvestili hitro sosedno tovarno g. Bremca, ki je prišel s svojimi močnimi delavci na pomoč. Gorečega poslopja ni bilo mogoče več rešiti, samo živino so rešili iz hleva. Požrtvovalnim gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti, da se ni razširil še na par korakov oddaljeno gostilno in trgovino. Gasilno društvo iz Konjic je prispelo na kraj nesreče vsled prevelike oddaljenosti šele, ko je bil ogenj že pogašen, kar dokazuje, da bi bilo koristno, da si tudi Zreče osnujejo svoje gasilno društvo. Velika železniška nesreča. Pri postaji Sava na Kranjskem se je ponoči 23. t. m. zgodila velika železniška nesreča. Osebni vlak, ki je vozil iz Ljubljane je trčil pred postajo na tovorni vlak, ki je čakal pri plošči znamenja, da sme voziti na postajo. Ker je bila noč temna ter je deževalo, ni mogel strojevodja osebnega vlaka pravočasno zapaziti znamenj, ki so mu jih davali sprevodniki tovornega vlaka. Udarec je razbil več tovornih voz, enega pa je dvignil kvišku in se je voz ujel v brzojavni drog ter pretrgal brzojavne in telefonske žice. — Sunek je v osebnem vlaku vozeče se potnike silno prestrašil, toda na srečo se je vlak pri trčenju pomikal precej počasi, ter so potniki popadali samo s sedeževi Lahko ranjenih je bilo 5 oseb. Ponesrečen vlak je vozil nazaj na litijsko postajo in so od tam telefonirali v Ljubljano po pomoč. V Ljubljani so sestavili takoj pomožni vlak in tudi iz Zidanega mosta je prišla takoj pomoč. Potniki so prestopili iz ponesrečenega vlaka na vlak, ki je prišel iz Zidanega mosta, ter se je promet na progi vršil celi dan tako, da so potniki prestopali iz enega vlaka na drugega. Tekom dneva se je posrečilo ruševine vagonov odstraniti s proge, tako, da se je zvečer promet zopet lahko normalno vršil. Isti vlak je trčil zvečer v Postojni v tovorni vlak, kjer pa je imel večjo nesrečo. Ubitih je baje 5 oseb, ranjenih pa 20. Vlak je vozil z več kot enourno zamudo naprej do Save, kjer ga je zopet zadela nesreča. Novice od ŠL Jošta na Kozjaku. Velikonočni pondeljek so dekleta ponovile igro «Pri gospodi«, ki so jo ob veliki udeležbi ljudstva povoljno uprizorile. Zanimanje za izobrazbo raste y igralcih ia najde dobrohotnega odmeva y gledalcih. — Dne 16. t. m. se je poročil naš novi mežnar in organist Jožef Špegel pd. Lukežev y Kozjaku z Marijo Pesjak pd. Bajtaerjevo y Kozjaku. Cerkveni pevci so mu lepo okrasili cerkeY in mežnarijo in mu zapeli k poroki par lepih voščilnlh prs- nii. Novemu paru želimo vse najlepše in najboljše v novemu stanu. Bog jih živi muogo desetlctij zdrava in srečaa. Lepa cerkvena slovesnost se je vršila dne 22. t. m. v podružnici sv. Fabjaaa in Sebastijana v Mostccu, žup nije Dobova. Vaščani so kupili v Zagrebu nov broaasti zvon za 23.666 K, ki je bil tudi tam posvečea. Od župne cerkve v Dobovi smo na okiačanem vozu v slovesni proi-esiji pripeljali k podružnici. Po primemem nagovoru je deklica Gačnikova ganlijvo deklamovala pesem: «Veeerni zvon«, dekliški zbor je to pesem milo zapel. — Mnogi izmed ljudslva so z udarcem po zvonu izrekovali srčna voščila za časnost ia večnost. Med godbo in streljanjem so dvignili zvon y stolp in postavili ob stran starega zvona, vlitega leta 1693, kaleri ima zgodovinsko in umetniško vredaost. Slovesaa sv. maša za dobrotnike, domačiae in rojake v Ameriki je sledila. Podružnico radi obiskujejo obiskovalci Čatežkih toplic, topličarji bodo veseli lepega zvoneaja te cerkve postavljeae leta 1794 vsled zaobljube obvarovaaja kužnih bolezhi. Za občinske urade je založila Cirilova tiskarna y Mariboru tri zelo potrebne tiskovine, ki se rabijo pri poravaavah v civilnopravnih zadevah in radi razžaljenja časti. V te tiskovine oziroma knjige morajo občinski uradi vpilovati vse poravnave oziroma poskuse poravnav, a dozdaj leh tiskovin ni bilo nikjer dobiti.