Tudi ob koncu tedna se bo nadaljevalo jasno vreme.
Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla.
O
Se bo obnova ustavila?
Je strah članov Ožjega odbora za spremljanje prenove Starega Velenja, da se bo prenova po političnih spremembah vočini ustavila, upravičen?
_stran 2
Brez izobrazbe ne gre!
V regiji primanjkuje programov za izobraževanje deklet _stran 3
Gornji grad
Krajani se lahko spet normalno umivajo _stran 5
Predsednik žalskega izvršnega sveta
"Odlagališče komunalnih odpadkov je gotovo ena najtežjih in za občane nesprejemljivih nalog."
_ stran 6
Delavke tožijo svojega delodajalca
Zakaj so čistiIke stavkale?
stran 10
Pred velenjsko slovenjgraškim derbijem trener Velenjčanov pravi:
"Ne upam napovedati!"
_stran 12
Sodniki za prekrške pravijo:
"Tujci imajo prednost!"
_stran 14
TV spored
_Stran 15,16
So poplave pokvarile ljudi v Lučah?
Zaradi osebnih in političnih zdrah odstopil predsednik KS
_stran 20
Mesta "glasniki miru" predlagajo
Srečanje v Slovenj Gradcu
stran 20
Pet političnih strank v velenjski občini se je sporazumelo
O sodelovanju, delu, kadrih in...
Predstavniki petih političnih strank v velenjski občini (SDP, LDS, Zeleni, SLS in SSS) so pred dvema dnevoma sedli za skupno mizo. Ne brez razloga. Sporazum o oblikovanju Izvršnega sveta Skupščine občine Velenje in sodelovanju do oblikovanja in izvedbe nove lokalne samouprave oziroma do naslednjih lokalnih volitev je bila njihova "skupna točka".
Temelj sodelovanja med njimi naj bi bil program izvršnega sveta, sestavljen pa naj bi bil po sprejetih šestih načelih. Ta med drugim določajo, da so stranke podpisnice s kandidati (člani izvršnega sveta) zastopane v IS, da z imenovanjem kandidata za člana IS za občo upravo soglaša tudi predsednik skupščine. Ostala načela med drugim namenjajo pozornost krajevnim skupnostim (Velenje in okolica, Šoštanj in okolica, Šmartno ob Paki in okolica ter Topolšica in okolica). Skrb zanje pa naj bi ob svojih tekočih obveznostih ter nalogah prevzel po eden od članov IS.
Sporazum podpisnicam ne jemlje samostojnosti, le zavezuje jih, da bodo podprle program IS na osnovi predhodnega dogovora in uskladitve. Tudi kadrovsko sestavo naj bi na predlog mandatarja in v sodelovanju z njim uskladile pred vložitvijo liste, katere imena ne bodo javno objavile do zasedanja zborov velenjskega parlamenta. Ob tem naj še omenimo, da naj bi velenjska vlada v prihodnje imela tudi sekretaija.
Sporazum določa seveda še vrsto drugih zadev, velja pa od torka dalje oziroma od trenutka, ko so ga podpisale vse povabljene skupščinske politične stranke.
■ (tp)
855 450
CAS 854 761
Kulturni dan tako...
Kulturaje širok pojem. Ne da se je opredeliti le z nekja besedami. Tudi zato so ljudje ta dan izkoristili na različne načine, saj smo letošnjem letu že užili ta dan kot dela prost dan. Konec tedna pred njim je nekaterim omogočil prave kratke počitnice. In tako so te dni tudi vzeli. Eni so se odpravili v naravo, nabirat prvo spomladansko cvetje, kot ta družina na našem posnetku... Drugi so dan izkoristili za razna opravila okoli hiše ...in drugače
■ fotovos,er
Titov trg 2
tel.: 851 686 fax: 854 831
>
Velenje - ob slovenskem kulturnem prazniku
»tt**«««««!***«******!* a««*«*«««-*««*«««*****«***«**««1**««*«
Slovesno v glasbeni šoli
Po vsej državi smo v ponedeljek z različnimi kulturnimi dogodki obeležili nekoč Prešernov dan, danes kulturni praznik. Praznik, ki je v novem času prerasel v več, kot samo dan, ko se spominjamo smrti velikega slovenskega pesnika, smo v Velenju obeležili s Svečano akademijo, ki sta jo pripravila Skupščina občine Velenje in Glasbena šola Fran - Korun Koželjski Velenje.
Velenjski župan, Pankrac Semečnik, je v priložnostnem govoru izpostavi/ kulturne pridobitve v občini in poudaril, da bera ni majhna. Veliko kulturnih spomenikov je dobilo novo podobo, število kulturnih prireditev narašča, razveseljivo je, da so dobro obiskane. Ob tem dnevu slovenstva je vsem zaželel lepih, strpnih medsebojnih odnosov in zbrane, polna dvorana jih je bila, povabil k poslušanju programa, v katerem so se predstavili Ljubljanski madrigalisti. Pod vodstvom dirigenta Matjaža Ščeka so navdušili z moteti Jacobusa Gallusa in slovenskimi narodnimi, ki so nadomestile v drugem delu koncerta napovedano mašo Franka Martina. Prvi stavek te zahtevne, lepe maše za dva štiriglasna zbora, smo ob koncu, po navdušenem aplavzu prisotnih, kljub zaradi bolezni pomanjkljivi zasedbi v zboru, slišali.
Po koncertu so si mnogi podaljšali lep večer na prijateljskem klepetu v avli Glasbene šole, saj takšnih priložnosti ni veliko...
■ bš, fbto:AV
Zato previdnost ne sme biti odveč!
Dalj časa trajajoče sušno obdobje, majhna nepazljivost in nesreča Je tu. Pred tednom dni je zaradi neprevidnosti zagorelo ob cesti proti Plešivcu. Krajani in gasilci so hitro preprečili najhujše, na srečo.
Ob takšnih dogodkih se nam samo vsili na usta, če... Kaj bi bilo, če bi se ogenj vendarle razširil!?
Norice
Stavke v vzgoji in izobraževanju ne bo!
VELENJE -Izvršni odbor republiškega stavkovnega odbora sindikata delavcev v vzgojnolzobraževalnl In raziskovalni dejavnosti Slovenije Je v četrtek, 4. februarja, po pogajanjih z vlado Republike Slovenije, odpovedal stavko napovedano za čas od 10. do 12. februarja letos.
Sekretariat za družbene dejavnosti občine Velenje pa Je proučil razšlijene stavkovne zahteve vzgojnovarstvenlh zavodov Velenje In Šoštanj In ugotovil, da Je zahteva delavcev po pokrivanju stroškov za prehrano med delom In prevozi na delo, upravičena. Zato so že v petek nakazali obema vzgojnovar-stvenlma zavodoma zahtevano razliko sredstev.
■	mkp
m m m«» m m» m m m m«» m m m m « m m m m m m mm m m m m
Jutri nova vlada(?)
Celje- Potem ko so pretekli petek poslanci celjske občinske skupščine z veliko večino podprli kandidata za novega občinskega mandatarja Jožeta Zrlmška, Je velika možnost, da bodo v Celju že Jutri dobili novo občinsko vlado. Očitno Je, da v Celju za Imenovanje nove vlade le nI toliko nasprotij kot so nekateri želeli prikazati. To se Je prvič pokazalo že ob Izvolitvi mandatarja; nekateri so pred volitvami celo menili, da so možnosti, da kandidat liberalnih demokratov Jože Zrimšek ne bo Izvoljen, pa Je vendarle velika večina poslancev glasovala zanj ( 58 od 66 poslancev). Glede na dokajšnje pogovore In usklajevanja naj bi tudi glasovanje za člane celjskega Izvršnega sveta minilo brez večjih pretresov.
■ (k)
11111111111111111111111111 i i i 11 Korošci znova o bolnišnici
SLOVENJ GRADEC - Danes (četrtek, 11. febmatja) se bo prvič letos sešlo predsedstvo sveta koroških občin. Na sestanku, ki bo na Ravnah, bo govor o prostorski problematiki slovenjgraške splošne bolnišnice, o načrtovanih spremembah voznega režima na železniški progi Holmec - Maribor, o pokroviteljstvu sveta nad prireditvami maturantov ravenske gimnazije, o vsebinski zasnovi koroškega regijskega časopisa Itd. Posebna pozornost bo bržčas veljala problemom bolnišnice v Slovenj Gradcu, kjer so lani pripravili načrt za obnovo, a Je ta zastal zaradi odklonilnega Izida referenduma o samoprispevku v vseh štirih koroških občinah.
■	A.B.
« xii i-i i « i« x« « 11 >Hf j« 11 « • i «» « i;* »
Republiški denar za čistilno napravo?
VELENJE - V začetku letošnjega januarja Je v Uradnem ve-stnlku Republike Slovenije Izšel tudi Javni natečaj za pridobitev republiških sredstev za financiranje komunalnih naložb. Nanj seje prijavilo tudi velenjsko Javno Komunalno podjetje, In sicer z nekaj načrti s področja vodooskrbe, predvsem pa za nakup "gasmotorja" generatorja za centralno čistilno napravo. Z njo je mogoče bloplin pretvoriti v električno energiio.
Naložba Je vredna približno 14 milijonov tolarjev. Na Komunalnem podjetju Velenje se nadejalo, da bo, seveda če bo njihova vloga ugodno rešena, republika za nakup "gasmotor" generatorja primaknila 30 odstotkov potrebnega denarja.
■	m
ii»>iii(«(xiix«ixai(iixivxiiiii
Predsenikova poslanska pisarna
RAVNE NA KOROŠKEM - Predsednik slovenskega parlamenta (državnega zbora) mag. Herman Rigelnik, ki Je bil za poslanca Izvoljen v volilnih okrajih Ravne In Velenje, kot nestrankarski kandidat na listi LDS, Je konec minulega tedna v Magistratu na Ravnah na Koroškem odprl svojo poslansko pisarno. V njej bo enkrat mesečno sprejemal pobude državnemu zboru, se pogovarjal z volivci o problemih njihovih krajev, odgovarjal na vprašanja Itd. Rigelnik Je napovedal, da bo podobno poslansko pisarno v kratkem odpri tudi v Velenju.
U A.B.
»*m»mammmmm»mm»*mmmmmm*m»mmmmm*
Komedije so nam blizu
CELJE- Tudi veliko zanimanje ljudi za komedije, ki Jih bodo v celJu letos ponudili ob Dnevih komedije, gotovo kaže, da si v teh še vedno bolj turobnih časih ljudje želijo sprostitve. Pa so tako pri celjskem gledališču že kmalu po razpisu prodali vsa razpoložljiva mesta tega posebnega abonmaja. Tako bodo lahko posamezniki prišli do kart le, če se bo kdo odpovedal že naročenega abonmaja.
Letošnji Dnevi komedije bodo od 12.februarja do 6.marca, predstave pa bodo ob petkih In sobotah. V teh dneh se bodo predstavila mnoga slovenska gledališča z znanimi komedijami. Zadnji dan se bo predstavila Polona Vetrih, kije lani prejela priznanje "žlahtna komedijantka". Priznanji "žlahtni komedijant" In "žlahtna komedijantka" bodo podelili tudi letos, letos pa bodo tudi podelili priznanje za najboljšo predstavo v celoti.
■	(k)
Staro Velenje
Se bo obnova ustavila?
Predsednik ožjega Odbora za spremljanje prenove Starega Velenja Franc Sever je odstopil, vsi ostali člani pa se bojijo, da bo prenova zaradi političnih sprememb v občini zamrla.
V lanskem, pa tudi predlanskem letu, pravzaprav ves čas, odkar poteka obnova starega mestnega jedra mesta Velenja, se o tem veliko govori. O tem se je govorilo že veliko let prej, le narejenega ni bilo nič. Staro Velenje je propadalo in bilo mestu prej v sramoto kot ponos.
Prvič se je resno premaknilo leta 1988, ko so zbori skupščine občine Velenje (17. februaija) sprejeli Odlok o zazidalnem načrtu za Staro Velenje. Z njim seje sprejel zazidalni načrt, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Velenje. Nosilec realizacije obnove je bila v tistem času Samoupravna interesna stanovanjska skupnost. Z zakonsko ukinitvijo te je le-ta prešla v IS, organizacijsko pa v Sekretariat za javne gospodarske zadeve. Izvršni svet pod vodstvom Franja Bartolca je 10. decembra 1990 imenoval širši Odbor za revitalizacijo Starega Velenja, ožji odbor s 5 člani paje ta imenoval na prvi seji 8 dni kasneje.
Toliko o začetkih akcije, ki je med potekom mnogim postavljala vprašanja zakaj, kako, na osnovi česa...je sploh prišlo do obnove.
Sestali so se člani SNS
Podoba Starega Velenja se je močno spremenila, veliko je vidnega, nekaj je prekrila zemlja. Še zdaleč pa ni končana. O vsem tem so
Skupni Investicijski stroški za obnovo Starega Velenja so do sedaj znesli 90.527,380 SIT. Od tega Je bil znesek lastnih sredstev 30. 813,588 SIT, proračunskih 35.508,950 SIT In drugih sredstev 24.204,840 SIT (13.297,292 SIT nellml-tarana sredstva proračuna In 10.907.548 SIT program KP Velenje).
govorili na petkovi skupni seji Odbora za Organizacijo in spremljanje prenove Starega Velenja, kjer je bila glavna točka dnevnega reda Poročilo o delu ožjega odbora in o izvršenih delih. Morda je le še potrditev tega, da seje ožji odbor pri svojem delu ves čas ubadal z nasprotovanji in ovirami na poti do realizacije v tem, da seje seje udeležil le en član širšega odbora, prisotni pa so bili vsi člani ožjega in predsednik IS v odstopu, Franjo Bartolac. Viktor Robnik je izrazil
razočaranje zaradi tega in poudaril:" Nič si nismo izmišljali, k delu smo pristopali na osnovi dokumentacije, ki je bila pripravljena že pred leti." Pridobitve, ki še zdaleč ne služijo samo temu delu mesta, so velike, obnovljena sta objekta Stari trg 15 in 26, v njih je 25 lepih stanovanj, 6.030 m2 obnovljenih in urejenih cest, parkirišč in pločnikov, novi komunalni vodi, rešen večji del javne razsvetljave... Tu so novi lokali, nova delovna mesta. Nekaj načrtov je prekrižal moratorij zaradi Zakona o denacionalizaciji, nekaj nezainteresirana podjetja, ki so lastniki objektov v Starem Velenju. Kot je sedanje stanje opisal Franc Sever, se premika tudi na tem področju; RLV, lastnik Vile Bianke bo v letošnjem letu izdelal načrte, drugo leto naj bi pričeli z obnovo. Na ERI se bodo odločili do konca meseca. IS v odstopu pa še vedno dela, saj se v teh dneh dogovarja z Vegra-dom za rušenje objekta Mehanizacije, ki se bo, če bodo to dorekli, pričela realizirati že 1. marca.
Franc Sever, ki je (bil) predsed-sednik ožjega odbora, je na seji podal nepreklicni odstop s tega mesta,
zaradi političnih sprememb v občini."Upam, da sem obljubo izpolnil, kraj ima drugačen izgled. Odločitev novega mandatarja bo, ali bo ta odbor ukinil, vendar bi kraj z ukinitvijo veliko izgubil."
Vsi člani ožjega odbora so se strinjali, daje najbolje, da se ta odpokliče, vendar so vsi izrazili bojazen, da se bo s tem prenova na pol poti ustavila in zamrla. Nabrali so si dragocene izkušnje, ki lahko pomagajo tudi pri obnovi drugih delov Velenja in Šoštanja, zato so povedali, da so pripravljeni še naprej sodelovati.
Franjo Bartolac se je zahvalil vsem članom ožjega odbora za dobro delo in poudaril pomembnost integracije Starega Velenja, grajskega griča in novega Velenja, da bo mesto spet dobilo dušo, da se bo degradacija končala. Zato dokončanje del v Starem Velenju ne bi smelo biti zaustavljeno, poudarek obnovi novega Velenja še pred tem pa bi-lahko bila napaka.
I Bojana Špege!
"V stranki nočemo gostilniške politike!"
Zmago jelinčič, pcavak SNS, je na trenutke izpadel kot na zatožni klopi. Tudi v Velenju usip članstva?
Velenje je v času politične pomladi prav gotovo izstopalo po številu pripadnikov različnih strank, ki so v svoj program vnesle veliko elementov, ki "dišijo" po nacionalizmu. Po tem, ko se je lani spomladi ustanovil območni odbor SNS, so se v Velenju rodile še Republikanska zveza Slovenije in pred kratkim še Gerlančeva SNZS. Zato ne čudi, da je bila v nedeljo dopoldne skupščinska dvorana občine Velenje polna.
Predsednik SNS, Zmago Jelinčič, je pojasnil aktualne dogodke, ki v zadnjem času burijo slovensko politično sceno. Dogajanje v SNS naj bi mediji obešali na veliki zvon zato, ker gredo v nos tako levici kot desni-
ci, sicer pa naj bi se, po njegovih besedah, razkoli ustvarjali v večini parlamentarnih strank. Vendar je bilo 6 poslancev SNS izključenih iz stranke. Zakaj? "Organska rast stranke je bila izredno hitra, v začetku tudi zelo preganjana, saj so nam Bavčarjevi sodelavci povsod nastavljali pesti. Zato je bilo na volilne sezname težko dati prave ljudi. Veliko je bilo takih, ki so na liste dali svoje ime, ker niso imeli kaj izgubiti, nekaj paje bilo namerno inflltriranih v SNS, kar seje sedaj tudi pokazalo." je dogajanje v stranki pojasnil Zmago Jelinčič. Poudaril je, da so dosedaj dal i največ pobud in zahtev v državnem zboru in ocenil 6 "odpisanih" kot lovce na denar in dobro službo, kar naj bi se hitro izkazalo. Podroben opis pobud in zahtev SNS je prav gotovo doživel vrhunec pri utemel-
jevanju podpore mandatarju Janezu Drnovšku. Po Jelinčiču so se za to odloči li, ker so s tem omogoči li kon-stituiranje vlade po dvomesečnem "ničdelu", s tem rešili Slovenijo pred gospodarskim in socialnim ko-lapsom in tudi SNS, da sploh še obstoji. Vlogo njihovega "jezička na tchtnici" jc pojasnil tudi s tem, da bi sicer lahko prišlo do ponovnih volitev in bi na oblast prišli vsi tisti, ki so že prej bili na njej...Poudaril je, da se bo stranka z usipom rešila oznake "fašistična" in da v stranki ne želijo gostilniške politike.
Ob koncu seje k besedi priglasilo kar nekaj članov SNS iz Velenja, vprašanja pa so postavljali tudi drugi prisotni. Pokazalo seje, da Zma-gu Jelinčiču nekateri ne zaupajo več, ker si želijo hitrejšega ukrepanja in uresničevanja predvolilnih obljub. Nekoga je motilo, daje nji-
hov predsednik toliko na sodišču, drugi so mu javno izrazili nestrin-janje z dogajanjem v stranki in želeli slišati še "drugo stran", torej 6 izpisanih. Očitali so mu, da imajo občutek, da morajo vsi delati tako, kot želi on, motilo pajih je tudi to. da se še nič ne dela v zvezi z rekonstrukcijo Zakona o državljanstvu, medtem, ko Gerlanc že zbira podpise. Jelinčič je pojasnil, da to že pripravljajo, vendar tako, da bo pravno nesporno. Tudi velenjski poslanec Ivo Verzolak ni želel komentirati dela skupine, ki se odceplja. "Vsi ste slišali, kaj je razložil Zmago Jelinčič in brezpredmetno je, da še jaz natolcujem." Ob koncu so zbirali podpise tistih članov, ki sedanje dogajanje in predsednika SNS še podpirajo. Nekateri so odhajali mimo...
■ Bojana ŠpegeI

Cesta "gre naprej"
Ne vem, ali so me besede novega (že spet) prometnega ministra Igotja Umeka presenetile,ali sem lahko kaj takega pričakoval. Mislim seveda na tisto, kar pri prometu mislijo domala vsi to-kraj Trojan: kako bo z obnovo ceste med Aijo vasjo in Ljubljano. Ali že lahko vidim začetek del? Novi minister ga vidi v prioriteti.
Zgleda, da ta cesta res "napreduje" - napreduje iz leta v leto. Namesto, da bi se sodobnejša cesta od konca v Atji vasi odmi-kala po Savinjski dolini proti Trojanam in naprej, se očitno vse bolj odmika začetek del. Bolj ko se menjavajo ljudje na slovenski oblasti, bolj se menjava datumzačetka del. Kar spom-
nimo se obljub še starega Šini-goja, pa Peterleta, Rigelnika, Krajnca. Prepričani smo bili, da bodo lopate zasadili, kakor hitro bo letos vreme dovoljevalo. Z novim ministrom se je začetek del premaknil v "prioriteto". Kaj pomeni prioriteta, pa že dokaj dobro vemo.
Seveda se zaradi take negotovosti lahko še naprej po Savinjski dolini prepirajo žličkaiji in viličarji, kje naj bi cesta potekala. Slišimo sicer, da so stvari zdaj končno že dorekli, ampak glede na te ministrove izjave mislim, da imajo čas, da se ponovno spo-rečejo o tem, ali ima prednost taborišče pod zemljo ali dobrine na zemlji.
Za naše območje so seveda tudi zanimive ministrove besede o tem, da v dilemi integralni proračun - namenska sredstva, podpira prvo možnost. To namreč tudi pomeni, da verjetno ne bo nič z bencinskim tolarjem in le za ceste namenjenim denarjem. Ker pa izkušnje že kažejo, po kakih poteh se lahko v takih primerih pretaka denar, se nekateri tudi bojijo, da še ni povsem gotovo dokončanje del na drugi pomembni magistralki na našem območju, na cesti Celje- Laško. Ob začetku del je bil namreč denar zagotovljen le za prvo fazo, izvajalci sicer pravijo, da jim je
republiška uprava za ceste obljubila, da del ne bodo prekinjali, toda kdo lahko temu verjame. Čudna so namreč pota našega prometnega denaija.
Ob tem pa se ni bati le za te pomembne magistralke. ampak tudi za druge, ki se nekaterim centralistom zdijo še manj pomembne. Kot so tiste, ki Velenje (ne)povezujejo s Koroško in proti Arji vasi, kjer bi se sploh lahko priključiji na modernejšo prometnico proti Ljubljani.
Pota urejanja naših cest so očitno zelo zvita. Velikojih je že bilo, ki so hoteli premagati ta gordijski vozel- pa so nad tem naredili križ. Seveda, zakaj bi bil pa le promet izjema.
11. februarja 1993	s jf t. % §! | f j?	liuiJj	KlSiHS® lil ■ U ■ -g:;

Slovenjgraška Nova oprema
Na poti v Evropo
Tovarna oblazinjenega pohi-štva Nova oprema iz Slovenj Gradca - še pred dvema letoma je njena usoda dobesedno visela na nitki - sodi zdaj med najuspešnejša podjetja v Slovenj Gradcu in na Koroškem. Tik pred koncem zelo uspešnega minulega poslovnega leta so v Novi opremi zabeležili še eno, pomembno pridobitev. V redkordnih dveh dnevih so usposobili novo delovno enoto za proizvodnjo zahtevnih sedežnih garnitur. Za 260-član-ski kolektiv je to izjemno velik uspeh.
Nova oprema sodi med vodilne slovenske proizvajalce oblazinjenega pohištva. V tovarni, kjer izdelujejo tudi še vzmetnice in ležišča, so pod vodstvom direktorja, ekonomista Filipa Jelena, ubrali pot, ki jo narekuje tržno gospodarstvo. Z velikim taidom so iz meseca v mesec povečevali konvertibilni izvoz v Avstrijo, Nemčijo, na Švedsko, v Italijo, na Poljsko in celo v Združene arabske emirate. Tovarna zdaj z vse bolj prikupnimi sedežnimi garniturami mesečno iztrži že več kot milijon dvesto tisoč mark, kar šestdeset odstotkov izdelkov pa izvozi. Podatek, da Nova oprema na tujem dosega enake cene kot doma, pove, da so v tovarni v svoja jadra ujeli pravi veter.
Jasno je, da uspešni poslovni rezultati niso prišli sami po sebi. Prvi človek Nove opreme Filip Jelen je ponosen na delavce, ki so sprejeli in že skoraj v celoti udeja-nili njegov koncept sanacije tovarne. Čep rav plače delavcev, ki velikokrat podaljšajo delavnik tudi na dvanajst ur in precejkrat delajo tudi ob sobotah, še niso evropske, znajo potrpeti in verjamejo, da bo sčasoma tudi zaslužek boljši. V tovarni se namreč zavedajo, da je treba poravnati še obveznosti iz časov, ko je podjetje salbo šlo in ko so ga nekateri tudi že odpisali.
Čeprav prostori, v katerih delajo, niso ravno najbolj primerni za takšno zahtevno proizvodnjo (večji del tovarne je v stari sta-rotrški kasarni), so rezultati njiho-
vega dela iz meseca v mesec boljši. Lani so v Novi opremi na novo zaposlili tudi 26 delavcev, ki so pred tem skoraj vsi uspešno končali priučitev za tapetniška dela.
Tej slovenjgraški tovarni oblazinjenega pohištva se praktično iz dneva v dan ponujajo nove izvozne možnosti. V začetku leta 1993 so jih predvsem tuji kupci dobesedno zasuli z naročili. Ob tem pa ekipa Filipa Jelena razmišlja tudi že o potrebnih novih naložbah, ki se jim v preobrazbi v sodobno evropsko tovarno ne bo mogoče izogniti.
Ni izključeno, da se v Novi opremi v prihodnjih letih ne bodo odločili tudi za sovlaganje katerega od tujcev.
■ 4.0.
0 gospodarstvu v regiji
V torek dopoldne so sc na Gospodarski zbornici Slovenije, območni zbornici Velenje, zbrali člani odbora Območne zbornice in povabljeni predstavniki tistih organizacij in predstavnikov izvršnih svetov iz Velenja in Mozirja, ki ob obravnavani temi nc morejo biti izvzeti.
Tema seje jc bila namreč pomembna za vso regijo. Razpravljali so o stališčih in predlogih GZS za ekonomsko politiko v letu 1993 i/, vidika regijskega gospodarstva. Z novim vodstvom v GZS in z oblikovanjem obeh zborov slovenskega parlamenta namreč pričakujejo uspešnješe uveljavljanje pobud iz gospodarstva v parlamentu.
■ fotoA.V.
Plače urejamo, meje pa...
Ni manjkalo dosti pa bi nekaj srečnežev most med zimskimi počitnicami in "kulturno" podaljšanim Prešernovim vikendom raztegnilo še na teden stavkovnega oddiha. Šolski sindikati so namreč zagrozili s stavko v teh dneh in -tako je bilo videti - dovolj prestrašili oblast, da se je bila pripravljena pogovarjati in odgovoriti. Uskladili so izhodiščne plače v negospodarstvu z osnovo, določeno za delavce v državnih organih, povrhu pa obljubili še poračun za nazaj. Pretečo nevarnost požar so tako Iokalizirali, po mnenju mnogih pa nič več kot to. Eni svarijo, da so prehitro obljubili pet milijard tolarjev proračunskega denarja, za katerega nihče ne ve, kje ga vzeti, da so s tem sprožili nov inflacijski val (iz Drnovškovega kabineta to odločno zanikajo) in opogumili druge, ki z napovedanimi štrajki še čakajo v vrsti pred vladno palačo. In tudi taki so, ki so izračunali, da so se šolniki pustili prepeljati žejne čez vodo, saj da jim dogovor v plačilno kuverto prinaša največ tisočaka ali dva.
Kakorkoli že, šolniške plače so zaenkrat "ad aeta", duhove pa še naprej burijo funkcionarske plače. V minulih dneh smo zvedeli, koliko so si brez nekaterih dodatkov, ki jim še pripadajo, ko bo parlament stoodstotno funkcioniral, prislužili poslanci državnega zbora in tisti iz prejšnjega skupščinskega sestava, ki so se namenili izrabiti ugodne zakonske
možnosti. Prav je, da vemo, kdo pije in koliko kdo plača, ni pa prav, da smo to vprašanje spolitizirali do banalnosti. Na- piše: Jože Krajnc mesto, da bi s strokovno, trezno in racionalno debato ugotovili, katera so tista razmerja, ki sijih v tej družbi ta čas lahko privoščimo ( ali bolje rečeno lahko privoščijo), so se nekateri poslanci oglasili s predlogom, naj bi jim izplačali povprečno slovensko plačo. Prepozorno, preotročje in preveč neresno za to raven. Nič užal-jenosti ni treba, nič poceni demagogije, nič politi-kanstva. Zadeve se je treba lotiti brez tovrstne navlake, zrelo in preudarno, upoštevajoč vse objektivne okoliščine. Tudi tisto, o kateri javnost bržčas zelo malo ve. Dobro poučeni namreč zagotavljajo, daje domala polovica sedanjih poslancev državnega zbora na to dolžnost prišla z delovnih mest, kjer so imeli znatno boljše plače, kot naj bi jih imeli v parlamentu ali pa vsaj tolikšne. Sicer pa, če tudi za zaključek ostanemo pri dogodkih minulega tedna, ali niso poslanske pa tudi učiteljske plače prav nedolžen primer v državi, ki ji vsak sosedov gozdar lahko da vedeti, da še ni poskrbela za to, da bi se de facto vedelo, do kod seže in kje je meja, ki ji daje enega elementarnih temeljev državnosti?
Slovenj Gradec
Predlogi za sanacijo Lesne
- Vodstvo holdinga Lesna, ki na Koroškem združuje deset lcsnopredc-lovalnih tovarn, je svojemu novemu lastniku - skladu za razvoj RS, pripravilo vrsto predlogov za sanacijo. V Slovenj Gradcu se zavzemajo, da bi akcijo reševanja Lesne razdelili na dva dela. Prvega bi tvorile lesne firme (žage, tovarne pohištva), drugega pa
tovarna ivernih ptošč v Otiškem Vrhu. Ivcrko naj bi sklad vzel pod večjo direktno kontrolo, o njeni usodi pa naj bi se odločili po temeljiti analizi. Največjih sprememb bo najbrž deležna tovarna stavbnega pohištva v Radljah. Razdelili naj bi jo na tri dele, za enega pa že imajo tujega sovlagatelja Krovno podjet-
je naj bi zreducirali zgolj na poslo-vodenje, plan in analize ter pravno službo le z osmimi delavci. Vodstvo Lesne - holding zdaj vodi v.d. direktorja dipl. inž. Ernest Miheljak, je Koržetovemu skladu predlagalo kombinirano metodo lastninjenja po zakonu ter sodelovanju vodilnih delavcev pri odkupu.
■ A.B.
Kaj so pokazale poklicne namere letošnjih osmošolcev?
Brez izobrazbe ne gre!
* 1940 mladih bo letos končalo osnovno šolo * V regiji primanjkuje programov za izobraževanje deklet Za anketo potrebovali pisno dovoljenje staršev *
Fantje na IV. stopnji zahtevnosti, dekleta na V.
Sredi februarja bo izšel razpis za vpis v srednje, višje in visoke šole. Po tem roku se bo v mesecu dni treba odločiti, kam mladi želijo. Z ugotavljanjem poklicnih namer in želja osmošolcem jim pri tem pomagajo tudi na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje, ki poleg štirih koroških občin zajema še Velenje in Mozirje. Namere ugotavljajo oktobra ali novembra v osmih razredih osnovnih šol z anketo o izbiri poklica. Pri tem jim pomagajo svetovalni delavci na vseh osnovnih in srednjih šolah. Tako dobijo podatke o željah, sposobnostih, interesih, delovnih navadah...učencev.
Zakaj namere sploh ugotavljajo?
Namere ugotavljajo iz več razlogov, po eni strani želijo ugotoviti, kje bo zanimanje za določene šole večje, po drugi, ki je še bolj pomembna, pa podatk pomagajo pri individualnem svetovanju njim, njihovim staršem ali pa obojim. "Gre za osebne tajne podatke, ki se neposredno nanašajo na učenčevo bodočo šolsko in življensko kariero. Kariera je pojem, ki ga na novo uporabljamo. Doslej je imela negativen prizvok, mi se trudimo, da ta izgine iz tega pojma. Ugotavljamo, da se namere, kijih učenci izražajo v oktobru, novembru, skoraj v celoti ujemajo z njihovimi vključitvami v srednje šole, kar pomeni, da so podatki, kijih dobimo z anketo o izbiri poklica, zelo zanesljivi," pravi Srdan Arzenšek, vodja poklicnega usmerjanja na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje.
Srdan Aizenšek: "Od staršev smo dobili pisna dovoljenja, da lahko njihove otroke anketiramo."
Iz poročila o značilnostih namer učencev osmih razredov osnovnih šol, ki so ga pripravili Joža Jamar -Seme, Srdan Arzenšek in Danica Godler povzemamo nekaj najbolj bistvenih trendov pri namerah letošnje generacije osmošolcev.
Kam po končani osnovni šoli?
Generacija, ki bo v šolskem letu 1992/93 zaključila osnovno šolo šteje v šestih občinah, kijih pokriva velenjske enota zavoda za zaposlovanje, 1940 mladih, med njimi je 959 deklet. Namere po nadaljnjem izobraževanju je izrazilo 96,2% osmošolcev.
Na območju je bilo v preteklem šolskem letu razpisanih 60 oddelkov za programe srednjih šol: na Muti 7, Ravnah na Koroškem 16, Slovenj Gradcu 10 in Velenju 27. To ustreza populaciji približno 1800 učencev, vendar je treba vedeti, da se v te oddelke vpisujejo tudi učenci iz drugih regij.
Lani se je za zaposlitev po končani osnovni šoli odločilo 14 učencev, 5 med njimi doma na kmetiji. Med namerami letošnjih osmošolcev pa ni bilo tistih po takojšnji zaposlitvi. Zanimivo, da se lani v tem času o namerah še ni moglo izjasniti 138 osmošolcev, medtem ko je ta čas še neodločenih o tem kam, le 73. Kje se želijo šolati?
54,2 odstotka osmošolcev se želi šolati v kraju bivanja oziroma na območju regije; 17,7 odstotka bi se jih vozilo v Celje; 14,4 odstotka se jih želi šolati v Mariboru in 8 odstotkov v Ljubljani. Med takoime-novanimi vozači prevladujejo dekleta.
Zakaj se odločajo za šolanje izven kraja bivanja? V prvi vrsti zato, ker šole na območju regije ne izvajajo programov, za katere se odločajo učenci. Med njimi prevladujejo programi za šivilje, frizerje, kuharje, prodajalce, gostinstvo, zdravstvo... V regiji predvsem primanjkuje programov za izobraževanje deklet. Drug razlog pa tiči v potrebi po specializiranih znanjih, glasba, umetnost...
Na kakšni stopnji se šolati?
Letos se je povečal delež namer osmošolcev za izobraževanje na IV. stopnji zahtevnosti in to iz 35 na 40 odstotkov. Tu izstopajo fantje. Na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje se sprašujejo ali je razlog za to v zaostrenih kriterijih šolanja ali pa
se odločajo za konkretne poklice zato, ker jim nudijo večjo možnost samozaposlitve. Dekleta pa se v večji meri odločajo za V. stopnjo zahtevnosti, veijetno tudi zato, ker zanje primanjkuje njim ustreznih programov na IV. stopnji zahtevnosti.
Za katere poklice največ zanimanja?
Povečalo seje zanimaje za poklice v gozdarstvu, živilski tehnologiji, energetiki, računalništvu, gradbeništvu, ekonomiji, gostinstvu, veterini, policiji, fotografiji in lesarstvu. Nanovo pa so letošnji osmošolci izrazili namere za programe kmetovalka gospodinja, sadjarstvo - vinogradništvo, monter vodovodnih naprav, brusilec in keramik. Niso pa se določali za poklice urar, tehnik kmetijske mehanizacije, tesar, krznar, čevljar in geodezija.
Za ugotavljanje namer pisno dovoljenje staršev
Podatke posredujejo osnovnim in srednjim šolam, da imajo pravočasno orientacijo o tem, kje zna biti zanimanje za programe večje in kje manjše.
"To je eden od podatkov, ki bi moral prispevati k temu, da se spreminja mreža šol. Ta naj bi bila oblikovana tako, da bi bila fleksibilna, da bi se prilagajala željam in potrebam učencev in tudi željam in potrebam podjetij in organizacij, ki strokovnjake po končanem šolanju rabijo," pravi Srdan Arzenšek. "Učenci pa si želijo včasih tudi drugih vsebin, ne samo tistih, ki jih ponujajo šole."
Je pa bilo tokrat pri ugotavljanju namer nekaj zadreg.
"Ministerstvo za šolstvo in šport je zahtevalo, da starši pisno dovolijo, da njihovega otroka anketiramo. Gre za novost s področja Zakona o varovanju podatkov in mi smo se strinjali. Od vsakega smo dobili pisno dovoljenje in veseli smo, da so se starši praktično stoodstotno odzvali."
■ Milena Krstič - Planine
4 SAŠ €M	. ' IHi^?	11. februarja 1993
Računalniški izziv
Še malo zgodovine
■ dr. Stanko Blatnik
Računalniki prve generacije
Prvi komercijalno dostopen računalnik je bil UNIVersal Automatic Calculator (UNIVAC), ki sta ga v Remington Rand Corporation razvila Mauchly in Eckert. Prvi UNIVAC je bil inštaliran v U.S. Bureau of the Census leta 1951. Postal je popularen ko je uporabljen za izračun predvidenih rezultatov predsedniških volitev (kandidata sta bila D.D. Eisenhower in A.E. Stevenson) s samo 5% glasov.
UNIVAC-u so sledili mnogi drugi proizvajalci : Honeywell, Burroughs, RCA in IBM. Kot vhodni enoti sta pri računalnikih prve generacije bili uporabljeni luknjana kartica in papirnati trak. Za spomin so se uporabljale elektronske cevi. Zato sta poraba energije in proizvajanje toplote pri teh strojih bili veliki.
Jezik, ki seje uporabljal za programiranje v teh računalnikih je bil edinstven za vsaki tip stroja in zato je dobil naziv strojni jezik ( najnižja raven računalniških jezikov). Vse operacije so v tem jeziku bile predstavljene v dvojiškem sistemu, kar ga je delalo izredno težvnim in počasnim za pisanje programov. Kot prvo izboljšanje so bili razviti zbirni jeziki (asemblerji), ki so uporabljali črke namesto Številk za predstavljanje operacij.
Računalniki druge generacije
Razvoj tranzistorjev v Bell-ovih laboratorijih v 1947. letuje omogočil razvoj računalnikov druge generacije v katerih so elektronske cevi zamenjane s tranzistorji. V tem žasu je v IBM (1955) razvit prvi jezik višjega nivoja z.a znanstveno tehnične aplikacije FORTRAN ( FORmulaTRANsIation). Nazahtevo vlade ZDA paje bil razvitCO-BOL ( COmmon-Business-Oriented-Language) programski jezik za poslovne aplikacije. Oba jezika se še danes široko uporabljata.
Ker so ti računalniki postali hitrejši sta kot vhodni mediji razvita magnetni trak (plastični trak, na katerem se podatki shranjujejo kot majhne namagnetizirane točke) in magnetni disk. (posebno pokrite plošče, ki hranijo podatke kot magnetizirane točke).
Računalniki tretje generacije
Uspešna uporaba računalnikov druge generacije je pripeljala do razvoja tretje generacije. Ko se računalnik pokaže kot korisno orodje se poveča število aplikacij, ki tečejo na njemu in v kratkem času zmogljivosti računalnika ne omogočajo realizacijo želj uporabnikov. Zato je potrebno obstoječi računalniški sistem dograditi . ali zamenjati z močnejšim.
V	obeh primerih seje pri računalnikih druge generacije pojavil problem kompatibilnosti sistemov ( tudi z.a opremo istega proizvajalca). Za sistem rečemo, daje nekompatibilen s predhodnim sistemom, če nadgradnja sistema zahteva revizijo obstoječih programov ko želimo , da bi tekli na novih vzmogljivejših računalnikih.
V	želji da razreši problem kompatibilnosti je IBM 1964. leta uvedel družino računalnikov 360. V svoji zasnovi je ta daižina računalnikov bila kompatibilna navzgor, kar pomeni, da programi, ki so bili razviti za majhne računalnike lahko tečejo tudi na največjih računalnikih dručine.
Računalniki tretje generacije so bili tudi manjših dimenzij, ker so v njih namesto tranzistorjev uporabljena integrirana vezja. Zaradi uporabe integriranih vezij seje bistveno izboljšala zanesljivost in hitrost obdelave podatkov.
Računalniki četrte generacije
V začetku 70. let so razvili procesorsko enoto na enem čipu, ki se imenuje mikroprocesor. Integrirana vezja, ki so se uporabljala v računalnikih tretje generacije so zamenjana z integriranim vezjem z visoko stopnjo integracije. Vse toje omogočilo zmanjšanje dimenzij računalnikov, njihove porabe in padec cene, tako, daje prišlo do razvoja mikroračunalnikov odnosno osebnih računalnikov, ki so danes preplavili svetovni trg.
Za to obdobje je značilen tudi hiter razvoj programskih jezikov, tako, da imamo pri računalnikih četrte generacije programske jezike, ki so enostavni in dostopni ne samo profesionalnim programerjem temveč tudi nestrokovnjakom.
Računalniki pete generacije
Japonci so v začetku 80. let zastavili program računalnikov pete generacije, ki bi v procesu reševanja problema razmišljali podobno kot človek. Programska podpora (softvvare) teh računalnikov bo izredno sofisticirana in bo lahko razumela naš naravni jezik. >
To področje računalništva strokovnjaki imenujejo umetna inteligenca - v žargonu Al (artificial inteligence) - in je področje na katerem danes v svetu dela mnogo strokovnjakov, rezultate njihovigadela pa lahko pričakujemo v bližnji prihodnosti._
Dohodnina za leto 1992
88888888888888888888888888888888
Bistvenih novosti ni
Do letošnjega 31. marca
Kot pravi vodja velenjske izpostave Republiške uprave za javne prihodke Igor Centrih bistvenih novosti pri letošnji ni. Je pa zakonodajalec upošteval nekaj mnenj stroke in tudi določenih skupin državljanov glede samih virov dohodnine in olajšav." Pri teh je najpomembnejša novost ta, da med olajšave sedaj sodi tudi nakup knjig za vzdrževane družinske člane (Modri Janez in podobno). Davčni zavezanec jo bo lahko uveljavil, če bo na njegovega vzdrževanega člana napisan tudi račun. Lani je bilo namreč kar nekaj takih, ki so uveljavljali olajšavo za otroka, računi pa so bili napisani na drugega zakonca. Dohodnina je osebni davek in tu družinska razmerja ne igrajo prevelike vloge."
Na prvi strani napovedi za odmero dohodnine za letos - tokrat je v modri barvi-je na prvi strani dodan odstavek stimulacija oziroma bonitete. To so določena izplačila
bomo morali davčni zavezanci spet vložiti napoved za odmero dohodnine.
delodajalca, kijih daje zaposlenemu v svojem podjetju, in ki predstavljajo prav tako vir dohodnine. Na 2 in 3 strani sta nekoliko razširjeni rubriki prihodki, olajšave.
Še največ novosti je na zadnji strani napovedi, na kateri je med drugim treba napisati še številko hranilne knjižice ali tekočega računa. To pa, kot trdi IgorCentrih za to, da bo lahko izpostava zajav-ne prihodke (ob morebiti ugotovljeni preveč odmerjeni dohodnini) lahko razliko hitreje vrnila.Prav tako je na zadnji strani- pri rubriki sklenitev delovnega razmerja- treba napisati trenutno zaposlitev in ne, kje je zavezanec delal v letu 1992.
"Še na nekaj naj opozorim, na rubriko B3. Tu je bilo lani veliko napak. Zavezanci so sicer napisali enotno matično številko vzdrževanega člana, tudi vse druge podatke, niso pa napisali časa vzdrževanja v mesecih. Takim olajšave zanj nismo mogli upoštevati. sicer pa ocenjujem, da posebnih težav izpolnitev ne bi smela delati. Tudi zaradi navodil, ki so obsežnejša od lanskih."
Po pomoč se zaenkrat v precejšnjem številu obračajo občani, ki so v preteklem letu vlagali v nakup obveznic, delnic.
10- odstotne olajšave od osnove ostajajo, lestvice za odmero dohodnine ( ob pogovoru) občinske izpostave za javne prihodke še niso dobile. Po izračunih sogovornika naj bi se lestvica povečala za 3- krat, za toliko seje povečala lanska povprečna plača v Sloveniji v primerjavi z letom 1991.
Kmalu nas bo spet začelo skrbeti, kako bomo napovedali dohodnino za preteklo leto, čeprav približno osemsto zavezancev iz Velenja, še ni prejelo odločb o odmeri dohodnine za leto 1991. Pričakujejo jih lahko v teh dneh. V odločbah je bilo tudi nekaj napak pri izrčunu, a bilo je prvič... Na velenjski izpostavi Republiške uprave za javne prihodke so prejeli približno 1 odstotek pritožb na odmer-ne odločbe.
V ta odstotek je zajeto marsikaj: tudi to, daje nekaj zavezancev zaprosilo za odpis dohodnine, nekaj jc bilo napak, ki so jih naredili zavezanci sami. nekaj, recimo 0,5 odstotkov, pa so "zagrešili" bodisi v velenjski izpostavi, ali pri izračunu v Ljubljani.
Za vsebinske napake obstaja logična kontrola, ki so jo opravili v izpostavah. Kaj pa za druge? Igor Centrih, vodja izpostave v Velenju pravi, da mora na napake, ki bi se pri izračunu lahko pojavile, biti pozoren zavezanec. Če v izračun sumi. lahko poda pritožbo in na izpostavi izračunajo odmero še enkrat.
Pritožba ne zadrži plačila. Če
je davčni zavezanec trdno prepričan, da je bila pri odmeri na-rejna napaka, je znesek dolžan poravnati?
-	"Zakon je jasen. V praksi paje tako, da ob nedvoumni napaki, skušamo to popraviti prej kot v tridesetih oziroma šestdesetih dneh, ko je zavezanec dolžan poravnati dohodnino. Če pa stvar ni jasna, je treba odmero poravnati in jo potem zavezanec dobi nazaj."
Pomeni to, da bo država, ker je dohodnino obračunala narobe, zaslužila? Pritožbo je treba kol-kovati, davčnemu zavezancu pa se posebej potruditi, da dobi denar nazaj?
-	"To je res po Zakonu o splošnem upravnem postopku, v praksi pa rešujemo drugače. Od zavezanca, ki jc prišel k nam in smo ugotovili napako, nismo terjali plačila upravne takse. Tisti, ki je sam podatek napisal narobe ali pa ni podal dovolj podatkov, pa je dolžan pritožbo kolkovat."
Nekateri najbolj vestni občani so napovedi za odmero dohodnine že oddali. Najbrž bo velenjska izpostava Republiške uprave za javne prihodke organizirala sprejemna mesta podobno kot lani. V prostorih izpostave pa bo občanom na voljo referent, ki bo pomagal tistim, ki na katero od vprašanj pri izpolnjevanju ne bodo znali odgovoriti.
■ T.P.
Zadnje odločbe o odmeri dohodnine so na poti
Nekaj napak je a bilo je prvič...
bilo,
Je res, da so bile napake tudi zato, ker so tisti, ki so obračunavali dohodnino, spregledali zadnjo stran, z olajšavami za družinske člane?
-	"Od 28 tisoč napovedi vih je bilo recimo napačno vneseni,. 100, z našo napako. To je sprejemljiv odstotek. Kdor dela, tudi greši."
Precej negodovanja med davčnimi zavezanci je po prejemu odločb nastalo zaradi odločb samih. Človek je moral imeti kar precej volje, pa tudi znanja, da se je prebil skozi vse člene, številke, da je lahko ugotovil, je dolžan ali dobi. Se ne da tega napisati preprosteje?
-	"Tudi sami smo opazili, da so odločbe nerazumljive. Spet pa je vmes zakon, ki pravi, da mora odločba imeti določeno obliko in vsebino. Vodje izpostav pa smo na posvetu lani, direktorju republiške uprave že predlagali, da poskrbi za obrazložitev, ki bo bolj razumljiva."
■ Milena Krstič - Planine
Gospodarske novice
Obveščamo vas, da smo prejeli nov izpisek iz Borze ponudbe in povpraševanja GZS.
Prav tako smo prejeli izpise poslovnih ponudb in povpraševanj, ki jih prejemamo od Besiness Coope-ration Centra (BBC). Bruselj pri ES. Veljavnost teh informacij je 6 mesecev.
Avstrijsko veleposlaništvo - Gospodarski oddelek nam je poslal seznam rabljenih strojev, ki v Avstriji niso več potrebni, vendar so polno sposobni še za proizvodnjo. Ta seznam lahko dobite na naši zbornici, kakor tudi vse ostale informacije o ceni.
Vse zainteresirane, ki želijo naročiti boniteto za posa-zemna podjetja iz. cone A. cone B, cone C in cone D. lahko dobijo ustrezne obrazce in ostale inforamcije na GZS - Območni zbornici Velenje, tel.: 856-920.
Republiški zavod za zaposlovanje, Enota Velenje
?»88WSf8g88888£««88S
S8S®8S«888«8?®S88 £ 88 g $ $ $ t
Kdaj lahko brezposelna oseba izgubi pravico do denarnega nadomestila ali denarne pomoči?
Brezposelne osebe, ki pri Zavodu prejemajo denarno nadomestilo ali denarno pomoč morajo izpolnjevati določene pogoje. Ministrstvo za delo je izdalo Pravilnik, ki določa, da zavarovanci lahko ostanejo brez denarnega nadomestila ali denarne pomoči v naslednjih primerih:
Neupravičena odklonitev napotitve na delo: Zavod Vam izda napotnico, s katero Vas napoti k delodajalcu na zaposlitev ali pa v program ene izmed oblik tako imenovane aktivne politike zaposlovanja. S to napotnico se morate javiti delodajalcu. Ta Vam napotnico potrdi in tako potrjeno prinesete nazaj na Zavod. Če tega ne storite, ali celo odklonite takšno napotitev, izgubite pravico do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči z dnem zavrnitve oziroma vročitve napotnice.
Neupravičena odklonitev zaposlitve: Gre za primere, ko ste napotitev na zaposlitev sicer upoštevali, ki Vam je bila ponujena skladno z Zakonom in tem pravilnikom pa naupravičeno odklonili. Ali pa, na
primer, delodajalcu postavite takšne pogoje, za katere je že v naprej jasno, da jih ne bo sprejel. Torej se izmikate zaposlitvi. V obeh primerih boste ostali brez denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči.
Odklonitev napotitve na usposabljanje ali izobraževanje: Zavod pomaga brezposelnim osebam, da pridejo čimprej do zaposlitve. Zato organizira razne oblike usposabljanja in izobraževanja. Brezposelno osebo lahko napoti na usposabljanje ali izobraževanje. Kadar brezposelna oseba takšno obliko dodatnega usposabljanja naupravičeno odkloni, ali pa se usposabljanja udeleži, potem pa ga neupravičeno ali samovoljno prekine, ostane brez denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči.
Odklonitev vključitve v program aktivne politike zaposlovanja: Zavod skrbi za svoje zavarovance tudi s posebnimi programi aktivne politike zaposlovanja. Če pa brezposelna oseba neupra-
vičeno odkloni vključitev v enega izmed programov aktivne politike zaposlovanja, se takšnemu delu izmika, ali pa se vključi in pozneje delo samovoljno in neupravičeno prekine, preneha pravica do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči.
Pravilnik dopušča tudi možnost odklonitve zgoraj navedenih del, če je zaposlitev izven kraja njegovega stalnega oziroma začasnega bivališča in jc:
-	oddaljenost večja kot 40 km ali
-	traja pot na delo in z dela skupaj v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot 4 ure, za zavarovanca z otrokom do 3 let starosti pa več kot 2 uri dnevno.
Da Vas lahko Zavod v vsakem trenutku obvesti o možni zaposlitvi, morate seveda biti doma. Vsako odsotnost daljšo od 15 dni morate prej javiti Zavodu. V nasprotnem primeru Vam izgovor, da se niste javili na poziv zavoda, ker Vas ni bilo doma, ne bo prav nič pomagal._
Krajevna skupnost Bočna
K Sfc & $ *5
s« m m
Zadovoljni z malimi velikimi dosežki
Bočna je lepa krajevna skupnost s še bolj prijetnimi zaselki, da o ljudeh ne govorimo. In ti ljudje se malo "čudno" vedejo. Navzven in na prvi pogled namreč nič ne delajo, kot da so se vživeli v položaj male in manj razvite krajevne skupnosti. Pa to seveda ni res. Res je krajevna skupnost (gospodarsko) manj razvita, res paje tudi, da kar veliko delajo, a so zadovoljni z "malimi" stvarmi, ki pa zanje veliko pomenijo. Nekako v skladu z uvodom je tudi novi mladi predsednik sveta krajevne skupnosti Dani Trbovšek pričel pogovor, da se namreč ne dogaja nič posebnega. Pa se.
Lani so posodobili cesti Bočna-Nadbočna (1.300 metrov) in Devce-Gmajna (500 metrov), postavili pretvornik za sprejem l.TV programa (!) za Kropo in bodo letos poskrbeli še za 2.program, gasilci so si zagotovili dve novi vozili, izredno imajo ureje-
Dani Trbovšek: "Saj smo kar pridni, le pohvaliti se najbrž ne znamo"
no športno igrišče, moški in ženski zbor še kar naprej veselo prepevata in bodo zanju kmalu uredili posebno sobo, pa še bi lahko naštevali te "malenkosti".
Dani Trbovšek pravi naprej: "Svet krajevne skupnosti pri nas resno dela, vedno pridejo vsi člani
in s tem ni problemov. So pa načrti zahtevni. Nekako moramo urediti "telefonijo", saj si veliko krajanov želi priključka, možnosti pa je le za vzorec. (op.p.: predsednik še ni vedel za sosednjo vest na tej strani). To bo zelo pomembna naloga, prav tako bo nujna kanalizacija, nadaljnje posodabljanje in vzdrževanje cest in še in še. Kmalu bomo postavili lepe table za posamezne zaselke, ki so nujne po uvedbi uličnega sistema; ulice so seveda zaselki sami, postavili bomo še dve javni svetilki in podobno.
Za vse to in še kaj pa ni dovolj sredstev. Zato se bomo morali zelo kmalu in temeljito lotiti priprav za razpis referenduma za krajevni samoprispevek, ker sedanjega ne bo več. Skoraj sem prepričan, da bodo naši ljudje za takšno odločitev, pogoj je le resnično pravi program."
■ /p
Solčava
"Rinka je (tudi) naša!"
O dogodkih okrog Rinke v Solčavi in v njej sami smo že pisali, dogaja pa se marsikaj. Precej je tudi govoric, ki seveda k pametni rešitvi ne prispevajo ravno veliko, kaj pa o vsem skupaj mislijo Solčavani sami? "Rinko smo zgradili Solčavani sami, da bi zares služila kraju. Dali smo jo v upravljanje domačemu planinskemu društvu, z zakonom o planinskih postojankah pa so nam jo leta 1957 enostavno vzeli. Pravzaprav točno ne vemo kako je vse skupaj teklo, lastniki so se vrstili, od kar pa naj bi bil lastnik Turist, se v Rinki menjavajo najemniki, ali je zaprta, v vsakem primeru pa propada. Zgradili
smo jo torej sami in smo zato prepričani, daje tudi naša, da moramo biti udeležni pri vsem kar se z njo dogaja. Zbrali smo vse papirje, ki smo jih našli in jih poslali pravobranilstvu, ki naj ugotovi, če je naša oziroma čigava sploh je. Sedaj čakamo, seveda pa v vsakem primeru hočemo, da bi Rinka zares služila svojemu namenu in kraju, ki jo potrebuje, da se vanjo vlaga in da bo prinašala tudi koristi," pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Solčava Damjan Havdej, vsekakor pa bo Rinka še nekaj časa "kritična" točka.
■ yp
r ■
I I I I I I
Skrb za sadovnjake
Skoraj čisto neverjetna vest
»••«»ft*«a***K»MKItB***K
In Zadrečka dolina BO telefonirala!
Zimski meseci so vsekakor čas, ko se lahko kmetje posvetijo nekaterim opravilom, ki se jim sicer ob obilici dela na kmetiji in okrog nje ne morejo. Tako je Zgornjesavinjska kmetijska zadruga v tem obdobju poskrbela tudi za različne ' oblike izobraževanja in usposabljanja. Pred nedavnim je številnim, predvsem mladim kmetom in sadjarjem v Lepi njivi o skrbi za starejše sadovnjake in njihovi obnovi teoretično in praktično predaval priznani strokovnjak za te zadeve Franc Lombergar z mariborskega kmetijskega
zavoda. Enako predavanje je takrat pripravil še v Lučah, zaradi velikega zanimanja pa bodo
podobna predavanja pripravili še v aprilu.
■ jp, foto: C.Sem
Po vseh krajevnih skupnostih Zadrečke doline v tem času ocenjujejo svoje delo v preteklem letu, novi predsedniki in člani svetov krajevnih skupnosti kujejo načrte za letos, ki pa so v veliki meri pogojeni z razpisi referendumov za krajevne samoprispevke, saj se sedanji občinski v maju izteče in novega ne bodo
razpisali.
Prav v vseh krajevnih skupnostih od Nove Štifte, Gornjega Grada in Bočne do Šmartnega ob Dreti vodstva krajevnih skupnosti vijejo roke in tarnajo nad problemom telefonije. V vseh krajih je veliko ljudi, ki si želijo telefonskega priključka, število danes možnih je komaj omembe
vredno in si zato najbolj razbijajo glave o ključu, na podlagi katerega bi te malenkosti kar najmanj boleče razdelili; vsi namreč (pre)dobro vemo kako je s tem.
In teh muk bo letos konec, čeprav še pred dnevi v nobenem kraju niso imeli niti upanja, da bi se jih odrešili pred letom 1995.
naj bi se torej zgodil pravi mali čudež! Še v letošnjem avgustu bodo v Gornjem Gradu postavili novo digitalno centralo s 600 številkami. Po vseh zagotpvilih naj bi prav te dni dobili tudi pisno potrdilo PTT-ja in takoj krenili v akcijo. Vsaj slednje jim moramo verjeti.
•JP
Za boljše obveščanje med kraji
Čistilne naprave na pohodu
V Mozirju (končno) že obratuje
Čistilno napravo s kolektor-jem do Nazarij so v Mozirju zgradili že pred leti. Mnogi so se takrat nasmihali, da sojo zgradili "na zalogo", ves sistem je vmes poškodovala še poplava, da drngih pripetljajev ne omenjamo, danes pa čistilna naprava že deluje. V tem času sicer še poskusno in ni treba biti poseben strokovnjak, da že na prvi pogled opaziš učinkovitost njenega delovanja. Vseeno bo stroka svoje povedala čez kakšen teden, ko bo
končano obdobje poskusnega obratovanja.
Seveda je to šele začetek, ki mu mora slediti še marsikaj. Kanalizacija je namreč zaenkrat urejena le v novem delu Mozirja, za ostali del je še vedno najbolj "primerna" rečica Trnava, ali kaj podobnega, čisto na koncu je razumljivo Savinja, ki pa zato ni posebej čista. Dokajšen del Mozirja torej čaka še izgradnja sekundarnega omrežja in priključevanja nanj.
Mozirska čistilna naprava pa ni edina v Zgornji Savinjski dolini. Podobna naprava že stoji v Lučah, zgrajen je tudi primarni kolektor in Lučane prav tako čaka priklapljanje nanj. Na Javnem podjetju Komunala pa načrtujejo naprej in delajo tudi.
Na Ljubnem hkrati z urejanjem struge reke Ljubnice gradijo kanalizacijo, vsa oprema za čistilno napravo v tem kraju je tudi že kupljena. Enako velja za Rečico ob Savinji, za katero so
opremo prav tako že kupili, vendar imajo manjše probleme z lokacijo zanjo v Spodnji Rečici, predvsem pa bodo morali zgraditi še primarno kanalizacijo od Rečice do čistilne naprave.
Kakorkoli že, začelo se je in to vsekakor je in bo velik prispevek k lepšemu okolje in čistejši Savinji. Obetamo si torej lahko prijetno poletno kopanje, če bodo svoj del nalog opravili še tisti, ki imajo na skrbi Savinjo.
■ yp
Konec minulega tedna so se v Lučah ob Savinji srečali predstavniki studiev kabelske televizije iz Mozirja, Gornjega Grada in Luč. Pravzaprav je neverjetno česa vsega so v posameznih krajih sposobni na povsem ljubiteljskih osnovah, s pomanjkljivo opremo, ki jo seveda nenehno dopolnjujejo, pa seveda s še ne povsem izdelanim načinom financiranja. O vsem tem so se zares tehtno pogovorili na tem delovnem sestanku, največ pozornosti pa so namenili
bodočemu sodelovanju, se pravi izmenjavi prispevkov in novic o vsakodnevnem dogajanju v krajih ob Savinji in Dreti, zlasti pa preseneča količina in raznovrstnost gradiva, ki so ga ti zanesenjaki posneli v minulem obdobju in tako ohranili pričevanje o dogodkih in dogajanjih v mozirski občini. Da so zares iznajdljivi, so dokazali kar na sestanku samem in ročno pripravili manjšo okroglo mizo o vsem kar so se in se še bodo dogovorili. •
Zdaj se lahko redno umivajo
Kar (pre) dolgo obdobje so se v Gornjem Gradu soočali z velikimi problemi pri oskrbi z zdravo in pitno vodo. Stalno jo je primanjkovalo, kaj šele v sušnih obdobjih. V zadnjih dneh seje že marsikateri prebivalec Gornjega Grada olajšano pohvalil, daje lahko normalno napolnil kopalno kad. Kakšno razkošje, če se malo pošalimo. Zares pa velja, daje bilo doslej v vodovodnem sistemu v tem kraju precej večjih okvar in voda je pridno tekla v podzemlje namesto v pipe. Lani je upravljanje z gornjegrajskim vodovodom prevzelo Javno podjetje Komunala iz Mozirja, ki se je uspešno lotilo odkrivanja in odpravljanja okvar. V minulih treh tednih so na veliko razkopavali po kraju in bodo dela sklenili v prihodnjih dneh. Da so bili uspešni, pričajo že omenjene izjave krajanov. Seveda nalog na tem področju s tem ne bo zmanjkalo, prva pa bo na vrsti akcija namestitve števcev.
■ foto: jp
iBiinvI K fegfii.^ E	»j, VvS HI t ' .v PS i ; |
	
	
r - : :M0mm^MSmHf	
Saj ni res, pa je...
V Modni konfekciji Elkroj seveda. Res je, da v tem uspešnem podjetju v redno proizvodnjo uvajajo zares veliko pridobitev, ni pa res, da to pridobitev prikazuje fotografija, ki smo jo na lO.strani objavili v prejšnji številki Našega časa. Odveč je razlagati zakaj in kako je prišlo do te zares neljube napake, vsekakor ni bila namerna. Gre za celovito postrojenje za avtomatsko krojenje, kakršnega ima ob Elkroju v Sloveniji le še murskosoboška Mura. Osnovne značilnosti tega postrojenja so seveda bistveno večja kakovost, varnost in učinkovitost, ki bo v bližnji prihodnosti nadomestilo zahtevno delo kar nekaj pridnih rok. Danes je fotografija prava.
■ foto: jp
OBČINA ŽALEC
RDEČI PAJEK
Pogovor s predsednikom
Zagotavljanje pogojev za gospodarski razvoj
Pogovarjali smo se s predsednikom Izvršnega sveta občine Žalec, diplomiranim ekonomistom Borisom Kranjcem. V aktualnem pogovoru smo se dotaknili nekaterih trenutnih trendov v gospodarstvu, pereče problematike v panogah industrije in kmetijstva in nenazadnje o kislem jabolku občinskega odlagališča komunalnih odpadkov.
NAŠ ČAS : Ali se vam zdi, da je tretje leto vašega dela v tej vladi prineslo kakšne pozitivne premike na gospodarsko razvojnem področju?
Boris Kranjc: Celotno obdobje delovanja občinske vlade jc usmerjeno v zagotavljanje pogojev za gospodarski razvoj. Neposredna povezava z gospodarstvom je zaradi pristojnosti, ki jih ima Izvršni svet, siccr majhna, razen na področju malega gospodarstva. Toda zagotavljanje prostorskih pogojev, vlaganja v komunalno infrastrukturo ter razvojna sredstva za malo gospodarstvo, v okviru proračuna pa so neposreden odraz delovanja občinske vlade za gospodarski razvoj.
Ocenjevanje lastnega dela je nehvaležna naloga, zato bi oceno o uspešnosti delovnaja na tem področju prepustil tistim, katerim jc namenjeno naše delo.
NAS ČAS: Kakšno je trenutno stanje gospodarstva v občini?
Boris Kranjc: Za preteklo leto lahko rečem, da smo se srečevali z enakimi težavami kot drugod po Sloveniji; to je z zmanjšanjem fizičnega obsega proizvodnje, kar ima za posledico povečanje števila brezposelnih. Osnovni razlog pa so prevelike zmogljivosti ob izpadu jugoslovanskega trga.
Konec lanskega leta seje trend padanja umiril, zaskrbljujoč pa je mrtvilo (razen radkih izjem) na investicijskem področju, kar jc seveda logična poslcdica trenutnega stanja, ko gospodarstvo nima niti za enostavno reprodukcijo. Doslej smo se srečali s tremi primeri stečaja, od katerih sta dva uspešno zaključena v smislu nadaljevanja proizvodnje in ohranitve števila zaposlenih, v tretjem primeru pa postopek še teče.
Letos večjih pretresov v smislu stečajev ne pričakujemo, tudi v obeh podjetjih, ki sta se "podržavili" pričakujemo uspešno sanacijo. Razveseljivo je tudi dej-
stvo, da seje število pravnih oseb po letu devetdeset več kot podvojilo, ravno na račun zasebnih podjetij, ki postajajo pomembni tudi po razultatih, saj v strokturi 4,5% zaposlenih ustvari 14,5% prihodkov, njihov delež v akumulaciji pa je več kot 30%.
NAŠ ČAS: Kakšen je delež kmetijstva v skupnem bruto
dohodku občine in ali se zavzemate za enakomerno obdavčevanje občanov?
Boris Kranjc: V strukturi prihodkov gospodarstva občine je kmetijstvo na tretjem mestu s približno 1 1%. Največji delež ustvarja indusrija z 52%, sledi pa ji trgovina z nekaj manj kot 30%.
Po uveljavitvi nove davčne zakonodaje v dveh letih praktično nismo naredili koraka naprej na tem področju. Progresivno obdavčevanje, ki je sedaj v veljavi je pravgotovo logično, vendar do razumne meje, korak naprej pa je porazdelitev bremen med davkoplačevalce v smislu razširitve zavezancev ter oživitve investicijskega ciklusa preko davčnih olajšav.
NAŠ ČAS: Ali ima veliko število obrtnikov ali zasebnih podjetnikov v vas, v žalskem izvršnem svetu svojega partnerja, ki mu je voljan pomagati, svetovati ali pa ga napotiti na pravi naslov?
Boris Kranjc: Že v proračunu za leto 1991 in 1992 smo za razvoj obrti in podjetništvo namenili razvojna sredstva, ki so bila preko natečajev razdeljena v obliki ugodnih kreditov. Tudi v letošnjem letu predvidevamo določena proračunska sredstva v ta namen, s to razliko, da jih bomo plasirali preko Sklada za razvoj obrti in podjetništva, ki je bil ustanovljen z odlokom skupščine konec lanskega leta, ravno z namenom pospeševanja malega gospodarstva. Sklad pa bo v okviru svojih pristojnosti za izvajanje osnovne naloge, pridobival poleg proračunskih tudi druge vire sredstev.
Kot druga neposredna oblika sodelovanja z malim gospodarstvom pa je vključitev v pospeševalno svetovalno mrežo za malo gospodarstvo, v okviru upravnega organa oziroma izvršnega sveta v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo, kjer bo šlo za nadaljevanje in razširitev nalog, ki so jih upravni organi v okviru svojih pristojnosti že sedaj uporabljali (izdaja dovoljenj, davčno svetovanje, zagotavljanje prostorskih pogojev...).
Menim, da se stvari na tem segmentu gospodarstva premikajo naprej, če omenim samo realizacijo zazidalnega načrta obrtne cone
Arnovski gozd, kakor tudi nad-aljne aktivnosti pri tem projektu, kjer izvršni svet zbornica zasebnega gospodarstva, kot asociacija obrtnikov in podjetnikov nastopata kot partnerja.
Vsekakor pa bi bilo zanimivo in koristno slišati odgovor na to vprašanje tudi s strani obrtnikov in podjetnikov.
NAŠ ČAS : Kislo jabolko, v katerega ste ugriznili, a ga še niste pojedli je tudi odlagališče komunalnih odpadkov. Kako je zdaj s tem?
Boris Kranjc: Deponija komunalnih odpadkov je pravgotovo ena najtežjih in za občane nesprejemljivih nalog, ki smo si jih zastavili v tem mandatu. Občani bodo končno morali spoznati, daje potrebno odpadke, ki jih proizvajamo tudi nekje skladiščiti ali pa jih predelati. Čeprav si povdar-jamo, kako visoka je naša ekološka zavest, pa se pri konkretnem reševanju problema pokaže ravno nasprotno: vsak bi odpadke porinil sosedu. Zaradi pripomb krajanov Ložnice (po prvotnem predlogu je bila kot nova lokacija izbrana lokacija Prepovedan hrib) o neustreznosti kriterijev pri vrednotenju možnih lokacij je zato pooblaščena institucija opravila ponovno vrednotenje možnih lokacij s tem, da so bili upoštevani dodatni kriteriji, ki so jih sooblikovali skupno s predstavniki krajevnih skupnosti, kjer so bile evidentirane lokacije ter možni izbor razširili še za dve novi lokaciji. Postopek vrednotenja je končan, pred obravnavno dokončnega predloga na izvršnem svetu in skupščini pa bomo poskrbeli še za revizijo projekta da izločimo kakršenkoli sum glede neobjek-tivnosti vrednotenja.
Istočasno pa bomo pospešeno izvajali aktivnosti za izgradnjo regijske deponije, ki je tudi ekonomsko bolj opravičljiva.
■ V. G.
Rekli so:
Ivan Slamnik, predsednik sveta KS Petrovče:
"Program del, ki bi jih radi opravili v letošnjem letu, je kar_ zajeten. Vemo pa že danes, da vsega ne bomo mogli opraviti, saj je denarja iz leto v leto manj, krajevnega samoprispevka pa lani v naši krajevni skupnosti nismo izglasovali. Od republike bomo dobili denar, da bi uredili pločnik v Levcu in sanirali križišče v Petrovčah, z. denarjem iz občinskega proračuna pa bi radi na novo asfaltirali cesto Arja vas-Zalog, del ceste v Petrovčah, vodovod Arja vas-Zaloška gorica, sanirali nekaj divjih odlagališč. Kaj od tega bomo naredili, pa bomo videli na koncu leta. V Žalcu še danes ne vedo koliko sredstev bomo zares dobili.
V prihodnje bomo spet morali načrtovati krajevni samoprispevek, ki pa naj ne bi pregloboko segel v žepe krajanov. Vemo namreč, da je že veliko ljudi brez dela in časi so že zelo težki."
■ Tekst in foto: -er
Skupni trud za boljši jutri
V II. svetovni vojni so vso svetovno javnost presenetili posebni japonski piloti, ki so s svojimi avioni polnimi razstreliva iskali za svoj samomorilski cilj sovražnikove ladje in druge vojne cilje. Imenovali so se kamikaze.
Dandanes se za kamikazo poimenuje šoferja ali mopedista, ki brezglavo divja po naših cestah in se ne vpraša, kakšno škodo lahko povzroči. Tokrat smo prvič razmišljali o tem, da bi lahko bil kamikaza Se tudi kdo drug, kakšen Savinjčan npr. Če so bili samurajs-ki piloti tudi od nekoga poslani, potem so praznožepi in prenažrti obljub naši ljudje tudi od nekoga oz. zaradi nekoga podrajsani. In če rečemo ljubkovalno koitusu tudi čikičiki, potem lahko podobno gospodarsko krizo poimenujemo namahama. To seveda nima nobene zveze z žalsko namo, ker tam "hamo" imajo, le vsi mi nevedni živčki in samurajski revčki (še posebej 15. v mesecu) moramo biti pravi kamikaze, da zaradi svoje kruljenja v želodcu in nenasitnih v nebo vpijočih želj svojih tečnih otrok ne zasedemo ene izmed trgovin ali drugih objektov naših sovražnikov.
Garderoba, ki jo omogoča košarica
Kdo je kriv, da smo se Savinjčani iz pridnih Slovenk in Slovencev spremenili v novodobne kamikaze oz. namahamčke, je seveda brezpredmetno vprašanje. Brezglavo letanje za vitaminsko in mesno košarico je na našem sporedu savinjskega prvenstva za odpravo lakote in nas ne zanima nič drugega več kot: Kdaj bo bolje?
■ Tea Rinček. foto: Ljubo Korber
Od Celja do Dobrovelj
Občinski praznik na Ponikvi
**«*»«a«**W«»S*«M»«M*
Predsedstvo SO Žalec, ki je zaživelo kot organ šele s prihodom takratne nove strukture politikov (Dobnik, Cilenšek, Šporin...) je kot vsako leto obravnavalo tudi prispele vloge za organizacijo občinskega praznika. V preteklosti so se KS borile za organizacijo, predvsem iz razloga, ker je to bila prilika, da se izgradi kakšen nov kulturni dom. kakšna cesta ali vodovod in podobno. Že v lanskem letu so bile podane mnoge pripombe na takšno organiziranje občinskega praznika. Tokrat je za veselico pripravljenih okroglih 100.000,00 tolarjev. Za drugo ni denarja. Člani predsedstva so potrdili Ponikvo za kraj praznovanja. Nekateri skeptiki pa se vseeno sprašujejo, kako kontrolirati, da ne bo kaj pricurljalo iz kakšnega komunalnega ali drugega fonda.
Vendarle direktorica
vuf
Kot smo že poročali, naj bi Agrina Žalec dobila novega glavnega direktorja. Na javni razpis za to delovno mesto sta se prijavila dva kandidata, izbrana in imenovana je bila Danica Korent. Ker se je njen protikandidat, Franci Rezar. pritožil na sodišče združenega dela, gospa Korent ni odpovedala svoje dosedanje službe na občinskem sekre-taristu za gospodarstvo in družbenoekonomski razvoj. Zdaj je to vendarle morala storiti, saj je Franci Rezar umaknil pritožbo, ker naj bi spoznal, daje tožba zanj samo izguba časa in denarja.
■	rox
Spoznajte Meto Rainer
Meta Rainer je ena najbolj priljubljenih otroških pesnic pri nas. Piše tudi humoreske in satire, za odrasle je izdala eno pesniško zbirko z naslovom "Skozi prste".
Učenci osnovne šole Petra Šprajca - Jura iz Žalca so sjelenili, da bodo v okviru kulturnega dne podrobno predstavili ne samo pesnico in njeno delo, ampak tudi vse, kar je povezano z njo. Od krajev, kjer je živela, do mode njene mladosti. V kulturnem domu bodo o vsem tem pripravili razstavo, poleg dopoldanske prireditve za šolarje pa bo v petek, 19. februarja, ob 17. uri še ena, na katero so vabljeni vsi, ki poznajo hudomušno pesnico iz Žalca in seveda predvsem vsi tisti, ki bi jo radi spoznali še bolje.
■	rox
Politizacija črnih gradenj
Že v prejšnji številki smo nekaj malega omenjali tudi črne gradnje v občini Žalec. Tako so pretekli teden obravnavali črne gradnje tudi na predsedstvu SO Žalec. Očiten poskus da se odgovornost razširi tudi na politične subjekte v občini ni najbolje uspel. Medtem, ko se nekateri še niso dokopali do spoznanja o kompetencah in razmejitvah in bi nekatere objekte prej porušili kot druge, sta predsednika DPZ in ZZD jasno in glasno povedala, da ne mislita kriti hrbta nobeni inšpekcijski službi ali upravnemu organu in se jima zdi, da obravnava črnih gradenj na dnevnem redu predsedstva občine pravno-formal-no nima nobene veljave in je torej brezplodna. Debata se je pri tem torej zaključila. Sedem izbranih objektov brez ustrezne dokumentacije, po besedah gradbenega inšpektorja, bi naj takšnih objektov bilo precej več, torej v bližnji bodočnosti še ne bo porušenih za vzor ostalim.
■	vuf
Zadnja priložnost
Sadeks je bil v preteklih letih ena od uspešnejših Agrininih strateških poslovnih enot. Zlasti zaradi izgube jugoslovanskega trga pa so sc rezultati poslovanja začeli slabšati, prav tako so bili neuspešni vsi dosedanji ukrepi za izboljšanje poslovanja. Prejšnji teden je zato poslovni svet Agrine sklenil, da po treh letih nezmanjšane izgube poskusi še enkrat oživiti to poslovno enoto. V ta namen sojo kadrovsko okrepili z novim direktorjem Francem Rezarjem, ki mora pripraviti ukrepe za izboljšanje položaja v Sadeksu. Če mu to ne uspe. bodo ukinili Sadeks. v katerem je trenutno zaposlenih samo še deset delavcev.
■ rox
Žgečkljiva
"Hov, hov, daj še meni malo!!" "Si nor, ta grižljaj je edina razlika med tvojim pasjim življenjem in mojim posr..." ■ foto: Ljubo Korbar, tekst: VUF
Novice, ki odkrivajo tančice

OBČINA ZALI
Podelitev Savinovih odličij
HM»»Ktttt»K«»*M««»M«*M
"Za domovino -s Prešernom naprej!"
Govori se, da bo novi znak Zavoda za kulturo ležeča peščena ura. Pojavila so se že prva ugibanja, zakaj tako. Najbližje resnici je domneva, da čas prehitro teče za premike v kulturi v Žalcu, zato pa ležeča peščena ura simbolizira dinamiko kulturnega dogajanja.
***
Izjavo tedna je prav gotovo podal savinjski župan in prvak druge najbolj sesute stranke v Sloveniji, profesor Milan Dobnik: "Volilci so neumni, še bolj neumni pa smo mi v stranki, kijih nismo znali prepričati!"
Za nakup preboldskega hotela se zanima eden izmed največjih podjetnikov v občini Žalec. Ali je njegovo zanimanje za hotel povezano s spreminjanjem hotela v tovarniško
menzo nam ni uspelo izvedeti.
***
Predsednikovanje osebe nabrušenega jezika in neustrašnega duha v KS Braslovče so nekateri zlobni jeziki preimenovali v Leta savinjskih pustolovščin Lažnivega Kljukca.
Obnova mostov
V občini Žalec naj bi v letošnjem letu obnovili štiri mostove na lokalnih cestah, za kar je predvideno 28 milijonov tolarjev. Po programu naj bi obnovili mostove na lokalnih cestah Arja vas-Zalog, Čeplje-Pondor, Gomilsko-Grajska vas in Dolenja vas-Šešče. Pri slednjem gre za most čez reko Bolsko na Lapurju kot pravijo domačini. Star je kar okrog 150 let in je bil obnove nujno potreben. Letošnja zima je bila tudi nalašč za gradbena podjetja, saj so lahko neprestano delala. Tako so gradbena dela že zaključili na dveh mostovih, in sicer most na lokalni cesti Arja vas-Zalog in Dolenja vas-Šešče.
■ Besedilo in slika: -er
spominja graditve osrednjega kulturnega doma v Žalcu, ki so ga zgradili s samoprispevkom, ko je kriza že glasno trkala na slovenska vrata. Takrat so bili politični pritiski na kulturnike zelo močni. Sicer pa se mu kot kulturniku ni bilo treba bosti s politiko: "Na občinski ravni smo se vedno ukvarjali s kulturo in ne politiko. Mi smo gradili ljubiteljsko kulturo, tu pa ni političnih zdrah zaradi položajev in prestiža. Kjer se dela iz ljubezni in zastonj, tam ni prevelikega ri-valstva. Denarje tisti, ki kvari ljudi."
Je že tako, da se v zadnjem času pri nas spet vrti vse okoli denarja, ki vedno bolj postaja edino merilo uspešnega dela. "Po plodnih letih samopu-pravne kulture so prišla sušna leta", pravi gospod Razboršek.
H Ksenija Rozman
Metrski sulc iz Savinje
Nenavadno ribiško srečo sta minuli konec tedna imela Martin Trebše in Božo Slukan, oba člana Ribiške družine iz Šempetra. V Savinji na Polzeli je Martinu prejel na trnek sulc, dolg 98 cm in težak 9 kilogramov. Na posnetku na levi Božo Slukan, kije pomagal Martinu pri ulovu kapitalnega sulca.
■ Besedilo in slika: -er
Delavci LIKO iz Uboj pri montaži ograje na mostu čez potok
Plrešico na cesti Arja vas-Zalog.
Delavci Vegrada pa so prav tako zaključili gradbena dela na mostu čez potok Bolsko na cesti Dolnja vas-Šešče.
Ples in še kaj
Kulturno življenje na Polzeli je zadnja leta zelo razgibano, gotovo pa je v zadnjem času prava poživitev tudi plesna skupina Savy, ki jo vodi Savina Vybihal. Pri dosedanjih prireditvah je skupina pogosto sodelovala, tokrat pi jc sama pripravila celotno predstavo, v kateri so z raznimi plesi in glasbo ter lepimi kostumi, sceno in koreografijo pripravili za gledalce zares prijetno zabavo. Na sobotni predstavi so poleg skupine nastopili še čarovnik Peter Debeljak, s skečem Jaka Jeršoč, na klavirju je igrala Katarina Pustinek, pripravili pa so tudi manjšo modno revijo. Sobotno prireditev bodo ponovili 13. februarja ob 17.30 uri v dvorani Svobode na Polzeli.
Na sliki vidimo eno od skupin številne plesne skupine Savy.
■ Besedilo in slika: -er
NA KRATKO
Pomoč v vrednosti 90 tisoč DEM
Žalec - Člani Kulturno-športnega društva naših zdomcev v Sal-zburgu. ki že več kol leto dni zbirajo v Avstriji pomoč za begunce v žalski in celjski občini, so minulo soboto žc trinajstič pripeljali pomoč. Po besedah podpredsednika Slovensko-športno kulturnega društva, Franca Pesjaka, je bila ta pomoč vredna okoli 90 tisoč DEM. Tokrat so z dvema kamionoma pripeljali hrano, prašek in drugo kozmetično blago.
-er
Lutkarji iz Šmihela v Braslovčah
Braslovče - Kulturno društvo iz Šmihela pri Pliberku na avstrijskem Koroškem že petnajst let sodeluje s kulturnim društvom v Braslovčah in z OŠ Vlado Bagat iz Braslovč. Med seboj izmenjavajo razne kulturne prireditve kot so nastop pevskih zborov, dramskih in lutkovnih skupin. 15. februarja bodo na OŠ Braslovče gostovali Šmihelčani. ki se bodo tokrat predstavili z lutkovno skupino. Pripravili bodo dve predstavi, in sicer ob 9. in 10. uri.
-er
S Kolumbom v Ameriko
% m m « m m % m >» x %s $ & % st m % %
Polzela - Pod naslovnom S Kolumbom v Ameriko so se učenci predmetne stopnje na OŠ Polzela podali na pot raziskovanja. O svoji pustolovščini so poročali z besedo, plesom in bogato razstavo minuli petek v novi telovadnici na Polzeli pred več sto starši. Gost prireditve pa jc bil Andrej Strmecki, arhitekt, glasbenik in znani svetovni popotnik, ki jc približal indijansko kulturo in pel južnoameriške pesmi.
-er
S temi besedami je pesnik Ervin Fritz končal svoj uvodni nagovor na osrednji proslavi slovenskega kulturnega praznika, ki sta jo 6. februarja pripravila Skupščina občine Žalec in Zavod za kulturo Žalec. Ob tej priložnosti so v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu podelili tudi Savinova odličja za leto 1992.
Že osemnajst let podeljujejo	H
v občini Žalec odličja za dolgo-	^rH
letno delo ali izjemne dosežke v	j JH
ljubiteljski kulturi. Vsa ta leta je	^^^Bjrafl
bil predsednik odbora za podel-	H
Razboršek,	..„-rt-BI
paj z žalskim županom Milanom	k, JLfl
Dobnikom
-t* J|
Savinova priznanja
Savi novo priznanje za preteklo leto je dobil Mladen Melanšek, ilustrator in oblikovalec iz Žalca, avtor številnih plakatov in celostnih podob podjetij. Marija Završnik je knjižničarka v osnovni šoli Vransko, priznanje je prejela za svoje uspešno delo z otroki in za dve projektni nalogi o W. A. Mozartu
Nagrado s plaketo sprejema Borut Pečar Iz rok ptredsednh ka Skupščine občine Žalec prof. Milana Dobnika
in A. M. Slomšku, s čimer je presegla okvire šolskega knjižničarja.
Priznanje je prejela tudi poslovalnica Mladinske knjige
iz Žalca, ki že leta s priložnostnimi razstavami različnega gradiva v svojih izložbah domiselno opozarja občane na kulturne in druge dogodke.
Savinove plakete
Jože Zidanšek, župnik iz Braslovč je plaketo prejel za svoje pomembno delo pri obnovi sakralnih spomenikovln obeh
trgov v Braslovčah. Tiskarna Marginalija pa je eden najpomembnejših sponzorjev kulturnih prireditev v žalski občini, organizatorjem je poleg tega vedno pripravljena strokovno svetovati glede tiskanja vabil, plakatov in katalogov.
Savinove nagrade s plaketo
Kustosinja celjskega muzeja, Milena Moškon, je nagrado dobila za svoj prispevek v raziskavah keramične proizvodnje v Savinjski dolini, za sodelovanje s Savinovim likovnim salonom, svetovanje pri ureditvi Savinove hiše in galerije Doreta Klemenčiča Maja. Prav tako je nagrado prejel ilustrator Borut Pečar iz Ljubljane, za ilustracijo knjige "Skozi prste" pesnice Mete Rainer. Za uspešno delo pa je bilo nagrajeno tudi Kulturno društvo Ivan Cankar iz Tabora.
V imenu prejemnikov odličij seje zahvalila Milena Moškon. Prireditev se je končala z nastopom violinista Francija Riz-mala in harfistke Mojce Zlobko.
■ K. Rozman
Zoran Razboršek
"Kjer se dela iz ljubezni,..."
Zoran Razboršek je bil osemnajst let predsednik odbora za podelitev Savinovih odličij. Danes že lahko uporabim pretekli čas, kajti v tej funkciji je ob letošnjem kulturnem prazniku nastopil zadnjič. Na zvezi kulturnih organizacij pravijo, da ga pogrešajo že vse od takrat, ko ni več predsednik Kulturne skupnosti Žalec, saj je s svojim ugledom, znanjem in pristopom ohranjal stike z vsemi kulturnimi društvi, tudi najbolj oddaljenimi od občinskega središča.
Sicer pa je bil rojen v Arji vasi in tu živi skoraj vseh štiriinosem-deset let, kolikor jih bo dopolnil letos. Gimnazijo je končal v Celju, študiral je na ekonomski fakulteti v Zagrebu, v dveh delih, kot pravi sam. Čas vojne pač. Po diplomi seje zaposlil na srednji ekonomski šoli v Celju. Med drugim je bil tudi direktor Centra za usmerjeno izobraževanje v Žalcu. Sploh je bil vedno zelo aktiven na kulturnem in drugih področjih.O delu na kulturnem področju pravi: "Naše osnovno načelo je bilo, da je osnovni pogoj za razvoj kulture nek prostor, v katerem se lahko ljudje zbirajo. Tako smo v teh osemnajstih letih zgradili šest kulturnih domov in jih generalno obnovili devet. Danes ima v naši občini vsaka krajevna skupnost svoj kulturni prostor, ki pa se seveda uporablja tudi za druge priložnosti."
Zoran Razboršek se dobro
Večer z Vido Jeraj - Hribar
»•KiiBKiitoMaiaafna««*««*
"Kar je lepo, moraš povedati!"
Večer z Slovenko leta, violinistko, pisateljico, priletno damo in simpatično gostjo Vido Jeraj - Hribarje bil tudi za tiste, ki šc niso prebrali njene knjige "Večerna sonata", lep. Eden tistih, ko domov odhajaš poln vtisov in globokih misli, ko nehote primerjaš svoje življenje z njenim bogatim, velikih dogokov polnim. Tatjana Hudomalj, kije pogovor vodila in lepo izpeljala, jc pričela nekako takolc:"Deželo, kjer človek prebiva, ima človek rad. Že res, da jo je morda le za pest, vendar ji dajejo pečat ljudje, ki živijo v njej..." Vida Jeraj - Hribarje prav gotovo ena od tistih, ki soji dali močan pečat.
Hudomušno nasmejana pove, daje lepo biti Slovenka leta, dajo to navdaja s srečo. V sprehodu skozi njeno bogato življenje nas najprej popelje na Dunaj, v svoja otroška leta, ki soji šc danes vir, iz katerega črpa. Niza dogodek za dogodkom, vendar sc vedno vrne na začetek teme. "Ivan Cankar mi je posadil vse, kar imam lepega. Napisal je tudi črtico o meni, v njej sem bila Ana." Spominja se, kako jc opisal njene žive oči in ko se vpraša, kaj je le videl v njej, mi to vemo."Vlil mi je vse tisto, kar sem že imela v svoji naravi, lepo je risal, pripovedoval pravljice..."
S knjigo je želela postaviti piko na i, povedati zanamcem, kaj vse jc
doživela, se oddolžiti staršem in vsem tistim, ki jih je v svojem 46 letnem rednem delu spoznala in cenila njihovo požrtvovalnost. S knjigo je prebila led pozabe, oglašajo seji zanci in učenci iz vseh koncev sveta. Veliko znanja je dajala drugim, odkrila mnoge glasbene talente. Pripovedovanje tu in tam prekine z anekdoto, oči se ji zaiskrijo. Govorila je o bolečini in ljubezni, lepoti življenja, njegovih skrivnostih. Ko voditeljica omeni vnukinjo Majo, ki je šla po njenih stopinjah in jc danes dobra violinistka, z njenega obraza sije sreča. Mimo slovenske značilnosti, nevoščljivosti, ki jojc po njenem mnenju vse preveč, ne more. Sama tega nc mara in dokaz, daje na pra-
vi poti, ji je tudi to, da sejo mladi vedno bolj oklepajo, saj vsak njihov talent pestuje, neguje. Rada je v središču dogajanja in rada bi napisala še eno knjigo. Tokrat o živalih, ki jih je bilo veliko v njenem življenju. Spomni se dresirane bele miške, golobov, 100 zajcev, koze ( ki jo jc peljala ženit skozi Tivoli) in nas nasmeji z anekdoto o oslu, ki ji gaje nekoč pripeljal sin. Videlo se je, da je tudi ona uživala skupaj z nami. S svojo iskrenostjo meje na trenutke prav presenetila. "Kar je lepo, moraš povedati. S tem daš mladim malo misliti, da človek raste v lepoti in luči, da se ne skriva v temi."
■ bš, foto: Aljoša Videtič
8. mesec kulture v občini Mozirje
Republiško priznanje Franciju Goljufu
Z nedeljsko slavnostno prireditvijo v Gornjem Gradu so v mozirski občini pričeli s prireditvami v mesecu kulture v mozirski občini, ki sta ga letos žc osmič zapovrstjo pripravila Zveza kulturnih organizacij občine Mozirje in Zavod za kulturo Mozirje. Dvorana gornjegrajskega prosvetnega doma jc bila polna, o pomenu kulture in njenega praznovanja je spregovoril predsednik prosvetnega društva Gornji Grad Edi Mavric. lep program so pripravili domači kulturniki, moški in ženski pevski /.bor iz Bočne, gostje prireditve pa so bili godbeniki godbe na pihala občine Mozirje pod vodstvom Francija Goljufa, ki so za svoj konccrt poželi veliko odb-oravanjc.
Prav kapelnik Franci Goljuf jc na prireditvi prejel republiško priznanje ZKO, občinska priznanja s plaketami pa so prejeli Alenka Žagar in Franc Pečnik iz Mozirja, Ana Naraločnik z Ljubncga. Anica Pečovnik iz Luč, Viktor Grud-nik z Nove Štifte, Ivan Mavrč, Ivan Vczočnik in Vida Cajner i/. Gornjega Grada, Ana Lamut i/. Mozirja in Lovro Goličnik iz Šmihcla.
Sicer sc prireditve vrstijo v
vseh večjih in manjših krajih. Jutri, v petek, bodo v Galeriji Mozirje ob 18.uri odprli 50.samostojno razstavo del Gorana Horvata, tokrat iz zbirke interpretacij W. Shakespeare« "Kakor vam drago". Razstava bo posvečena 20-letnici umetnikovega ustvarjanja, sodelovala pa bosta tudi Tone Partljič in pianist Hinko Haas.
glasbeni portret: Jon Secada
JON SECADA sc je kot Juan Francisco Secada rodil 4. oktobra 1963 v Havani na Kubi. Kot najstnik je ta 1.78 metra visok in 76 kilogramov težak pcvcc delal kot natakar v restavraciji svojih staršev. Žc takrat je pokazal velik interes za glasbo, saj jc cclc ure preživljal ob radijskem sprejemniku in se učil pesmi znanih izvajalccv, kot so El-lon John, Stcvic Wondcr in Billy Jocl. Po končani gimnaziji sta mu starša z lastnimi prihranki omogočila študij glasbe na univerzi v Miamiju. "Nikdar nc bom pozabil, da sta mi starša tako zelo pomagala," pravi Jon danes in dodaja: "Brez njune pomoči ne bi nikoli prilezel tako daleč."
Sprva jc, bolj kot pevec, Jon Secada želel postati komponist. S prijateljem Miguelom Morejanom sta v času študija imela ansambel, ki jc na zabavah preigraval uspešnicc
z glasbenih lestvic. Tako sije nabiral prve odrske izkušnje tudi kot pcvcc. Svoj prvi nastop je imel na sil vestrovo leta 1979, ko je s skupi-
Zgodilo seje...
11.svečana
LETA 1880
V	rubriki "Gospodarske stvari" je Slovenski gospodar objavil tudi naslednji članek z naslovom "Ukaz vsem občinam zastran izdajanja potnih listov za živino":
"Visoko c.kr. namestnijstvo je z odlokom štv. 541 ukazalo, da se za naprej potni listi za živino (Viehpasse) smejo le izdajati, ako seje občinski predstojnik prepričal, daje živina, za katero se potni list potrebuje, najman-je deset dni v lasti prosilca bila. To tedaj naznanjam z dostavkom, da bi se vsaki občinski predstojnik, kateri bi ta ukaz zanemarjal, ojstro kaznovati moral."
Si lahko predstavljate kakšne gneče bi bile na občinah, če bi tudi danes morali izdajati takšne vrste potnih listov. Že z izdajanjem potnih listov za ljudi imajo namreč več kot preveč dela.
V	isti številki Slovenskega gospodarja je bil objavljen tudi članek iz Škal:
"V zadnji štv. "Gospodarja" se je nekdo glede zadnje volitve občinskega predstojnika (župana) in one cerkvenih ključarjev z zmago svoje stranke hvalil in može nasprotne stranke napadal. No, pri volitvi župana je v istini konservativna stranka zmagala, če je nam že tako ljubo Stanke krščevati; ali v Skalah o konservativcih in liberalcih govoriti, je toliko kakor v mehih svetlobo v temno sobo nositi. Kje je kaki liberalec v Skalah? -
Pojte, pojte! Stranki sta bili dve, pa obe
enako liberalni ali klerikalni ali konservativni, kakor hočete; le ena je hotela tega moža, druga je agitirala za drugega. Večino glasov je močnejša agitacija dosegla in le vsled tega je Srebotnik župan postal. Stari župan pa. kakor ta, je skozi in skozi poštena duša, ki je pri županovanji svojo sposobnost dokazal in mnogo za blagor občinski žrtvoval. Od novega bodemo še le videli. Srenjski računi so pri predstojniku vsakemu na razpolago ležali, tudi bili popolnoma potrjeni do krajcarja. Zakaj se dopisnik ni potrudil jih malo pregledati? Glede cerkvenih ključarjev bodi toliko omenjeno: osebnosti ključarjev se ni nikoli nobeden dotikal, ker sta dva poštenjaka, le nekemu sklepu njihovemu in izpeljavi tega sklepa so se nekateri protivili. Ali tudi temu je že davno "viža" proč. Zakaj bi mrtvece budili?"
Strankarsko prepiranje ima na Slovenskem torej že kar bogato tradicijo!
Za konec pa še "smešnica", ki je bila prav tako objavljena v isti številki Slovenskega gospodarja:
"Možje imel bogato pa hudo ženo, ki ga je večkrat natepla. Vendar tega ni dal za živi svet komu veljati. Nekokrat uide razdraženoj ženi pod veliko mizo, ko nenadoma sosed v sobo ustopi. Začuden vpraša ta, zakaj pod mizo sedi? Jezen mu zavrne mož: "Kaj to tebi mar, jaz sem tukaj gospodar in lehko sedim, kder koli hočem!""
. Damijan Kljajič
Povejmo še, da bodo v soboto ob 15.uri v osnovni šoli Šmihel predstavili knjigo LovraGoličnika "Moj šmihelski svet", istega dne ob 19.uri se bo v Lučah pričela prireditev "Pesem je pri nas doma", sicer pa bodo pevski konccrti in gledališke igre še po številnih drugih krajih.
■/P
GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE
»•»■"•■■•»•»KBKB*
V eni od prejšnjih številk sem zapisal, da se znani country pevki Dolly Parton obeta kar milijon dolarjev od avtorskih pravic za pesem "I will always love you". Čeprav Dolly najbrž že dolgo časa ni potrebno dvakrat obrniti vsakega zasluženega novca, ji bo ta milijonček nedvomno prišel zelo prav. Komu pa ne bi?
Tisto, kar pri vsej stvari najbolj moti, jc občutek, da do popularizacije omenjene pesmi ni prišlo spontano, ampak jc Ic-ta posledica premišljenih pote/, nekaterih posameznikov v diskografski industriji. Ne morem sc namreč znebiti občutka, da omenjena skladba ni
:j£SSSS8SS>ffi5SS!i8SSSS!StiSSS5SSSSi
bila izbrana naključno (takih in podobnih je danes na tisoče), ampak je o njeni usodi odločal denar. Nobena skrivnost ni, daje ta tisti, ki usodno usmerja tokove svetovne pop kulture. In če kje, potem pregovor, daje denar sveta vladar, šc kako drži ravno v svetu popularne glasbe. Res je. da ogromno skupin in posameznikov, ki se ukvarjajo z glasbo, to počne iz prepričanja in v lastno zadovoljstvo.
Res jc tudi, daje šc več tistih, ki sc preizkušajo v rock'n'rollu ali popu z namenom, da bi nekoč postali slavni, ali da bi od tega lahko vsaj spodobno živeli. Ene in
« * ss s
druge slej ko prej zgrabijo mlini svetovne glasbene industrije, ki
jih, ustrezno premlcte, ponudijo nenasitnemu pop tržišču ravno v taki obliki, kakršno le-to zahteva. Redki so tisti, ki se jim je uspelo izogniti tem ustaljenim tokovom zabavnoglasbenih voda, nemalokrat nevarnih, z nenehno grožnjo, da poniknete v njihovih nepredvidljivih vrtincih. In, če so ti, ki jim jc uspelo obdržati lastno identiteto, tudi komercialno uspešni, imajo vse možnosti, da se dolgo obdržijo v samem vrhu popularne glasbe in sc z velikimi črkami vpišejo v zgodovino svetovne pop kulture
Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo, ponujajo, ljubijo...
Na praznični dan je bila v Mozirju prireditev "Mozirje prepeva", na kateri se je predstavilo pet domačih zborov s preko 160 pevci, od
najmlajših do najstarejših
no igral na neki šolski zabavi. Takrat je zaslužil 100 dolarjev.
Kasneje gaje, med nastopom v nekem klubu, odkril Emilio Es-tefan, mož in hkrati producent pevke Gloric Estefan ter vodja skupine Miami Sound Machine. Emilio je bil navdušen nad velikim glasbenim talentom Jona Secade in ga povabil k sodelovanju. Kot avtorje Secada nato sodeloval na LP-ju Glorie Estefan, "Cuts both ways". Njegova pesem "Corning out of the dark" (z LP-ja "Into the light"), pa jc postala hit številka ena v ZDA. Kot pevec spremljajočih vokalovje sodeloval na turneji Glo-rije Estefan, kjer je smel sam odpeti tudi svojo pesem "Always something".
Leta 1992 je izšel njegov album prvenec. Že prvi single s tega albuma, "Just another day", pa je postal mega hit in ponesel slavo tega ameriškega pevca kubanskega rodu po vsem svetu.
Filmska uspcšnica BODY-GUARD jc povzročila, da so številni "angeli varuhi" popularnih medijskih zvezd odvezali jezike in seznanili javnost z bliščem in bedo svojega poklica. Tako smo lahko izvedeli, da najboljši telesni stražarji zahtevajo za svoje delo tudi do 750 000 DEM na leto. Najbolj znana agencija, ki skrbi za varnost zvezdnikov, je agcncija GAVINA DE BACKERJA. Ta zaposluje kar 41 mož, ki varujejo tako slavne osebnosti, kot sta MADONNA in MICHAEL JACKSON. Šest do dvanajst mož
ju spremlja na vsakem koraku, tako med joggingom, kot med nakupovanjem v supermarketu. Ti fantje so navadno nenormalnih dimenzij. Tako 27-letni Mitch Al-den, ki skrbi za varnost zvezdnikov iz nadaljevanke Bcverly Hills 90210, tehta kar 140 kilogramov. **> STEPHAN1E SEYMOUR (24), življenska sopotnica frontma-na skupine GUNS'N'ROSES, AXLA ROSEA, ki seje dala gola fotografirati za februarsko številko revije za moške PLAYBOY, je izjavila, daje sicer divji Axl v privatnem življenju zelo ljubeč in
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 18.30 uri na Radiu Velenje Vsak četrtek v tedniku Naš čas
Za nami je peta oddaja sedmega kroga Lestvice domačih ansamblov. Nekoliko pohiteti smo morali v tej oddaji, ker nas je čas preganjal, zmagovalce pa smo vseeno dobili. Takole ste glasovali:
1.	ANS. N1KA ZAJCA: "Ljubezen ni le beseda"	5 glasov
2.	ANS. DAN IN NOČ: "Andraž"	4 glasovi
3.	ANS. OTTAVIA BRAJKA: "Ma oštja, kakšen kapitan" 3 glasovi
4.	ALPSKI KVINTET: "Ko Štajerc v hribe gre"	2 glasova 4. CELJSKI INSTR. KVINTET: "Voščimo Abrahamu vsi" 2 glasova
6.	ANS. VINKA CVERLETA: "Fantič mlad"	I glas
7.	ANS. JOŽETA ŠUMAHA: "Ljubezen je bolezen" 0 glasov
Vili Grabner
obziren. Menda zelo rad kuha in ji vsako jutro prinaša zajtrk v posteljo. Prava copata torej! 6. februarja je Axl dopolnil 31 let. *** BOY GEORGE piše avtobiografijo. Do sedaj jc napisal že več kot dvesto strani, na katerih opisuje svoje življenje od rojstva do danes. Knjigo naj bi končal mcscca maja, že sedaj pa najavlja, daje v njej nekaj pikantnih podrobnosti, ki bodo marsikoga šokirale. *** CHRISSIE HYNDE, pevka skupine THE PRETENDERS, je oznanila izid novega albuma te legendarne zasedbe. Kot fanatična vegeterijan-ka, pa se bo ta 41 -letna glasbenica močno angažirala pri propagiranju brezmesnih hamburgerjev v ZDA. *** Ameriški beli rappcr VANILLA ICE, ki se ga spominjamo po njegovem velikem hitu ICE, ICE BABY, je ponovno v študiju, kjer pripravlja material za nov album. Poleg tega pa ima ta 24-letni glasbenik precej problemov v zasebnem življenju. Njegova sanjska vila v Miamiju ga namreč stane tako zelo veliko, dajo bo verjetno moral prodati. Če seveda problema ne bo rešil izid novega albuma.
■ Mitja Čretnik
' ° '-.'"J
ZA RAZVEDRILO
KOZMETIČNI NASVETI
(ncrcskcp)
^ OVEN 21. niarca do 21. aprila
Slabo voljo boste hitro pregnali, saj boste v teh dneh dobili zelo dobro novico, ki se bo poznala tudi na debelini denarnice. Tudi zato, ker bo povsem nepričakovana. Dileme, kaj sedaj storiti, za vas ne bo. saj boste uspeli tudi nekaj zaostalih obveznosti uspešno spraviti pod streho. Zato boste uživali, hkrati pa razrešili tudi čisto osebno, z ljubeznijo povezano dilemo.
BIK od 22. aprila do 20. maja
Ko bo žc vse kazalo, da se bo vaše osebno življenje uredilo in postavilo v ustaljene tire, bo spet posegla vmes usoda. Ne boste se hoteli sprijazniti z določenimi pogoji, ki vam bodo postavljeni, zato se bo zgodba odvrtela nazaj na tisto točko, iz. katere ste pričeli graditi pred nekaj meseci. Kriza bo hitro minila tudi zaradi vaše narave, sprijaznili pa se ne boste tako hitro.
H DVOJČEK od 21. maja do 21. junija
Vedno bolj zasanjano boste gledali in uživali v romantičnih trenutkih. ki si jih boste znali pričarati tudi sami. Seveda v dvoje. Veliko boste govorili in včasih malo pretiravali, kar se lahko dobro izteče, ali pa tudi ne. Vtis bo prav gotovo močan, to pa vam je v tem trenutku tudi cilj. Zdravje vam bo rahlo opešalo, zato posvetite več pozornosti redni prehrani.
S RAK od 22. junija do 23. avgusta
Ko bo žc kazalo, da ste se izkopali iz vseh finančnih težav, se bo pojavila nova. In to čisto nepričakovane vrste. Ne bo šlo drugače, kot da boste prelomili obljubo, ki ste jo dali sami sebi - denar si boste morda morali tudi izposoditi. Sicer pa ne bo vse tako črno, neko delo boste zelo dobro opravili in upravičeno poželi tudi pohvale. Veliko vam bodo pomenile.
<Q LEV od 23. julija do 23. avgusta
Ko vas bo prijelo, da bi nekaj spremenili, morate izkoristiti navdih in to tudi izpeljati. Tokrat se ne ozirajte na mnenje okolice, saj vam to ne bo ravno v pomoč. Spremenili boste mnjenje o neki osebi, ki bo v bodočnosti odigrala še veliko vlogo v vašem življenju. Temu lahko rečete tudi začetek konca nekaterih že utečenih reči v sedanjem.
tlj) DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra
Na to, da bi v naslednjih dneh karkoli opravili z levo roko, kar hitro pozabite. Ne bo in ne bo šlo. šc najbolje bo, če si uredite nekaj prostih dni, vendar tudi v teh ne sprejemajte pomembnih odločitev. Čas nikakor ni pravi, zato se rajši zaposlite z zelo nepomembnimi rečmi. Partner vas bo sicer čudno gledal, vendar boste to uspeli hitro zgladiti.
£ TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Vreme bo krivo, da sploh ne boste imeli obstanka v zaprtih prostorih, zato se boste veliko potepali, ampak vseeno izkoristili naslednje dni za kr.r nekaj dobrih dogovorov in rešitev. Čeprav to ni ravno v vaši naravi, boste uživali v dolgih pogovorih o nepomembnih rečeh, ki jim radi rečemo čveke. Ugotovili boste, da znajo biti tudi koristne.
l?t ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Zdi se vam, da ljudje okoli vas sploh ne vidijo več vaših kvalitet, ampak iščejo in opazijo le še napake. Nekdo vam bo odprl oči in vam razkril tudi stvari, ki jih sploh ne boste radi poslušali. Vendar bo pomagalo, vidno se boste spremenili in uredili še nekaj stvari, ki vas že nekaj časa morijo. Tudi v ljubezni se bo premaknilo na bolje.
X" STRELEC od 23. novembra do 22. decembra
Pomembne življenske stvari, povezane z družino in predvsem partnerjem, zadnje čase precej porivate na stranski tir. Ko se bo nakopičilo, bo hudo, zato kljub pomanjkanju časa to čim prej uredite. Del krivde boste morali prevzeti tudi vi. Sicer vam tudi priznaje na delovnem mestu ne bo pomenilo veliko, saj veselja in zadovoljstva ne boste imeli s kom deliti.
^ KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja
Ne bo vam vseeno, ko vam bodo na ušesa prišle govorice, povezane z vami in vašim zasebnim življenjem. Čeprav se boste prepričevali, da je bolje vse skupaj pozabiti, boste nezavedno odregairali. Teden se bo pričel naporno, ob koncu pa boste kar zadovoljni. Sploh, ker bo ravno v osebnem življenju vsak dan lepše.
^ VODNAR od 21. januarja do 19. februarja
Sploh se ne boste več obremenjevali s stvarmi, ki so sicer zelo pomembne, ampak vam je postalo jasno, da jih ne bo mogoče tako hitro razrešiti, kot bi vi želeli. Kar naenkrat se vam bo zato življenje zazdelo lepše, bolj veselo in sproščeno. Seveda boste k temu v naslednjih dneh veliko pripomogli tudi sami in nek nov prijatelj, ki vam bo vzel veliko časa.
lil, RIBI od 20. februarja do 20. marca
Napeti boste, zaradi tega velikokrat tudi tečni in nesproščeni. Čeprav veste, daje nekaj krivde tudi na vaši strani, boste večino te zvalili na druge, saj se boste velikokrat počutili zapostavljene. Tudi zaradi tega boste vedno večkrat iskali lepše plati življenja v ljubezni, pa čeprav samo v sanjah in trenutkih, ko boste čisto sami s seboj. Do uresničitve teh vam še veliko manjka!
Nazdravimo z vodo
Človek I ahko preživi, če izgubi večje količine maščob, glikogena in več kot polovico beljakovin. Brez vode pa človek ne more živeti. Že 10% izguba vode v telesu lahko povzroči smrt. Kajti voda je za ohranjanje življenja celo bolj pomembna kot hrana. Ljudje se marsikdaj ne zavedamo, da je dehidracija oziroma
izsušitev organizma zelo nevarna. Tudi razne žleze izločajo vodo.
S pomočjo vode se izloča urin, pot in blato, tudi telesno temperaturo vzdržujemo s pomočjo vode.
V celice in tkiva prihaja vsa hrana ravno s pomočjo vode, vendar se tudi vsi izvlečki odplavijo iz organizma z njo. Tudi v boju proti celulitu je zelo pomembno, da se vsi izločki izločajo iz ogroženega tkiva, zato je potrebno v organizem vnesti čimveč vode (od
1,5 - 3 I dnevno, pač odvisno od telesne teže, od zunanje temperature in od potenja.
Dostikrat se ne zavedamo, kako zdrava je navadna voda in se zalivamo z raznimi gaziran-imi pijačami. Voda se v organizmu najlažje resorbira in pride do tkiv. Vsako dodajanje sladkorja, kofeina in drugih sestavin, so nepotrebne za žejo.
Seveda pa lahko tudi prevelika količina vode v nenava-jenem prebavnem sistemu povzroči napihnjenost. Vodoje potrebno piti pogosteje, vendar
v manjših količinah, morda celo s slamico, kajti problem ni v vodi, vendar v zraku, ki ga zraven nehote pogoltnemo.
Naj vam pitje vode preide v navado, kajti to je boj proti staranju, boj proti celulitu in boj proti dehidraciji organizma.
Le tako bo vaša koža dlje mlada in brez gub. Sicer pa, dazdravimo kdaj tudi z vodo. Na zdravje!
■ Metka Kaligaro-Mujadžič
Dobro je vedeti
Nove jedi na vašem jedilniku
Moda
Parke so še vedno "in"
❖	Kruh bo ostal dalj časa svež* če v zaboj, kjer ga hranite, date olupljen surov krompir.
❖	V tem času so marsikje jabolka že ovela. Ker takih ne uživamo preveč radi, lahko naredimo pecivo ali zavitek. Da jih boste lažje olupili, jih za kratek čas potopite v vrelo vodo.
❖	Če je steklo na vaši uri popraskano, vam ga ni treba zamenjati. Le nekaj cigaretnega pepela posujte po njem in ga dobro zdrgnite. Presenečeni boste nad učinkom.
❖	Če želite, da ostanek limone ostane dalj časa svež, potem ga namočite v sol, obrnite na krožnik in spravite v hladilnik. Ko jo boste želeli uporabiti, odrežite prvi slani kolobar.
❖	Če se vam je strdila maskara za oči, je ni treba zavreči. Vanjo vlijte malo mleka za čiščenje kože in dobro pretresite. Tako boste maskari podaljšali rok trajanja kar za lep čas.
❖	Vonj po česnu boste z rok najlažje odpravili tako, da jih najprej zdrgnete s svežim peteršiljem, potem pa jih sperete še z milom in namažete s kremo.
Zaradi toplih zimskih dni parke, ki so modne že več kot leto dni, tudi v zimskih mesecih niso obvisele v omarah. To športno mestno oblačilo je prevzelo tako mlado kot "staro", tako, da je že toliko poznano, da ga sploh ni treba več podrobno predstavljati.
V prvih modnih revijah, ki so že pomladno naravnane, jih najdemo v pisani paleti barv, narejene iz zelo različnih materialov, različnih oblik in tudi dolžin. Čeprav so parke praviloma daljše, vsaj preko bokov segajoče, se v kolekciji pomlad-poletje pojavljajo tudi krajše.
Take lahko delujejo tudi zelo elegantno, vendar le, če so narejene iz boljšega, mehko padajočega materiala. Torej le povzemajo nekatere značilnosti tega kroja.
Novost je to, da so žepi veliki in našiti na sprednji del parke, kapuce ostajajo, lahko pa jih nadomesti tudi večji ovratnik ali krznena obroba. Če je parka narejena iz volnene tkanine, je lahko ta tudi iz grobega bukleja. Še vedno je zelo popularen material viskoza, inpregnirano platno -oboje prešito v različnih vzorcih, ne samo najenostavnejših karah. Velik poudarek je na podlogah, sploh, če ima parka kapuco in je ta vidna. Prevladujejo vzorci, ki kopirajo kože divjih mačk, sploh leopardov...
Piščanec v belem vinu
Pripravite: 1 piščanca, težkega približno 1,2 kg, sol, poper, 4 vejice materine dušice, mleto rdečo papriko, olje, 15 dkg čebule, 1 žlico škorbove ali gladke moke, 4 dl suhega belega vina, 2 del kisle smetane, 1 rumenjak.
Piščanca najprej razrežite, posolite in popoprajte. Prepražite koščke na nizki temperaturi, da dobi lepo barvo, potem pa odstavite. Pripravite čebulo, ki jo zelo drobno nasekljajte in spražite na isti maščobi. Spet dodajte piščančje koščke, zalijte z vinom in kuhajte tako dolgo, da se čebula čisto razpusti. Pogosto premešajte. Potem začinite s soljo, poprom, rdečo papriko in materino dušico. Spet od-vzemite meso, omako pa dobro premešajte z mikserjem in postavite nazaj na štedilnik. Zmešajte rumenjak in smetano, dodajte moko in to dodajte omaki, ki jo hukate tako dolgo, da se zgosti. Pogrejte še koščke piščanca, kot prikuho pa postrezite s kuhanim rižem.
Dišeča torta
Pripravite: 20 dkg moke, 3 žličke pecilnega praška, 10 dkg zmletih lešnikov ali mandeljev, 10 dkg masla ali margarine, 13 dkg sladkorja, 4 jajca, cimet, 2 vartilijeva sladkorja, čisto malo popra, 2 zdrobljena klinčka, malo naribanega muškatnega oreha, sladkor v prahu, malo stepene sladke smetane za okras.
Zmešajte moko, pecilni prašek in zmlete lešnike. Stopljeno maslo stepite z rumenjaki in sladkorjem, dodajte prvo zmes, začinite in na koncu dodajte še trd sneg iz beljakov. Zmes vlijte v dobro namaščen model za torte in prvih 5 minut pecite v zelo močno ogreti pečici, pdtem pa temperaturo zmanjšajte. Pečeno torto pustite, da se ohladi, potresite s sladkorjem in okrasite s smetano.
Imenski koledar
Četrtek (II)- Marija, Nino (Saturnin), Mari, Dolfe Petek (12)- Eva, Mija (Damijana), Zvone, Beno, Marija Sobota (13)- Katica, Bine (Albin), Irma Nedelja (14) - Tine (Valentin), Zdravko,Iva Ponedeljek (15) - Živa, Jurka, Žiga (Žibert), Jovita Torek (16) - Jula (Julka), Dane, Ati Sreda (17) - Silvo (Silvan), Aleš, Hilda
Lunine mene
zadnji krajec, 13. februarja, ob 15.57 uri
Vremenska prorokovan j a
v obliki pregovorov
OS Svečan SO
Kolikor pred svečnico škrjanc žvrgoli,
toliko po svečnici slišati ga ni.
Ko svečnica pride, skoro zima otide.
Na svečnico dež in Blaževo -
veliko v jeseni vina bo.
Oblačna svečnica - vesela kmetica.
Prvo toplo iskrico - Bog nam da na svečnico.
Svečnica jasna obeta čebelicam hasna.
Svečnica zelena, velika noč snežena.
Svečnica dan, zima je van; to je laž, pravi sv. Blaž.
Ljubi sveti Blaž! glej, da dežja daš!
Sveta Rotija (6.) navadno ima malone vsako zimo
največ snega.
Delavke tožijo svojega delodajalca
Ne branimo se dela, le svoje plačilo zahtevamo!
Takrat, ko v loncu nezadovoljstva prekipi, takrat ljudje iščemo svoje pravice na vseh koncih in krajih. In nemalokrat se zgodi, da kdo potrka tudi na vrata novinarja in mu zaupa svojo bolečino. Prav to je v imenu preostalih štirih sodelavk v začetku prejšnjega tedna storila Medira Samira. Zakaj gre?
Čeprav pravi pregovor, da jc vsak svoje sreče kovač, Samira, Kadira. Magda, Hatidža in Fatima
niso takšnega mnenja. Rade volje bi kolo sreče bivše Gradisove delavke iz Velenja, ki so pred dvema letoma dobile novega delodajalca Borisa Pratnek-arja (direktorja podjetja CSD - Centra storitvenih dejavnosti in trgovine d.o.o. iz Celja) obrnile drugače, pa nc gre. Usodo so vzele v svoje roke in sc 7. januarja letos odločile za stavko. Vzrok njihovega nezadovoljstva so bile neizplačane plače za mescca november in dccembcr lani. In to "mizernih" 14 tisoč tolarjev na mcsec. Takole so pripovedovale: "V teh dveh letih nam delodajalec ni izplačal niti enkrat regresa. Prav tako smo v tem času dobile le enkrat delovni plašč in ortopetske čevlje. Plačo nam je izplačal le enkrat v času kot določa pogodba. V njej nam je obljubil tudi toplo malico. To svojo obveznost je izpolnjeval le nekaj časa. Zaradi preobilice dela nam delodajalec ni dovolil koriščenje letnega dopusta, čeprav smo zanj prosile. Nadomestila za to nismo dobile. Omenile bi lahko še kakšno "cvetko", pa je dovolj zgovoren že ta del pripovedi."
Zadeve so se začele zapletati pravzaprav 7. decembra lani. Takrat so delavke (5 v Velenju in 15 v Celju) na pogovoru s Pratnekcrjem izvedele, da jim plač za mesec oktober ne more izplačati pravočasno zato, ker mu Gradiš ne plača računov.Sam je omenil, da bi bil edini izhod za rešitev težav prekinitev dela. To "orožje " naj bi, po njegovem, prisililo Gradiš za plačilo obveznosti.
"Takrat smo tudi podpisale, da bo plača za mesec oktober do 10. decembra, za november pa 10 dni kasneje. 10. decembra smo dobile 7000 tolarjev akontacije, nato še oktobrski osebni dohodek. Ker novembrskih plač nismo dobile, prav tako ne regresa za malico do dogovorjenega
roka, smo konec decembra lani napovedale prekinitev dela. Vmes se je celjski Svobodni sindikat o teh njegovih navedbah prepričal pri odgovornih v Gradisu in ugotovil, da mu je ta firma plačala vse račune. Tako od 7. januarja letos štrajkamo."
Dobile so tudi plačo za december 92. Sedaj delajo, vendar bodo imele najbrž delo le do konca letošnjega aprila (foto:A.V.)
Doslej sta stavkajoče delavke, na njihovo pritožbo, dvakrat obiskala delovna inšpektorja in poskušala skupaj z njimi in Pratnekcrjem poiskati ustrezno rešitev. Vendar brez uspeha. Delavke so se po pomoč obrnile tudi na službo pravne pomoči pri Območni organizaciji sindikatov Celje, od koder je na njihovo zahtevo "romala" pritožba na sodišče združenega dela v Celju.
"Pratneker je na pogovoru z inšpektorjema soglašal z našo prekinitvijo dela. Čez nekaj dni pa nas je poklical in dejal, če ne začnemo takoj delati, bo pripeljal druge delavke. Ob vsem tem se
nam je dogodilo tudi to, da nam je z zamudo plačal otroški dodatek, ki mu ga za nas nakazuje center za socialno delo."
Samira, Kadira, Magda, Hatidža in Fatima ne morejo razumeti, da lahko delodajalec z njimi tako počne, četudi so le čistilke. Prav nič ga ne zanima to, da sta dve med njimi materi samohranilki, in da imajo tudi druge družino. Nikoli, pravijo, se niso pritoževale zaradi nižjega zaslužka kot jim pripada, čeprav so izvedele, da Pratneker "kasira" po 2 milijona 600 tisoč tolarjev na mesec.
"Mi ne odklanjamo dela, le svoje pravice po izplačilu zaslužka terjamo. Sedaj z zamudnimi obrestmi vred. Takoj, ko nam bo prinesel denar, bomo spet delale".
Od dne njihovega obiska v našem uredništvu so se zadeve nekoliko spremenile. Sredi prejšnjega tedna so namreč dobile novembrsko plačo in slišale obljubo o izplačili decembrske do tega torka. Stavko so tako prejšnjo sredo prekinile. Kljub temu smo mi obiskali še njihovega delodajalca.
Pripoved Borisa Pratnekerja je seveda drugačna. Po njegovih ugotovitvah stavka delavk ni bila zakonita, niti organizirana. Po pogovorih z njimi, je del tistih delavk, ki prej niso bile zaposlene pri Gradisu, delo nadaljevalo. Sicer pa on za vse krivi Gradiš. Z njim je kot obrtnik (septembra 1990) sklenil pogodbo za čiščenje prostorov te firme, s tem vred pa prevzel tudi 32 delavk. Kasneje je Pratneker obrt "zamenjal" v podjetje d.o.o.in prišlo je do nekaterih sprememb v pogodbi glede časa zaposlitve.
Vendar vse to na tegobe delavk (doslej) ni vplivalo. Tisto" zlo" naj bi bil aneks k pogodbi, ki ga Pratneker ni sprejel zaradi zanj nesprejemljivih plačilnih pogojev. Zaradi tega so izostala izplačila plač in še kaj. "Gradiš si je privoščil lepe igrice, ki bodo oziroma
so že dobile sklepno besedo na sodišču. Najprej zaradi neplačanih faktur, drugič zaradi kršitve pogodbe," zatrjuje. Na trditev delavk, da mu je Gradiš pravočasno poravnal vse obveznosti, Pratneker odgovarja: "Ja, če upoštevamo sporni aneks, ki ga jaz nisem podpisal. Mimogrede izstavljen račun za lanski avgust mi je Gradiš poravnal v 8 obrokih v mesecu in pol."
Kaj pa izplačilo regresa za leto 91, za lani in nadomestilo za neizkoriščen dopust'.' Čeprav ve, da gaje po zakonu mora, regresa za leto 91 naj ne bi izplačal zato, ker je začel obratovati iz "čiste nule" in ni imel kje dobiti denarja. Lani poleti jc regres za leto 92 nameraval izplačati v dveh obrokih, pa ni šlo. "Ob tem moram povedati, da sem imel blokiran žiro račun, da sem si najel kredite, ki pa niso zadostovali za pokritje vsega. Tudi hipoteke nimam, da bi lahko še kje kaj dobil."
Dopusta vsem poleti ni dovolil, ker ti meseci predstavljajo višek v gradbeni sezoni in človek ne ve, kdaj in kje ter koliko delavk bo za čiščenje določenega objekta potreboval.
Kaj sedaj? Gradiš naj bi Pratnekerju dolgoval približno 3,5 milijona tolarjev. Plačilo novembrskega računa mu je uspelo sodno izterjati in vse kaže, da bo tudi ostale moral po isti poti. "Zadeva je precej zapletena. Vem, da me delavke tožijo. Koliko bodo od zahtevanega dobile, bo odvisno od izterjave zapadlih obveznosti in časa, moje tožbe Gradisa. Zadeva pa je trenutno taka, da mi je Gradiš že poslal odpoved. Čeprav sklenjena pet letna pogodba predvideva 6- mesečni odpovedni rok, nam Gradiš napoveduje prekinitev pogodbe z letošnjim aprilom. Definitivno je, da bom konec aprila moral bivše Gradisove delavke prijaviti na Zavodu za zaposlovanje. "
Kdo koga zavaja? Kdo ima prav in kdo ne? Ali postajamo res vse bolj brezpravna družba za nekatere ? Na to vprašanje bodo odgovorili drugi. Dejstvo je, da se kopja lomijo na plečih tistega, ki dela. Loparje v "ping- pong" igri pa imajo v rokah vodilni delavci.
■ T.Podgoršek
Stanovalci Šaleške 16 v Velenju
V«
rečeno: za razjokat!vv
Živeti v 14 nadstropni stolpnici, v kateri tam že lep čas, najbrž ni tako enostavno stanovalci Šaleške 16 v Velenju.
"Lepo vas pros:m, pridite nam v pomoč. Kli-carimo, opozarjamo, prosimo, vse zaman. Morda bo vaš zapis kaj zalegel." Tako je tožil in hkrati vabil ženski glas ene od stanovalk po telefonu pred tednom dni. Povabilu Vere Bandalo smo se odzvali in tako sedli skupaj z njo ter z Marijo Kolar, Stanko Vrtovšek in gostiteljico Vero Zupančič. "Dejstva so taka," je povzela besedo slednja."Do decembra, leta 1991, smo imeli v naši hiši dvigala "Rade Končar". Zaradi nekoliko pogostejših okvar v zadnjih mesecih omenjenega leta, so se na občinskem sekretariatu za javne gospodarske dejavnosti odločili za zamenjavo tehnologije, firme IMP i/, Ljubljane. Šest mesecev je trajala zamenjava te pri parnem "lifta". Stanovalci smo se ta čas vozili s starim neparnim. Drezali smo in drezali, opozarjali, da nova tehnologija in stara vrata ne bo dobra "kombinacija", pa nič od tega. Stolpnico je medtem prevzel rudniški Habit in lanskega avgusta naj bi končno pognali dvigali z novo tehnologijo. To se je zgodilo, toda... Kaj se dogaja z njima od takrat dalje, dovolj zgovorno povedo besede enega od znancev: v gnilem socializmu so vsaj "lifti" vozili, sedaj še ti ne."
Parno dvigalo večkrat stoji kot vozi, pred novim letom je "zatajilo" šc neparno. Ker so bili stanovalci "tečni" zdaj na enem, drugič na drugem naslovu, sta jim direktor IMP-ja Miro Žilnik in predstavnik Habit-a Stane Breznik na pogovoru med njimi obljubila, da sc dobijo čez mesec dni in zadevo uredijo. Potreben del naj bi dobili iz uvoza in...Nič. V dneh od 25. januarja do 4. februarja letos sta šest dni stali obe dvigali, parno pa še 5 dni. Rezultat vsega je torej peš hoja v 14 nadstropje. Kaj to pomeni za starejše stanovalce, srčne bolnike, ki stanujejo v 4, 6, 9.....14 nadstropju, za starše, ki hitijo
vsako jutro s svojim nadebudnežem v naročju v vrtcc, za mater, katere hči jc invalidka na vozičku? Stanka Vrtovšek odgovarja:" Ob vsem tem se človek lahko samo še razjoče. Spet prihajajo lepi dnevi, jaz pa s svojo hčerko ne morem nikamor."
Ob takem ima človek dovolj že jutranje "rekreacije" po stopnicah. Treba pa je vendarle priti šc
dvigala opravljajo svojo nalogo le tu in
. Če kdo to ve, potem so to zagotovo
«
nazaj v stanovanje, oditi po nakupih in tudi drugih nujnih opravkih, med katere sodi obisk pri zdravniku. "Mesec dni je star dogodek, ki bi lahko povzročil tragedijo. Na enem od dvigal so se zagozdila notranja vrata, obstalo je in sopotnika sta ostala v njem zaprta kar dve uri. V tem času je sopotnici postalo slabo in vsa sreča, da je ostalo le pri tem," je povedala Vera Bandalo. Mimogrede naj omenimo še to, da zaradi pokvarjenih dvigal tudi poštar ni hotel raznositi pokojnin. Serviser sicer pride, zadevo popravi, toda "drži" le kratek čas. Moral bi biti stalno "pri roki," da bi dvigali služili svojemu namenu.
"Vse "živo" smo poskušali, dokazovali, da sta dvigali za nas življenskega pomena, a zaman. Prvi krivec je občinski sekretariat za javne gospodarske zadeve, ker se na naša opozorila ni odzval. Drugi Habit, ker je taka dvigala prevzel, glavni pa podjetje IMP iz Ljubljane. Če taka firma v dveh mesecih ne more zadeve urediti, potem... Že pri zamenjavi tehnologije so vedeli, da notranja vrata dvigal "novosti" ne bodo sledila, zakaj so se tega sploh lotili! "Najbrž sedaj vsi skupaj čakajo na iztek garancijskega roka, da bomo stroške zamenjave krili stanovalci?" so ugibale sogovornice.
In kaj pravijo o zadevi na Habitu? Stane Breznik nam je po telefonu zagotavljal, da so neprestano v stiku z Lift Inženiringom (bivšim 1MP-jem) iz Ljubljane. Pred 10 dnevi so jim obljubili: stvar bomo uredili do 21. februarja. Potreben del naj bi menda naročili v Nemčiji, kjer naj bi potrebovali kar4 mescce za izdelavo. Stane Breznik jim tega tudi sam povsem ne verjame. "Strah o plačilu stoškov zamenjave po preteku garancijskega roka je odveč. Napake, ki niso bile popravljene v tem času, je izvajalec dolžen popraviti po roku," je še dodal ob koncu pogovora.
Obljubam tudi v novih časih sledijo dejanja in skupaj s stanovalci na Šaleki 16 v Velenju iskreno upamo, da si jih kdo v verigi odgovornosti ne bo zataknil za klobuk.
■ T.P.
Kjer si naivnost in delo na črno podajata roki
Znaša mesečni zaslužek 2700 tolarjev
Tatjana Jančič iz Slovenske Bistrice je končala strojno tehnično šolo. Ker ni našla zaposlitve, je vneto prebirala oglase po časopisih in v Večeru našla nekaj primernega zase. Vsaj mislila je tako.
"Rada bi delala, zato sem bila pripravljena sprejeti vsako delo. Tako sem se prijavila tudi za delo natakarice. Na pogovorih in na samem začetku sta bila moja delodajalca zelo prijazna," je pripovedovala ob obisku v našem uredništvu prejšnji petek. "Zmenili smo se, da bom mesec dni delala po pogodbi za 100 tolarjev na uro, nato me bosta redno zaposlila. Zagrizla sem, delala cele dneve, dosegala velik promet in za to zaslužila 30 tisoč tolarjev." Nenormalni delovni pogoji od jutra do poznega večera, brez vmesnega prostega dne, so se vlekli več kot dva meseca. Tat-janina opozarjanja delodajalki, da naj ji vendarle dvigne plačo, so "šla skozi eno uho noter, skozi drugo ven" in : " Dosti mi je bilo obljub. Pri sebi sem hranila zajeten šop vizitk, izbrala eno med njimi ter se dogovorila za novo službo. Tudi natakarsko, vendar pod precej boljšimi delovnimi pogoji. Spakirala sem, kar sem imela in odšla. Res nisem tega prej povedala, zato je bila gostilna zaprta 4 ure, toda tudi ona dva sta bila do mene zelo nekorektna." Ko je Tatjana prvič prišla po plačo, delodajalčinega
moža (fanta) ni bilo doma. Šel naj bi k računovodkinji, ki naj bi mu izračunala "ceno" za 4- urno zaprtje lokala. 4. februarja seje Tatjana pri njiju spet oglasila in doživela presenečenje na višku. Od 35 tisočakov, kolikor naj bi znašal zaslužek za opravljeno delo od 5.30 do 24. ure v enem mesecu, je dobila 2700 tolarjev. Na roko sta ji dala 3000. "Vse drugo so bili stroški, in sicer
za opravljen zdravniški pregled, za stanovanje, hrano in odbitek za 4 - urno zaprtje lokala. Ob vsem tem je najbolj tragično to, da nimam ničesar v roki, s čimer bi lahko svoje pravice uveljavljala na pristojnih mestih. Pogodbe o delu namreč nisem videla. Od obiska pri delovnem inšpektorju si ne obetam uspeha, zato se pri njem še nisem oglasila. Ta je namreč bil večkrat v lokalu in na ogleduje bilo vedno vse O.K. Naj povem še to, da sta delodajalca tudi kontrolirala vsak moj korak. No, za konec pa človek doživi kaj takega!" je končala svojo pripoved.
Dejstva so dovolj zgovorna, komentar ni potreben-, previdnost pač. Zgodba s povsem običajnim začetkom, z zanimivo vsebino in presenetljivim koncem seje "odvijala" v lokalu Planika na Koroški cesti v Šoštanju. Tatjanina delodajalka pa je bila Ivica Rovšnik.
■ T.P., foto: sv
Tatjana Jančič

Zabava
Taborniki, ki so komaj prišli,
vprašajo kmeta:
"Kje bi l^hko postavili šotor?"
"Pojdite nižje, na livado. Tam
je že dvajset šotorov."
"Pa je tukaj kaj zabave,"
sprašujejo še naprej.
"Je. Vsako nedeljo spustimo
na livado bika."
Vprašanje
Da bi pripravil sina na to, da bo v kratkem dobil bratca ali sestrico, pokliče oče petletnega sina in mu pravi: "Povej mi, bi bil vesel, če bi ti mami in jaz čez dva meseca kupila malega bratca?" Mali premišljuje in odgovori: "Kaj bosta pa naredila, če vama zdaj rečem ne, ko je mama že v sedmem mesecu?"
Diagnoza
Zdravnik ne more in ne more postaviti diagnoze pacientu. Končno ga le vpraša: "Se vam je to zgodilo drugič?"
"Da," potrdi pacient. "Potem je vse jasno. Spet vas je doletelo."
Umetnik
Pogovaijata se dva slikarja: "Za tole sliko sem porabil leto dni."
"Kaj, si jo tako dolgo delal?" "Ne, naredil sem jo v enem dnevu, celo leto sem po treboval, da sem jo prodal."
Dobra šola
Upravnik zapora pospremi zapornika, ki je odsedel svoje in mu mimogrede pravi: "Upam, da ste imeli dovolj časa, da ste o vsem dobro premislili, in da takšne neumnosti ne boste naredili več." "Vsekakor," mu pravi zapornik, "naslednjič bom nataknil rokavice."
Utrujenost
Po nastopu v baru, pravi strip-tizeta kolegici:
"Pojma nimaš, kako sem utru-
Zgodbe (n zgodbice
Poklicne skrbi z Amirom
jO.
m
Dva upokojenca se pogovarjata:
"Grozno je to, Jože, kako ljudje lažejo."
"Še bolj grozno bi bilo, če bi bilo res vse, kar govorijo."
klient kradel samo iz nuje. dokazuje to, da je vzel iz
omare
. "To drevo hočem podreti. Veste,j
"Pa z žepnim nožem/ Zakaj ne vzamete bi hitreje." "O, ne. Pl;
Kadarkoli pogledam v zadnjem času mojega dolgonogega, rdečolasega sina Amira, me obide skrb glede poklica, ki naj bi si ga izbral. Odločitve ne bo več mogoče odkladati. Kmalu jih bo imel trinajst. In čeprav bodo, upam, številni čeki, ki jih bo dobil ob proslavi svojega bar-mizwaha, zagotovili njemu in njegovim prizadevnim staršem prijazno prihodnost, pa vseno ne bo mogoče več dolgo odlašati, treba mu bo izbrati ustrezen poklic. Toda kateri poklic mu ustreza?
Zaradi Amirove samosvojosti ni mogoče ugotoviti, do katere vrste poklica ima nagnjenje. Drugi otroci pridejo k svojim staršem in jim pravočasno povedo, da hočejo biti vozniki avtobusov ali slaščičarji, ministerski predsedniki, krotilci levov, generali -kakorkoli že. Amir pa ne. Ko gaje nedavno tega vprašal njegov učitelj: "Kaj boš nekoč postal, Amir?" je odgovoril, ne da bi pomislil:
"Turist."
"To ni poklic," gaje poučil učitelj.
"Ne? Potem ostanem otrok."
Ta sklep nedvomno kaže na filozofsko naravnanost do življenja in na to, daje določen za filozofsko kariero. Ampak koliko zasluži takle profesor? Kje se uvršča na dohodkovni lestvici naše družbe? In predvsem, ali mora predložiti prijavo o osebnem dohodku? Eno drži: najin sin naj se loti poklica, ki ne zahteva take prijave, utegnil bi imeti težave zaradi morilsko visokih izraelskih davkov na dohodek. Ali kot je formulirala njegova mati:
"Idealen poklic je tisti, pri katerem lahko dohodek odbiješ kot strošek."
Spričo teh pomislekov in pogleda na Amirove ročne spretnosti sva sklenila, da se bo izučil za mizarja ali za ginekol-
oga. Vendar sva ta načrt kmalu ovrgla, ker je prvi od obeh poklicev nevaren - treba je les-ti na lestev, tega pa mama ne vidi rada - drugi pa bi ga utegnil ali dolgočasiti ali vznemirjati: ne prvi in ne drugi poklic se nama ni zdel primeren.
Amiru edini konstruktivni nasprotni predlog seje glasil:
"Biljeter v kinu."
S tem pa se ni dalo veliko storiti.
Ko bi bil vsaj muzikalen! Potem bi lahko postal oglaševalec kalvirjev in za pol ure dobil 150 funtov, prosim na roko, hvala, na svidenje.
Ali ko bi imel kako drugo umetniško nagnjenje, naprimer za slikarstvo! Dala bi ga izučiti za pleskarja, pleskal bi razpoznavne tablice na tovornjakih in ne imela bi več skrbi. Postopek je kar se da preprost. Treba je samo na zadevnem mestu - tam kjer izdajajo ali obnavljajo vozniška dovoljenja - najti dobrega prijatelja, ki da vedeti prijatelju, daje njegova tablica že malo zabrisana in nujno potrebna obnovitve - tega popade divja panika in priteče naravnost v roke obnavljalca, ki po naključju stojii zunaj. Nekaj krepkih potez s čopičem - 25 funtov na roko - najlepša hvala. Pripovedujejo, da izraelski slikarji številk zaslužijo na dan tudi do 1000 funtov. In ta poklic ne zahteva akademske izobrazbe.
"Ljubi bog, ne daj, da bi hotel najin sin študirati!" je ponavadi molila njegova mati. "Sicer bo nazadnje univerzitetni profesor."
Ne, če že hoče upravljati učiteljski poklic, potem naj bo učitelj voznikov. Še bolje bi bilo, če bi v Safedu odprl trgovino z avtomobilskimi nadomestnimi deli. V tem srednjeveškem mestu, v biseru Galileje, skupine cestnih delavcev vsako noč zaradi nepretr-
Kulturni župan
Gospoda župana so zelo radi vabili na kulturne prireditve, ker seje rad odzval in pokazal je tudi dober odnos do amaterskih kulturnih ustvarjalcev. Tudi na izvršnem svetu je rekel kakšno besedo o financiranju. Letos ob kulturnem prazniku je dobil ogromno vabil. Ker se ni hotel nikomur zameriti, sije pripravil nekaj kopij govorov in povabil ženo: "Spravi se, greva na teren."
In sta se odpeljala. Žena je imela v naročju vsa vabila in mu referirala časovnico, kje se morata najprej ustaviti. Na prvi prireditvi je imel dovolj časa, daje počasi in razločno prebral slavnostni govor in vnesen poslušal dolg aplavz. Žena, kije sedela v prvi vrsti, pa mu je že namignila, da morata naprej. Torej sta se odpeljala v drugo krajevno skupnost, v drug kutlurni dom. Tokrat je govor bral bolj hitro in tudi bolj hitro zapustil
dvorano. Na tretji proslavi so ga že čakali. Še bolj hitro je prebral govor in z ženo sta spet* odbrzela dalje. Veliko prireditev je bilo ob istem času, zato je na druge prišel proti koncu ali čistno na koncu. Vseeno je rekel nekaj besed v vzpodbudo in vseeno so mu ploskali. Žena je kmalu obupala in se je z avtobusom odpeljala domov. Gospod župan paje imel v rokah še cel seznam prireditev in seje tudi podal drugam. Njegovo rpisot-nost sonamreč zelo cenili. Stisnil je roko temu in onemu, čestital za uspehe in nazadnje obsedel na družabnem srečanju kulturnikov. Zvrnil je kar nekaj kozarčkov in se proti jutru utrujen pripeljal domov. Ko je položil noge na mizico in si zavil glavo v mrzlo brisačo, je olajšano dahnil: "Mogoče je pa kar prav, da je slovenski kulturni praznik le enkrat na leto!"
■ H.P.
ganih sancijskih del brezobzirno poškodujejo na ducate parkiranih avtomobilov, zato je neprestano veliko povpraševanje po stvareh, kot so vzvratno ogledalo, žaromet brisalci šip in podobno. To je poklic, ki daje veliko upanja.
Kaj bi še bilo?
Amir, žal, ni religijozen in zato ne pride v poštev kot nadzornik čiste tovarne ribjih konzerv. Nič drugega bi mu ne bilo treba storiti, kot si pustiti rasti dolgo brado, resno korakati skozi proizvodne dvorane in v pravem trenutku pogledati stran. Privlačnost te gospodarske stroke so slastne poskusne jedi in šušteči bankovci pod krožnikom.
Nazadnje bi si lahko ogledala še šport, natančneje - že zato, da bi izključila nevarnost prevelikega telesnega napora -poklic trenerja. Ta sicer ni varen pred dokazili o dohodku, prinaša pa vsakovrstna potovanja v tujino, nagrade za zmage in druge ugodnosti. In perdvsem: lahko se ga je naučiti. To so vsakomur jasno dokazali visoko razviti mikrofoni, ki jih zadnje čase uporabljajo pri televizijskih prenosih košarke.
Prej si slišal, kako kliče trener "Time!" in videl, kako krileč z rokami govori igralcem, ki stoje okoli njega. Kar je rekel - in to je bilo videti, da kar poka od skrivnostnih formul -se ni slišalo. Zdaj, ko so se novi super mikrofoni pritihotapili prav do njega, pa slišiš:
"Idiot!" pravi. "Ne pacajte toliko sredi igriščia! Več je treba teči! Več kombinirati! Več košev! Naprej!" Morda se obrne tudi še do črnega gostujočega zveznika: "Ti dobiti veliko denarja! Ti boljše igrati! Sicer-!"
To je vse. In to bi moral znati tudi naš Amir. Vpisal ga bom v tečaj za košarkarske trenerje.
Ephralm Kishon
Sonet cuckarjem
So "cuckaiji" se zbrali dol pri našem bloku; cuckom palice metali daleč, v velikem loku.
Cucki vsi; veliki, mali gospodarjem stali so ob boku, z repkom svojim so mahali; a renčali le igrivemu otroku.
Glave staknili so gospodarji na posvet: kak'jim cucek lula, kaka, stvar poišče; kak' do njih krivičen je celi svet.
Ne razume jih že skoraj nihče: češ, da cucke v bloku morajo zapret' in, da sploh ni vstopa na otrokovo igrišče.
Ivan Jakopanec

Pregovori:
Jabolko na dan drži zdravnika stran!
Zgodaj v posteljo in zgodaj vstajanje napravi človeka bogatega, zdravega in pametnega!
Če človeka dolgo ne vidiš, ga tudi pozabiš.
V šoštanjskem Zdravstvenem domu so gluhi
V	Zdravstvenem domu v Šoštanju so verjetno vsi gluhi, zaposleni mislim. Že dobro leto (po izjavi stare gospe) jim teče voda (ne kaplja, ampak teče) iz pipe nad umivalnikom v straniščnih prostorih poleg zobozdravstvene čakalnice, pa nič.
Verjetno jih to ne prizadene kaj dosti, saj račun za porabljeno vodo, ki mora seveda biti ogromen, priložijo k ostalim stroškom, te pa tako na koncu koncev, plačamo davkoplačevalci.
Koliko stane drobna gumica (tesnilo) Optometer ne ve, ve pa, da veliko, veliko manj, kot Zdravstveni dom stane voda.
Za kulturni praznik -nekulturna podoba
V	dvorani Glasbene šole je na ponedeljkovem koncertu ob slovenskem kulturnem prazniku visela velika Prešernova podoba, za katero bi človek dejal, da je povečana slika Božidarja Jakca. A glej ga zlomka! Namesto Jakčevega podpisa smo lahko na daleč prebrali - Adi. O tem ali je Jakac kdajkoli dal soglasje k uporabi takega ponaredka pa lahko dragi bralci samo ugibate...
Replika Optometru
Meni, tudi vam gotovo gre na smeh, čudim se Optometrovemu izvlečku; ta mandatar Ni novi, ker se piše Meh, ampak le zato, ker mu ime je: Srečko.
Vlada je že v napadu
Kot je videti s slike, sije mandatar velenjske vlade omislil preizkušene, srednjeveške metode osvajanja. Z žensko in sulico že zbira člane vlade.
"Boš član vlade ali pa... ?!"
Le kateri srečniki bodo v srečni vladi Srečka Meha?
Konjske metode žrebanja
Na prvem Konjeniškem plesu v beli dvorani v Velenju, kjer so ponujali poleg plesa še konje po 6000 DEM, je bila prijatna zabava in še nekaj šokantnega.
Ob žrebanju konja holsteinerja "Fara", so bila očitno dvojna merila. Ko je bila izžrebana številka 0000011, komisiji pa se je priglasila Hana Trvaner, dijakinja iz Celja s številko 00011 in prejela krasnega konja, "so udarila kopita" po tleh!
Dvorana je bila "tuširana", konj pa bo v dobrih rokah članice Konjeniškega kluba Gotovlje.
Rokomet
iK Si ss » m SS
Tako se igra!
Obe velenjski rokometni ekipi sta se z gostovanja v Ljubljani vrnili s polnim izkupičkom. Igralke LIR Velenja so več ali manj pričakovano premagale ekipo Primoža. Tekmo so dobile z 22:20 (11:8), gotovo paje bila bolj nepričakovana zmaga ekipe Gorenja proti ekipi Kolinska Slovan. Ljubljančani so bili nekoliko boljši v prvem polčasu, Velenjčani pa so v nadaljevanju hitro izenačili, povedli s 17:14 in vodstvo obdržali dokonča tekme. V soboto bo v Velenju nov derbi, kako ga vidi trener Gorenja Miro Požun v posebnem sestavku, tekmo bodo pričeli ob 19.uri, igralke pa bodo skušale novi točki osvojiti v igri z Novim Mestom, tekma (prav tako v Rdeči dvorani v Velenju) se bo pričela ob 17.uri.
vos
Košarka
S 8S %> » 8 iš 8
Na pragu presenečenja
Sosedski derbi med košarkarji ESO Elektre in Savinjsko Polzela je privabil doslej največje število gledalcev v telovadnico OŠ Šalek v Velenju -400, morda 500, ali še nekaj več. Med njimi jih je bilo kakšnih 100 s Polzele, dobro "oboroženih" z bobni in drugimi pripomočki in z navijanjem so kar preglasili bolj mirne domače gledalce. Srečanje jc bilo pravi derbi, pa čeprav sta si nasproti stali vodilna gostujoča ekipa in domače moštvo z dna lestvice. Tekma je bila vseskozi itazburljiva, še zlasti v zadnjih sekundah srečanja, ko je velenjskim košarkarjem manjkalo samo malo sreče in zbranosti, da bi si priigrali veliki točki. Domači glcdalci kljub porazu niso bili nezadovoljni z igro svojih igralcev, vsi so igrali nadvse požrtvovalno in srčno, lahko rečemo najbolje v zadnjem času. Morda je treba posebej v prvem delu igre omeniti Rizmana, kije dosegel kar štiri trojke zapored in bil tudi največja nevarnost za goste. Verjetno je usodni trenutek za ESO Elektro napočil v 31.minuti, ko je Rizman po nepotrebnem dobil tehnično napako, to je bila peta osebna in je moral zato z igrišča. Prepričani smo bili, da bo zmaga gostov le še formalnost. Velenjski košarkarji so v preostalih minutah dali vse od sebe, kar velja tudi za mlada Tajnika in Nežmaha, Mrzel pa jc odlično vodil ekipo in bil ob Rizmanu (36) tudi najboljši strelec domače vrste (21).
Do konca tekme je bilo še manj kot minuta, rezultat pa 84:83 za goste. Domači so bili v napadu, najprej je poskušal zadeti Mrzel, vendar ni šlo, Velenjčani so si žogo vseeno šc priborili, za met za tri seje odločil Dumb-uya, žal ni zadel in 11 sekund pred koncem napravil prekršek nad gostujočim igralcem, ki so imeli srečnejšo roko in povedli s 86:83. Velenjčani so krenili v zadnji napad, zadetek za tri bi jim prinesel podaljšek, a tudi Lipnik ni imel sreče.
Po tekmi so imeli oboji, predvsem pa gledalci, precej pripomb na sojenje. No, reči je treba, da bi bila lahko sodnika v nekaterih položajih bolj odločna. Sinoči (v sredo) so košarkarji ESO Elektre doma gostili ekipo Kokra Lipjc iz Kranja.
Rekli so: Boris Zrinjski, trener gostov: "Domači so se predstavili z izjemno kvalititeno igro. Če bi vse tekme igrali tako kot danes proti nam, bi bili na lestvici najmanj tretji. Še zlasti odlično so igrali v obrambi. Navdušila me je tudi igra njihovih mladih igralcev, saj so bili kljub odhodu Rizmana z igrišča na robu presenečenja, oziroma so izgubljeno srečanje skorajda dobili. Mi smo v zadnjih dveh tekmah nekoliko popustili, saj so igralci z mislimi že v kvalifikacijah."	vos
Gooool...
Kolinska SIovan:Gorenje 21:22 (11:9)
LJUBLJANA - Dvorana Kodeljevo, gledalcev 200, sodnika Skubic (Ljubljana) in Tomič (Celje). GORENJE: Stropnik, KaŠnik, Krejan 6, Ocvirk 3, German, Ojsteršek, Plaskan 5, Rozman 2, Tome 2, Cvetko 4, Vajdl.
Primož:LIR Velenje 20:22 (8:11)
UUBLJANA - Dvorana v Polju, gledalcev 10, sodnika Svoljšak (Škofja Loka) in Dolanc (Kranj). LIR VELENJE: Lakič, Ferfolja I, Topič, Katic 1, Fale 2, Hudej 11, Hudarin I, Kurmanšek, Krajnc, Grudnik, Oder 6, Matic.
Izola:Žalcc 23.22(13:11)
IZOLA - Športna dvorana, gledalcev 500, sodnika Nikolič in Romih (oba Krško). ŽALEC: Jelen, Byilina 2, M.Šimek, T.Dolar 2, Golob 2, S.Šimek, Gorbulina 7,Randl, Petek, V.Dolar 8, Kline 1, Pilih.
ESO Elektra:Savinjska 83:86 (43:44)
VELENJE - Dvorana OŠ Šalek, gledalcev 600. sodnika Schulz in Godec (oba Ljubljana). ESO ELEKTRA: Nežmah I, Mrzel 21, Bogataj 4, Rizman 36, Tajnik 3, Dumbuya 4, Lipnik 6, Leskovšek, Mackovšek, Brešar, Plešej 8. SAVINJSKA POLZELA: Cencelj, Benčan, Ferlež, Vasiljevič 2, Škrabe 4, Petranovič 32, Urbanija 12, Rovšnik 3, Turnšek 17, Kuhar 5, Mlakar, Cizej II.
Koper Cimos:Topolšica 3:1 (-12,7,0,1)
KOPER - Dvorana OŠ Anion Ukmar, gledalcev 100, sodnika Lesizza (Nova Gorica) in Miljevič (Koper). TOPOLŠICA: N in J.Stevančevič, Turk, Hojak, Kavnik, Goltnik, Ržen, Hudej.
Avtohit Bled:Gornji Grad 3:1 (6,0,-11,5)
BLED - Dvorana OŠ, gledalcev 150, sodnika Gruden (Črnuče) in Hrovai (Begunje). GORNJI GRAD: Založnik, Mihalinec, Rifelj, Košica, Bastelj, Detmar, Pivšek, Donko, Jezcrnik, Rušnov.
Miro Požun, trener Gorenja:
«**K«w»»«»*waa«»«*«M«M
MNe upam napovedati"
Rokometaši Gorenja v 1 .državni ligi v nadaljevanju prvenstva več kot presenečajo. Kaj o štirih zaporednih uspehih meni trener Miro Požun:
"Vsekakor smo v prvih štirih koli pomladanskega dela dosegli več kot smo pričakovali in načrtovali. Vse štiri tekme smo dobili, od tega kar tri v gosteh. Osvojili smo torej vseh osem možnih točk, načrtovali pa smo štiri. Tudi za poznavalce smo nepričakovano zmagali že v Trbovljah, kar je bil prvi poraz domačinov na domačem igrišču v tem prvenstvu, presenečenje posebne vrste pa je sobotna zmaga v Ljubljani. To je sploh prva zmaga šoštanjskih ali velenjskih rokometašev v zgodovini nad Kolinsko Slovanom v Ljubljani. Z vsemi temi uspehi si sedaj že delimo 2.do 4.mesto."
Trboveljčani in Ljubljančani so oboji z vami prvič v tem prvenstvu izgubili doma. Kako ste to uspeli?
"Na obe gostovanji smo šli neobremenjeni in obakrat so bili gostitelji boljši v prvem delu. To je že kar značilnost naše igre; dogaja se namreč, da prav okrog 40.minute zaigramo odlično v obrambi, da zaigramo svojo igro in v obeh omenjenih primerih smo na tak način naredili preobrat in poraz spremenili v zmago. Še ena značilnost je skupna. Obe tekmi smo zmagali tesno in z enakim rezultatom (22:21), vendar v obeh primerih zmaga ni bila vprašljiva, saj smo obakrat tik pred koncem vodili z dvema ali tremi zadetki."
Pred prvenstvom ste ekipo pomladili in nihče se ni nadejal takšnim uspehom. Je razlog samo mladost?
"Ne samo mladost. Naša ekipa je izredno homogena, dobro je razpoloženje v klubu, dobro smo trenirali. Kakovostno sicer zaostajamo za nekaterimi ostalimi ekipami, vendar nas povezuje prijateljstvo, nismo skupaj samo zaradi "finančnih razlogov" kot marsikje drugje."
V soboto vas čaka nov derbi, sosedski z Novo opremo, ki je v soboto izgubila doma. Seveda vsi pričakujemo nadaljevanje sijajnega niza zmag.
"Izid derbija med Gorenjem in Novo opremo je težko napovedovati. Vse dosedanje tekme so bile zelo borbene, rezultat negotov do zadnjega trenutka. Slovenjgradčani v slovenskem rokometu nekaj pomenijo. Imajo tri članske in dva mladinska državna reprezentanta, dva sta igrala v bivši jugoslovanski ligi, imajo odlične posameznike. Tekma bo gotovo privlačna in zanimiva, pričakujemo polno dvorano, predvsem pričakujemo več spodbujanja naših privržencev. Gostujoče ekipe imajo namreč v naši dvorani naboljše pogoje, saj zaradi "salonskega" navijanja ni pravega pritiska na sodnike, kot v ostalih dvoranah. Upam, da bosta tudi sodnika korektna. Seveda si želimo pete zaporedne zmage in utrditve na drugem mestu, po zadnjih neuspehih pa si tega gotovo želijo tudi gostje. Izida pa si res ne upam napovedati."
vos
Poraz Preboldčanov
Košarkarji MIK Prebolda, ki se borijo za vstop v prvo slovensko košarkarsko ligo - rdečo skupino, so v prvi tekmi kvalifikacij v polzelski dvorani pred okoli 600 gledalci izgubili srečanje proti ekipi Litiji z rezultatom 71:88 in tako že skoraj izgubili vse možnosti za uvrstitev v slovensko ligo. Srečanje je bilo do 10. minute enakovredno 18:18, nato pa so gostje po odličnem Polancu, Merčanu dosegli nekaj zaporednih košev ter tako pobegnili za 10 do 14 točk razlike. Takšen rezultat paje bil tudi ob koncu srečanja. _____-er
Odbojka
i« SS 5« sa 8S
Dvakrat celo na "nič"
Odbojkarice Topolšice so gostovale pri tretjeuvrščeni ekipi Koper Ci-mos in izgubile z 1:3. Gostje so s srčno igro sicer dobile prvi niz, v nadaljevanju pa so favorizirane domačinke le uredile vrste in gladko zmagale, tretji niz so dobile celo s 15:0. V prihodnjem kolu se bodo v sosedskem derbiju na svojem igrišču srečale z Gornjim Gradom.
Tudi igralke Gornjega Grada so na gostovanju pri ekipi Avtohit na Bledu klonile z 1.3. Domačinke so hitro povedle z 2:0 (drugi niz so dobile s 15:0) in popustile, kar so izkoristile gostje in dobile tretji niz, v četrtem pa so stvari spet prišle na svoje mesto.
Trinajsti poraz odbojkarjev
Šempeterski odbojkarji so tudi v štirinajstem kolu bili doma poraženi. V 40 minutah so srečanje izgubili gladko 0:3 proti ekipi Fužinarja iz Ravn. Gostje so bili boljši v vseh treh nizih. Domači odbojkarji so dosegli le sedem točk, to paje tudi najhujši poraz v tej sezoni. Pri ekipi Šempetra, zaradi poškodb, niso nastopili Mlakar, Prislan in Dvornik. Morda je pa tudi to opravičilo za tako hiter poraz.
-er
Alpsko smučanje
Slaloma FIS na Rahtelu
Smučarski klub Velenje je v petek in soboto na Rahtelu v Slovenj Gradcu izvedel dve tekmi FIS v slalomu za člane z udeležbo smučarjev iz šestih držav. Za Slovenijo sta nastopila tudi Jam' Živko in David De Costa, ki sta se izkazala z uvrstitvami med petnajsterico.
Rezultati - l.tekma: 1 .Grubelnik (Branik), lO.Živko, 12.De Costa; 2,tek-ma: l.Pen (Branik), 9.Živko (De Costa je odstopil).
b.l.
Najmlajši v superveleslalomu
Črna na Koroškem - Smučarski delavci iz Črne na Koroškem so v nedeljo izvedli dve tekmi v superveleslalomu za mlajše in starejše deklice in dečke iz Slovenije in Hrvaške, velenjski tekmovalci so dosegli odlične uvrstitve, čeprav so na obeh tekmah startali z zadnjimi številkami, ker njihovih prijav organizatorji niso prejeli do začetka žrebanja.
Rezultati: l.tekma - ml.deklice: 1 .Martinčevič (BRM) 44,64,9.Strnišnik (Vel) 50,53; ml.dečki: l.Skrbinek (BRM) 43,59, 12.0štir (Vel) 48,77; st.dečki: 1 .Solero (Fuž) 41,70,3.Bole 42,46,17.Rošer (oba Vel) 45,55; 2.tek-ma - ml.deklice: 1 .Kipson (ZG) 45,39, 12.Strnišnik (Vel) 52,48; ml.dečki: l.Skrbinek (BRM) 44,16, I6.0štir (Vel) 49,83; st.dečki: l.Bole 42,09, 14.Rošer (oba Vel) 45,38.	L.B.
Predsednik komisije za delavske športne Igre Vinko Banovšek podeljuje pokal predstavniku SIP Šempetra. V kuiumem programu so nastopili najmlajši Iz vrtca Žalec In OŠ Žalec.
Lani na igrah 1800 udeležencev
Zveza telsnokulturnih organizacij občine Žalec, komisija za delavske športne igre je lani že devetindvajsetič pripravila igre, na katerih je sodelovalo okrog 1800 udeležencev, ki so se pomerili skozi vse leto v 11 športnih panogah. Minuli petek paje bila v žalski Žani zaključna slovesnost, na kateri so najboljšim v posameznih starostnih skupinah podelili pokale. Največ uspeha so imele lani pri mlajših in starejših članicah zaposlene v Savinjskem magazinu Žalec, pri veteranih, mlajših in starejših članih pa zaposleni v Šempeterskem SIP-u. V množičnosti je prvo mesto osvojila ekipa LIKO Liboje, vseekipni zmagovalec so posatli športniki Juteksa Žalec. Na zabavno - kulturni športni prireditvi so podelili tudi priznanja in grafike slikarja Rudija Španzla zaslužnim posameznikom pri organizaciji iger. Prejeli so jih Bruno Randl, Marjan Volpe in Marjan Štrozak.
Besedilo in slika: -er
Tenis
m ss & x
Matej zmagal, Katarina druga
Od 5.do 7.februarja je bil v Celovcu zadnji zimski turnir Alpe-Jadran v kategoriji do 14 let. katarina Srebotnik, ki še ni dopolnila 12 let, je dosegla lep uspeh, saj je v konkurenci dve leti starejših tekmic iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije klonila šele v finali; z 2:0 jo je premagala Globočnikova.
Še boljši je bil Matej Črešnik, kije osvojil turnir, v finalu paje premagal Kovica s Hrvaške z 2.1.
Mali nogomet
SSSSSSSŠSSSSSSiSSSSSSSS
Vsako nedeljo v Rdeči dvorani igrajo tekme zimske lige v malem nogometu. Organizator lige je velenjski Sporjklub, nastopa pa 12 ekip. Po dveh kolih so s po štirimi točkami v vodstvu Sportklub(l3:4), Prijatelji (13:6) in Texas (8:3).
_Zg
Šahovske novice
V četrtek so odigrali redni mesečni hitropotezni turnir za prehodni pokal ŠŠD. Zbralo seje 24 tekmovalcev, ki so odigrali 8 krogov po švicarskem sistemu. Tempo igre je bil tokrat za spremembo 2x 10 minut. Radiša Rajkovič je ponovil uspeh s prvega turnirja in ponovno zmagal. Vrstni red: Rajkovic 6, Podlipnik 6, T.Novak 6 itd.; Danes, v četrtek, se bo ob 17.uri nad bistrojem Šahec pričel nagradni hitropotezni turnir.
Ahdrej Novak
^ ?0 HRIBIH IN DOLINAH
5. Matjažev pohod na Peco
Že v prejšnji številki smo zapisali, da bo zimski vzpon na Peco med tistimi izleti, ki bodo pritegnili največ zanimanja. Že vsa leta doslej smo bili planinci iz Šaleške doline med najštevilčnejšimi, tako bo verjetno tudi letos. Ker je vzpon v zimskem času, ne bo odveč nekaj nasvetov, predvsem za tiste, ki bodb na to pot odšli prvič. Zlato pravilo je: če ste novinec, torej nevajeni hoje po zasneženih gorskih poteh, se nikar ne odpravljajte na pot sami. Vedno bodite v družbi nekoga, ki ima več izkušenj, zelo pomembna je dobra obutev. Spomnimo se samo lanskega pohoda, ko se je steza na posameznih mestih dobesedno spremenila v drsalnico. Tudi smučarske palice so skoraj obvezne, vsaj ena. Cepin rajši pustimo doma, posebno če ga nismo vajeni. Isto velja za dereze. Torej - čevlje s čim bolj grobo narezanim podplatom, vsaj eno smučarsko palico in tisti, ki ga radi skrnemo, vsaj do doline, kolikor mogoče trezno glavo. Pa še nekaj si velja zapomniti: vrnimo se pravočasno do avtobusa. Ni prijetno, če nas morajo čakati.
Še nekaj besed o letošnjem desetem pohodu na Ramšakov vrh. Kot vemo je v pristojnosti planincev iz Vinske gore. Tudi letos so ga pripravili in izpeljali brezhibno. Kar je vredno pohvale. Kljub nekoliko kislemu vremenu se gaje udeležilo 280 pohodnikov, vseh dosedanjih pa več kot 800.
Vekosovi planinci, ki so se udeležili nočnega pohoda na Urško, so ob vrnitvi povedali, daje bila koča dobesedno natrpana. Torej je tudi tukaj bila udeležba množična. Ko smo že ravno pri Uršlji gori, naj vas spomnimo, da bo naslednjo soboto in nedeljo, to je 20.in 21.februarja, zimski pohod na to goro. Za Šaleško dolino ga organizirata PD Velenje in PS Gaberke. Če se želite udeležiti tega pohoda, se lahko prijavite v društveni pisarni vsak torek in četrtek od 17.do 19.ure, ali pokličite na telefonsko številko 851-192, za Gaberke pa zavrtite številko 853-231 (int.444) in povprašajte za Koroščevega Milana. Ta vam bo postregel z vsemi informacijami. Pa ne pozabite, samo do 15.ure! Pa srečno pot!
mh
Planinska sekcija Šmartno ob Paki- Tako trdijo člani planinske sekcije iz Šmartnega ob Paki, ki so lani pripravili precej izletov in akcij. Vse so uspele v zadovoljstvo več kot 160 članov. Še posebej ponosni so na uspešno delo planinskega krožka na šmarški osnovni šoli, v svojih vrstah pa imajo tudi 3 vodnike, ki so se izšolali lani za vodenje pohodnikov v gorskem svetu.
Da bo v njihovih vrstah letos še bolj razgibano kot lani, dokazuje delovni program šmarških planincev. Tudi tokrat bodo namenili osrednjo pozornost akcijam, družabnosti in izletom. Kar precej časa pa jim bodo najbrž vzele še aktivnosti, ki bi jim navrgle kakšen dinar za njihovo dejavnost. V ta namen bodo to nedeljo (14. februarja) v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki pripravili koncert ansambla Vinka Cverlcta. Začeli ga bodo ob 18. uri. Prispevek od pobrane vstopnine pa bodo namenili za vzdrževanje planinske sobe.
tp
sn<sck bir
Tudi Upniku (z žogo) je na koncu zadrhtela roka
REPORTAŽE_
"Že v lanskem letu smo pripravljali projekt celovite prenove otroškega, centralnega igrišča, ker smo ugotovili, da je to v katastrofalnem stanju. Že pri Sekretariatu za družebene dejavnosti smo ugotovili, da je potrebno v ta namen ustanoviti neko komisijo, ki bi bdela nad tem igriščem in v to komisijo smo povabili vse strokovnjake, ki se tako ali drugače ukvarjajo s tem otroškim igriščem , vključili smo tudi psihologijo otroških igrišč in otrok. Pri tej komisiji sodelujem tudi jaz kot arhitekt projektant urbanist in pa moja kolegica Saša Piano, kot krajinski arhitekt, saj seje že v času študija veliko ukvarjala z otroškimi igrišči. Zato smo predlagali natečaj, da ugotovimo, kaj si otroci sploh želijo. Dobili smo kar nekaj idej in pobud, ki jih bomo vsekakor vključili v obnovo otroškega igrišča.
V risbah, ki smo jih dobili na
ta natečaj, se vidi, da otroci hrepenijo po igralih, ki so nekoč že bila na otroškem igrišču, to je znak tega, da je ta popolni premik iz kovinskih igral v lesena igrala in to radikalno, bil mogoče slabo načrtovan , otroci vedno hrepenijo po igralih, ki so nudila drugačno igro, kot jo sedanja. Poleg teh igral želimo vključiti tudi druge dejavnosti, predvsem pa ga urediti kot nek center za igro otrok, ne samo najmlajših, temveč tudi za starejše. Zato načrtujemo, da bi uredili tudi stezo za rolkanje in vse tiste stvari, ki so v svetu danes moderne in privabljajo tudi mladino."
Po novem bo centralno otroško igrišče tudi ograjeno in varovano, saj je žal vandalizem del našega vsakdanjika. Ideje pa so še vedno dobrodošle, saj bodo strokovnjakom v veliko pomoč, pozneje pa tudi v večje veselje vsem, ki bodo na igrišče zahajali.
■ Bojana Špegel
Končan razpis "Imam idejo za otroško igrišče"	potrebno pa tudi iz drugih
itii>iti«>i*i « s s: ;$; m mmttmm»mmmmmmm m » * m	materialov."
ih, nekoliko pozabljenih igral, in tudi novih, ki jih prinašajo svetovni trendi.
Damjan Kojzek mi je svojo nagrajeno risbico opisal takole: "Želel sem si imeti tobogane in poligon, kjer bi se lahko vsi otroci igrali, pa tudi vrtiljake
in gugalnice, ki se vrtijo sem in tja. Pa tudi računalniške igrice. Postavili bi hišico in v njo računalnike. Želim si bolj pestro paleto barv, sedaj ni nič urejeno in tudi ne pobarvano, vse je iste barve. Največ igral naj bi bilo iz lesa, kar pa je
Največ risb je prispevala ravno OŠ Livada, Andrej Krevzel, likovni pedagog na tej OŠ, je učence pri tem usmerjal in vodil. "V bistvu sem povedal, kakšna je problematika igrišča, nekaj po razpisu, nekaj kar sem sam videl, kar je očitno problem v Velenju. V bistvu je Damjan to dobro videl in tudi predstavil, na risbi je prikazal, kaj si želi." Marsikatera ideja gaje presenetila, sploh to, da je bila večina risbic vedrih, živo pisanih.
Na velenjskem Zavodu za urbanizem bodo sedaj prevzeli projektiranje otroških igrišč. Arhitekt Marko Vučina bo pri tem upošteval tudi otroške ideje.
Pisani vrtiljaki,
gugalnice, tobogani...
V občini Velenje imamo 3 propadajoča, neustrezna otroška igrišča. Kakšna si želijo otroci, je pokazal tudi razpis, strokovnjaki pa bodo ideje upoštevali pri izdelavi projektov.
V sredo dopoldne se je torej končal uradni del lanskega novembra razpisanega natečaja. Šestošolec OŠ Livada, Damjan Kojzek, je po mnenju 5 članske komisije na papir prenesel najboljše in najlepše ideje. Na Občinski zvezi društva prijateljev mladine Velenje so se ob tej priložnosti zbrali člani komisije, likovni pedagog Andrej Krevzel, pod čigar mentorstvom je nastala nagrajena risba, Kristina Kovač pa je Damjanu podelila tudi nagrado, Atlas človeštva.
Z otroškimi igrišči v Velenju je že od nekdaj "križ". Vsake nekaj časa jih obnovijo, vložijo precejšnja sredstva, potem pa čas in nevzdrževanje naredita svoje. Bo z najnovejšo obnovitvijo centralnega igrišča, ki mu bo sledila še obnovitev igrišč v gozdu pod Stanetovo in v Šoštanju ob OŠ Biba Ročk, kaj bolje? Sicer pa se tudi to, kdaj naj bi se vse to zgodilo. še ne da točno reči, saj je v ospredju spet denar. Vendarle pa je razpis pokazal, da si otroci želijo več pisanosti, živosti, star-
Staro Velenje
Še bo obnova ustavila?
Predsednik ožjega odbora je odstopil, vsi ostali člani sprememb v občini zamrla.
V lanskem, pa tudi predlanskem letu, pravzaprav ves čas, odkar poteka obnova starega mestnega jedra mesta Velenja, se o tem veliko govori. O tem se je govorilo že veliko let prej, le narejenega ni bilo nič. Staro Velenje je propadalo in bilo mestu prej v sramoto kot ponos.
Prvič se je resno premaknilo leta 1988, ko so zbori skupščine občine Velenje (17. februarja) sprejeli Odlok o zazidalnem načrtu za Staro Velenje. Z njim se je sprejel zazidalni načrt, ki gaje izdelal Zavod za urbanizem Velenje. Nosilec realizacije obnove je bila v tistem času Samoupravna interesna stanovanjska skupnost. Z zakonsko ukinitvijo te je le-ta prešla v IS, organizacijsko pa v Sekretariat za javne gospodarske zadeve. Izvršni svet pod vodstvom FranjaBartolcaje 10. decembra 1990 imenoval širši Odbor za revitalizacijo Starega Velenja, ožji odbor s 5 člani pa je ta imenoval na prvi seji 8 dni kasneje. Toliko o začetkih akcije, ki je med potekom mnogim postavljala vprašanja zakaj, kako, na osnovi česa... je sploh prišlo do obnove. Podoba Starega Velenja seje močno spremenila, veliko je vidnega, nekaj je prekrila zemlja. Še zdaleč pa ni končana. O vsem tem so govorili na petkovi skupni seji Odbora za Organizacijo in spremljanje prenove Starega Velenja, kjer je bila glavna točka dnevnega reda Poročilo o delu ožjega odbora in o izvršenih delih. Morda je le še
za spremljanje prenove Starega Velenja, Franc Sever pa se bojijo, da bo prenova zaradi političnih
potrditev tega, da seje ožji odbor pri svojem delu ves čas ubadal z nasprotovanji in ovirami na poti do realizacije v tem, da se je seje udeležil le en član širšega odbora, prisotni pa so bili vsi člani ožjega in predsednik IS v odstopu, Fran-jo Bartolac. Viktor Robnik je izrazil razočaranje zaradi tega in poudaril: "Nič si nismo izmišljali, k delu smo pristopa-
Skupni investicijski stroški za obnovo Starega Velenja so do sedaj znesli 90.527,380 SIT. Od tega je bil znesek lastnih sredstev 30. 813,588 SIT, proračunskih 35.508,950 SIT in drugih sredstev 24.204,840 SIT (13.297,292 SIT neli-mitarana sredstva proračuna in 10.907.548 SIT program KP Velenje).
li na osnovi dokumentacije, kije bila pripravljena že pred leti."
Pridobitve, ki še zdaleč ne služijo samo temu delu mesta, so velike, obnovljena sta objekta Stari trg 15 in 26, v njih je 25 lepih stanovanj, 6.030 m2 obnovljenih in urejenih cest, parkirišč in pločnikov, novi komunalni vodi, rešen večji del javne razsvetljave... Tu so novi lokali, nova delovna mesta. Nekaj načrtov je prekrižal moratorij zaradi Zakona o denacionalizaciji, nekaj nezainteresirana podjetja, ki so lastniki objektov v Starem Velenju. Kot je sedanje stanje opisal Franc Sever, se premika tudi na tem področju;
RLV, lastnik Vile Bianke bo v letošnjem letu izdelal načrte, drugo leto naj bi pričeli z obnovo. Na ERI se bodo odločili do konca meseca. IS v odstopu pa še vedno dela, saj se v teh dneh dogovarja z Vegradom za rušenje objekta Mehanizacije, ki se bo, če bodo to dorekli, pričela realizirati že 1. marca.
Franc Sever, ki je (bil) pred-sedsednik ožjega odbora, je na seji podal nepreklicni odstop s tega mesta, zaradi političnih sprememb v občini."Upam, da sem obljubo izpolnil, kraj ima drugačen izgled. Odločitev novega mandatarja bo, ali bo ta odbor ukinil, vendar bi kraj z ukinitvijo veliko izgubil." Vsi člani ožjega odbora so se strinjali, da je najbolje, da se ta odpokliče, vendar so vsi izrazili bojazen, da se bo s |em prenova na pol poti ustavila in zamrla. Nabrali so si dragocene izkušnje, ki lahko pomagajo tudi pri obnovi drugih delov Velenja in Šoštanja, zato so povedali, da so pripravljeni še naprej sodelovati.
Franjo Bartolac se je zahvalil vsem članom ožjega odbora za dobro delo in poudaril pomembnost integracije Starega Velenja, grajskega griča in novega Velenja, da bo mesto spet dobilo dušo, da se bo degradacija končala. Zato dokončanje del v Starem Velenju ne bi smelo biti zaustavljeno, poudarek obnovi novega Velenja še pred tem pa bi lahko bila napaka.
■ Bojana Špegel
Komunalni nadzorniki v Velenju že daljo red
Z napačnim parkiranjem ni več računice
Približno mesec in pol že deluje v Velenju služba komunalnega nadzora. V glavnem se ukvarja s kontrolo mirujočega prometa, ljudje pa smo se na komunalne nadzornike že navadili. Vozniki vedno manj puščajo osebna vozila na zelenicah. Se vedno pa parkirajo vozila tam, kjer ne bi smeli: na pločnikih, stezah za pešce, dovozih do stavb, onemogočajo servisiranje stanovanjskim blokom...
Peter Kosi, svetovalec za promet pri javnih gospodarskih zadevah Skupščine občine Velenje, pod čigar pristojnost komunalni nadzorniki zdaj še sodijo, ugotavlja, da je pozitiven premik opaziti tudi pri stanovalcih stanovanjskih blokov. Če je bilo pred blokom premalo parkirnih prostorov, so brez slabe vesti parkirali na zelenicah. "V štirih blokih so zdaj pričeli akcijo za razširitev teh površin, kar je edina učinkovita rešitev."
Kako pa na komunalne nadzornike gledajo občani?
Včasih presenečeno, včasih pa tudi razočarano. Za prekrške je treba plačati. "Na žalost lahko do kulture voznikov pridemo samo preko žepa oziroma denarnice," pravi Peter Kosi.
mmmmmmm
"Mlajši pravijo, da je naša služna nadležna, da jih preganjamo, da so kazni previsoke... Nekaj ugovorov na naše delo je sicer bilo, če so upravičeni jih upoštevamo.
Bojan Prelovšek
Komunalnega nadzornika Bojana Prelovška, kije vsak dan na terenu, smo vprašali, kako ga ljudje sprejemajo. "Presenečen sem. Pričakoval sem, ker je nova služba, da se nas bodo ljudje težko navadili, vendar so nas sprejeli. Predvsem starejši nam dajejo podporo. Vedno pa skušamo na lep način, ljudi najprej opozarjamo."
Komunalni nadzornik Bojan Lipnik pa ugotavlja:
Bojan Lipnik
Sicer pa veliko opozarjamo, ne kaznujemo za vsako ceno."
K temu je treba dodati še nekaj. Včasih se ljudje, ki so dobili listek za plačilo mandatne kazni pridejo pritožit, češ da ni res, da bi recimo parkirali narobe, da bi zaradi tega ovirali promet ali zapirali pot pešcu. Ampak komunalni nadzorniki vsak primer tudi fotografirajo. Slika pa ne laže. ■ Milena Krstič - Planine
it
Sodniki za prekrške pravijo:
K 3S » iS SS S! ®
X « * « *
Tujci imajo prednost!
Sodniki za prekrške, tudi v Velenju, imajo v zadnjem času veliko dela. Še posebno zato, ker je treba tujce prednostno obravnavati. Teh pa je, po sprejemu Zakona o državljanstvu, tudi v Sloveniji veliko. To potrjuje sodnica za prekrške Vladka Korošec, vodja organa za postopek o prekrških v Velenju.
NAŠ ČAS: Kaj opažate sodniki za prekrške v preteklem letu?
Vladka Korošec: "Že v letu 1992, še posebno pa v začetku letošnjega leta, opažamo povečan pripad prekrškov po Zakonu o tujcih in tudi velik pripad nujnih zadev, kjer so obdolženci tuji državljani."
NAS ČAS: Koliko pa ste imeli teh primerov, v januarju recimo?
Vladka Korošec: "V januarju smo obravnavali preko 38 teh nujnih zadev."
NAŠ ČAS: Za kakšne kršitve je šlo?
Vladka Korošec: "V glavnem gre za prekrške po Zakonu o tujcih, kjer tuji državljani, ki se nahajajo v občini Velenje, oziroma v Republiki Sloveniji, niso uredili svojega statusa v
zvezi s prijavo.
NAS ČAS: Kakšne so kazni, kijih sodniki za prekrške lahko izrekate? So samo denarne, ali pa ima sodnik za prekrške tudi možnost, da koga napoti v zapor?
Vladka Korošec: "Za prekrške po Zakonu o tujcih je mogoče, izreči denarne kazni v višini deset tisoč tolarjev. Sicer pa je za prekrške po Zakonu zoper javni red in mir in nekaterih drugih zakonih, mogoče izreči tudi zaporno kazen."
NAS ČAS: Imate tudi to pristojnost, da tujca izženete iz države?
Vladka Korošec: "Ja, po 40. členu Zakona o prekrških lahko izrečemo tudi varstveni ukrep odstranitve tujca iz države. Izpolnjene morajo okoliščine, ki pogojujejo ta ukrep."
"Tudi varstveni ukrep odstranitve tujca iz države Je možen v nekaterih primerih."
NAS ČAS: Kakšne so te okoliščine?
Vladka Korošec: "Ukrep odstranitve tujca iz države je namenjen tujcem, ki ponavljajo prekrške ali pa tistim, ki so kršili javni red in mir."
NAS ČAS: Kaj pa na sploh, katere so najpogostejše kršitve, ki jih obravnavate?
Vladka Korošec: "Največje prekrškov zaradi kršitev varnosti cestnega prometa. Prometni
prekrški predstavljajo okoli 80 odstotkov zadev."
NAS ČASs Da prideš "na vrsto" je treba pri sodniku za prekrške čakati kar nekaj časa?
Vladka Korošec: "Glede na velik pripad zadev in velike zaostanke iz preteklega leta, traja vsaj šest mesecev od takrat, ko dobimo predlog, do takrat, ko lahko zaslišimo obdolženca."
NAŠ ČAS: Uvedli ste dežurstvo, torej lahko k vam lahko koga privedejo tudi ob sobotah, nedeljah, praznikih?
Vladka Korošec: "V okviru osmih občin celjske regije imamo organizirano dežurno službo. Ko gre za tuje državljane oziroma za zadeve, kjer je potrebna takojšnja izvršitev, to so takoimenovane nujne zadeve, lahko policisti privedejo obdolžence dežurnemu sodniku za prekrške tudi v teh dneh."
NAŠ ČAS: Koliko sodnikov pa je zaposlenih v organu za postopek o prekrških v Velenju in kako ste organizirani?
Vladka Korošec: "V Velenju smo zaposleni trije, s tem da eden opravlja delo v skrajšanem delovnem času. Zaradi velikega pripada nujnih zadev smo morali organizirati dežurstvo tudi med tednom. Dežurna sodnica za prekrške, v določenem tednu, sprejema v obravnavo vse nujne zadeve."
■ Milena Krstič - Planine
Policijska postaja Velenje
Zalotil ga je v stanovanju
Prejšnji torek, ob 1.40. uri. je na velenjsko policijsko postajo poklical Vili H. s Kardeljevega trga v Velenju. Policistc je prosil za pomoč, ker naj bi mu sosed Milivojc G. vdrl v stanovanje in ga fizično napadel. Policijska patrulja jc seveda odšla na teren, vendar Milivoja na kraju dejanja ni našla. V tem času gaje namreč prijavitelj pregnal iz stanovanja s kuhinjskim nožem. Policisti so Milivoja nato iskali doma, vendar jim na zvonen-jc ni hotel odpreti vrat. Kljub temu se Milivojc obisku pri sodniku za prekrške ne bo mogel izogniti. Čaka pa ga še ena neljuba pot na temeljno javno tožilstvo, kamor so policisti napisali tudi kazensko ovadbo zaradi kršitve nedotakljivosti stanovanja.
Storilca še iščejo
Istega dne (2. februarja), so na velenjski policijski postaji dobili obvestilo o vlomu ncznanca v skupne prostore stanovanjskega bloka, v katerem stanujeta zgoraj omenjena Vili in Milivoj. Slednji jih ima v najemu, in sicer za opravljanje svoje dejavnosti. Za nameček pa je neznanec preko noči z barvo polil še vhodna vrata stanovanja, kjer Milivoj živi.
Ob več kot 11 tisoč tolarjev
Sredi prejšnjega tedna, v dopoldanskih urah, seje v velenjskem Zdravstvenem centru mudil dolgoprstnež. To je ugotovil Matjaž K. iz Bcvč potem, ko je pogrešal več kot 1 I tisoč tolarjev. Imel jih je v denarnici, to pa v bun-di, ki jo je obesil na obešalnik v hodniku Zdravstvenega ccntra.
Z metlo nad vetrobransko steklo
Pred tednom dni, nekaj po polnoči, je poklical na policijsko postajo Velenje Janez S. iz Skorncga in zaprosil za posredovanje policistov.Povedal jc, da naj bi mu neka ženska na njegovem osebnem avtomobilu razbila vetrobransko steklo. Tega je imel parkiranega na Cesti talcev 4 v Šoštanju. Policisti so na kraju ugotovili, da je tam stanujoča Jožica V. na vozilo prevrnila dve kanti za smeti, nato pa z metlo udarila po vetrobranskem steklu in
ga razbila. S tem je Janeza oškodovala za približno 15 tisoč tolarjev. Zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari so policisti za Jožico napisali kazensko ovadbo.
Se bo sankal?
V četrtek, 4. februarja, zjutraj je Drago P.iz Starega trga v Velenju ugotovil, da mu je preko noči neznanec iz hodnika stanovanjske zgradbe, v kateri stanuje, odnesel dvoje lesenih sani. S tem gaje oškodoval za več kot 5 tisoč tolarjev.
AX v Rušah...
6. februarja zjulraj so delavci policijske postaje Ruše obvestili svoje velenjske kolege, da so našli osebni avtomobil AX. last Banice C. iz Velenja. Zanj so sumili, daje ukraden. Velenjski policisti so to preverili pri lastnici in ugotovili, da imenovana resnično pogreša osebni avtomobil. Tega do prihoda policistov še sama ni vedela. Avtomobil je še istega dne dobila nazaj, vendar brez listin o lastniku in o vozilu.
...nato spet v drugih rokah
8.februarja, popoldan, se je zgodba o ukradenem AX-u ponovila. Na velenjsko policijsko postajo je namreč poklical mož oškodovanke Asim C. in povedal, da spet pogrešajo omenjeno osebno vozilo. Kaj se dogaja z AX-om, temno zelene barve, vrednim približno 800 tisoč tolarjev, bodo policisti poskušali dognati v najkrajšem možnem času.
Drzna tatvina
Minulo soboto, približno ob 22.30 uri. je Aleš P. iz Šaleka na parkirnem prostoru hotela Paka v Velenju priklapljal zvočnike. Pri tem se je zadrževal na zadnjem sedežu avtomobila. To je izkoristil Zoran B. iz Velenja, ki je v tem času prišel mimo in iz vozila izmaknil avtoradio kasetofon. Vreden je bil približno 8000 tolarjev. Za Zorana so velenjski policisti že napisali kazensko ovadbo.
Za več kot 300 tisoč SIT škode
I. februarja, okrog 18. ure, seje pripetila prometna nezgoda na Šaleški cesti v Velenju. Tuje Sule-jman Zahirovič (39 let) iz Velenja vozil s svojim osebnim avtomobilom iz smeri Šaleka proti Kidričevi cesti v Velenju. V tem
križišču je zavil levo proti vili Her-berstein, pri tem pa naj bi zaprl pot in izsilil prednost nasproti vozečemu Ibrahimu Imšireviču (34 let) iz Šoštanja. Prišlo je do trčenja. Zahirovič se je v nesreči lažje telesno poškodoval. Poškodbo so mu oskrbeli v velenjskem Zdravstvenem centru in ga nato napotili v domačo nego. Na vozilih je nastalo za približno 300 tisoč tolarjev škode.
Ni se prepričal
Ta ponedeljek, ob 14.20 uri, je Nusred Delič (31 let) iz -Velenja s svojim osebnim avtomobilom vozil po Kidričevi cesti proti križišču s Šaleško cesto v Velenju. V neposredni bližini stanovanjskega bloka Prešernova 4 je dohitel doslej neznanega voznika osebnega avtomobila zastava 126 GL oker barve, ki je spremenil prometni pas. Pri tem se ni prepričal, če to lahko stori. S tem naj bi izsilil prednost Deliču. Ta naj bi za njim pripeljal s preveliko hitrostjo. Kljub močnemu zaviranju Deliča je prišlo do oplazenja med vozili. Neznan voznik na kraju nesreče ni počakal, ampak odpeljal dalje. Policisti za njim še poizvedujejo.
Policijska postaja Mozirje
Vlom v garažo
1. februarja, ob 8.40 uri, je neznanec vlomil v garažo, last mozirskega Komunalnega podjetja v Homec Brdu. Na vratih je odtrgal obešanko, iz garaže pa odtujil polnilec za akomulatorje.
Skočila sta si v lase
Prejšnji torek, ob 21.10 uri, sta si doma skočila v lase Edi F. in Krunoslav K. iz Prihove. Njun spor bo sedaj dobil epilog pri sodniku za prekrške.
Grozili so si z noži
V petek, 5. februarja, je na mozirsko policijsko postajo poklicala natakarica bistroja Šport v Varpolju in povedala, da se skupina šestih ljudi pretepa in drug drugemu grozi z noži. Policijska patrulja je na kraju ugotovila, da so vročekrvneži: Jože F. iz Kokarij, Vinko G., Peter K., Božo R. in Sreten S. ( vsi iz Mozirja).V pretepu sta se lažje telesno poškovala Jože in Vinko. Prvi je namreč drugega z razbitim kozarcem udaril po glavi. Drugi pa se mu je
maščeval z nožem. Zoper Vinka in Jožeta bodo mozirski policisti napisali ovadbo na temeljno javno tožilstvo, ostali udeleženci v pretepu pa se bodo znašli pred sodnikom za prekrške.
Zadevo bosta rešila pri sodniku za prekrške
6. februarja, ob 23.20 uri, je prišel na policijsko postajo Mozirje Marjan Š. iz Nazarij in povedal, da gaje v stanovanju večkrat udaril s pestjo brat Mirko Š. Zadevo bo po sedaj poskušal rešiti sodnik za prekrške.
Ni bilo miru
Minulo nedeljo, malo čez polnoč, Ivan B. i/. Mozirja ni mogel spati. Vzrok za to je bila živahnost na dvoriščuu bistroja Merlin v Mozirju. Red je naredila policijska patrulja, ki je poslala ustreznim inšpekcijskim službam prijavo zaradi prekoračenega delovnega časa.
Policijska postaja Žalec
SSSSSSBSSiSSKSSlSSiaSS!!®«®
Huda prometna nezgoda
V sredo, 3. februarja, se je na magistralni cesti Ljubljana - Celje ob 13.30. uri zgodila huda prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje.
Voznik tovornega avtomobila Bogdan Krambergeriz Maribora jc izven naselja Kaplja vas nenadoma zapeljal na levo stran cestišča in trčil v osebni avtomobil, ki gaje vozila Ivanka Ožinger, 27 let, iz Ptuja. Trčenje je bilo tako silovito, da je voznica na kraju nesreče umrla, hude telesne poškodbe pa sta dobila njena sopotnika O. Ivan in O. K., prav tako oba s Ptuja. Hudo telesno sta se poškodovala tudi voznik tovornjaka in njegov sopotnik G. C., ki je italijanski državljan. Na obeh vozilih je nastala večja materialna škoda.
Zadel kolesarko
Prav tako v sredo, 3. februarja, seje zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti Liboje - Petrovče. Osemnajstletni D. A. iz Griž seje z osebnim avtomobilom peljal proti Petrovčam in pri gostišču Pospeh trčil v nasproti vozečo kolesarko T. L., prav tako staro osemnajst let. Kolesarka seje pri tem hudo telesno poškodovala, voznik pa je pobegnil s kraja nezgode, vendar seje tja po dveh urah vrnil s svojim očetom.
Krivec pobegnil
V Vinski gori seje v nedeljo, 7. februarja, na magistralni cesti Celje - Velenje, zgodila prometna nezgoda, v kateri je bila povzročena manjša materialna škoda. Voznik avtomobila znamke BMW, D. B. iz Makedonije, je namreč pri prehitevanju oplazil avtomobil, ki gaje vozila K. J. iz Plešivca. Po nezgodi ni ustavil, ampak se je odpeljal naprej v Italijo.
Podlegel poškodbam
Na regionalni cesti Šentrupert -Letuš, je prišlo v petek, 5. februarja, do hude prometne nezgode, v kateri sta zaradi neprimerne hitrosti trčila dva osebna avtomobila. Voznik Alija Tabakovič, 44 let, iz Velenja je na kraju nezgode podlegel poškodbam, v njegovem avtomobilu pa so bili hudo poškodovani še trije sopotniki, vsi iz Velenja. Voznik drugega avtomobila je bil Božo Završnik iz Letuša, tudi on in njegov sopotnik Janez Postoslemšek iz Letuša sta bila s hudimi poškodbami odpeljana v celjsko bolnišnico.
Trčenje z vlakom
Na železniškem prehodu v Petrovčah seje v petek, 5. februarja, zgodila prometna nezgoda, ko je voznica osebnega avtomobila H. A. iz Novega Celja trčila v potniški vlak. Avtomobil je pri tem odbilo od vlaka, voznica in njena sopotnica pa sta se pri tem lažje telesno poškodovali.
Dopolnilo
V prejšnji številki Našega časa smo v rubriki modro - bela kronika, pod naslovom Izkupiček porabil /ase, pisali o gasilcu A.J. iz Velenja, ki je izkupiček od "prodaje" novoletnih koledarjev porabil zase.
Gasilce je zanimalo, iz katerega društva, je A.J. bil in na Policijski postaji v Velenju so povedali, daje član GD Šalek.
Uredništvo
MESNICA yJL\P0Z^%A
Partizanska 54
TRGOVINA Pesje ^
- 63320 VELEiNJE rUZNIU Tel.: 063/856-875
NAGRADNA IGRA!
Od 10.februarja pa do 10.marca lahko pri nakupu nad 2000 tolarjev sodelujete v nagradni igri trgovine Poznič.
Pripravili smo vam naslednje nagrade:
1.	nagrada - svinjska polovica (cca 35 kg)
2.	nagrada - odojek (cca 12 kg)
3.	nagrada - nakup v vrednosti 2000 SIT
Pri nakupu nad 5000 SIT vam priznavamo 3 %, nad 10000 SIT pa 6 % popust.
VUUDNO VABUENI
11. februarja 1993
ČETRTEK, 11. FEBRUARJA
PETEK, 12. FEBRUARJA
SOBOTA, 13. FEBRUARJA
NEDELJA, 14. FEBRUARJA
PONEDELJEK, 15. FEBRUARJA
TOREK, 16. FEBRUARJA
SREDA, 17. FEBRUARJA
TV SLOVENIJA 1
10.35 Zgodbe iz školjke
11.20 Eye on the sparrow, am. film
13.00 Poročila
14.05 Buntz z Beverly Hillsa, 7/13 14.30 Želite, milord? 18. del 15.20 Summer dreams-the story
of the beach, am.film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 ŽIV ŽAV
18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 TV igrica: 16 črk 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče
20.40 Ljubezenska preizkušnja, 2/7
21.30 Tednik 22.15 TV dnevnik 3 22.43 Poslovna borza 22.55 Panel (pogovori, omizje)
Košarka 0P0MBA:Marioka, VLS (Ž)
TV SLOVENIJA 2
10.20 Latvija
10.35 Slovenija, umetnostni vodnik 10.45 Šport 13.00 Poročila 14.00 BuntzzBeverly Hillsa,
amer. naniz. 6/13 14.25 Želite, milord? 18. del 15.15 Beach boys - poletne sanje, amer. film
15.25	Akcent, ponovitev
16.26	Svet poroča, ponovitev 17.00 SP v alp. smučanju, super-
veleslalom (Ž) 18.00 Videošpon
18.45 Že veste. svet. nam. program
19.17	Majhne skrivnosti velikih kuharjev
19.30 TV dnevnik 2 20.05 Portret: Igor Ozim 21.05 Koncert za violino 22.25 SOVA:
Dragi John. 42. del Želite, milord?, 19. del 01.50 SP v alp. smučanju, veleslalom (M), 1. tek - prenos 04.55 SP v alp. smučanju, veleslalom (M) 2. tek - prenos
HTV 1_
10.00 Poročila 10.05 TV šola
11.30 Ljubezenske zgodbe, (5) 12.00 Poročila 13.25 Monofon 14.00 Poročila
14.05 Slika na sliko, ponovitev
14.50 "Daljni vrhunci" 5/6
15.40 The Big Blue
16,00 Poročila
16.05 Učimo se Hrvaško
16.35 Malavizija
17.30 Hrvaška zemlja in ljudje
18.00 Poročila
18.05 Znanstveno ozračje
18.35 Santa Barbara, 324. del
19.18	Majhne tajne velikih kuharjev 19.30 TV dnevniki
20.05 FJoslovni klub
20.50 Ali meje kdo iskal?
21.00 Zabavna oddaja
21.45 Ekran brez okvirja
22.35 TV dnevnik 2
23.00 Slika na sliko
23.45 Poročila v angleškem jeziku
23.50 Poročila
00.00 Sanje brez meja
TV SLOVENIJA 1
HTV 2
17.00 TV koledar
17.10 Carstvo senc, brit. film
18.40 Marioko: SP v alp.
smučanju, superveles. (Ž) 19.05 Risanke 19.30 TV dnevniki 20.05 Brooklyn Bridge, humor, oddaja 6/13 20.35 Daljni vrhunci, 676 21.30 Moč in slava. 12/13 22.00 Metal-mania 23.10 Morioka: Svet. prven, v alp.
smučanju, smuk (Ž) 23.00 Horoskop 23.05 TV spored za petek 0P0MBA:Košarka - Euroliga: Olym-piakos:Zadar
Četrtek, 11. februarja
TVS 1	.
BEACH BOYS - POLETNE SANJE, amer. film 1988 Igrajo: Bruce Greenvvood, Greg Kean, Arlen Dean Snyder Režija: Michael Schvvitzer Rimska zgodba o rojstvu, uspehu in polomu ene najuspešnejše pop skupine, kije opevala sonce, pesek in morje. surfanje na valovih ter zapeljiva dekleta, je seveda deloma prirejena. Ne glede na to pa zadene občutje časov, ko so Beach Boysi poosebljali užitke neke generacije amer. mlado stnikov sončne Kalifornije.
Petek, 12. februarja_
TVS 1
NA ROBU ZAKONA, franc. film 1983
Igrajo: Jean Paul Belmondo, Henry Silva, Carios Sotto Režija: Jacques Deray
Junak Derayevega filma NA ROBU ZAKONA je Jean Paul Belmondo.
10.45 11.30 12.30 13.00 13.05 14.40
15.05 15.55
16.50 17.00 17.15 17.40 18.00 18.50 19.15 19.30 20.05 20.25 22.10 22.48 22.40 23.40
Videošpon
Umetniški večer: Igor Ozim
Koncert za violino
Poročila
Poslovna borza
Dragi John, 42. del amer.
nanizanke
Želite, milord? 19. del Vrnitev na otok zakladov, ang. nadalj. 2/10 Poslovne informacije TV dnevnik 1
Silas, nem. nadaljevanka
Prvi uspehi: Eva Sotelšek Regionalni studio Koper TV igrica: 16 črk
Risanka TV dnevnik 2 Forum
Na robu zakona, franc. film
TV dnevnik 3 Šport
Intervju: Tatjana Ličen Video strani
TV SLOVENIJA 2
10.00 Že veste, svet. namen, program
10.35 Gospodarska oddaja 12.05 Ljubezenska preizkušnja,
nem. nadalj. 2/7 13.00 Poročila 15.15 Osmi dan 16.15 Alpe-Donava-Jadran 16.45 SP v alp. smuč., veles. (M) 18.00 TOK TOK
18.45 Znanje za znanje, učite se z
nami 19.00 Euroritem 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija 22.00 TV jutri 22.05 SOVA:
Popolna tujca, 17/28 Želite, milord? 20. del Barve nasilja, amer. film 01.25 Marioko: SP v alp. smuč.,
slalom (Ž)-l.tek 04.55 Morioka: SP v alp. smuč.,
slalom (Ž)-2.tek 05.45 Video strani
HTV 1_
10.00 Poročila 10.05 TV šola
11.00 Sociološki TV leksikon 12.00 Poročila 13.30 MikserM 14.00 Poročila
14.05 Slika na sliko, ponovitev
14.50 Daljni vrhunci 6/6 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemškega jezika, 20/26
16.35 Malavizija: Beverly Hills. oddaja za mlade 19/23 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Duhovni klic 18.40 Santa Barbara, 325. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Film-video-film 20.25 Innerspace, amer. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila na angl. jeziku 00.00 Poročila 00.10 Sanje brez meja
HTV 2
16.05 TV koledar
16.15 Marioko: SP v alp. smuč. ve-
lesl. (M) 17.15 Turbo Limach Show 18.30 Oskar med detektivi 19.02 Risanke 19.15 Meteorova izložba 19.20 Glasba in EPP 19.30 TV dnevniki 20.05 Keeping Up Appearances,
humor, serija (1) 20.30 Glasba in čas 14/16 21.20 Hiša na prodajo, humorist.
oddaja 20/21 21.35 CRO-POP-ROCK 22.25 Miss Marple, 54/8 23.20 Nočna izmena: Haggard, humoristična serija 3/7 The Kind ofMagic. 6/12 Amityville IV., amer. film 03.00 Horoskop '
Igra šaljivega policaja, ki sicer svojo nalogo jemlje čisto zares, a se pri svojem delu požvižga na zakon in na pravila, kijih od njega zahteva policija. Inšpektorja Jordana, ki ga igra Belmondo, pošljejo v Marseille, da bi zasege/ veliko količino mamil. Mafija iz časopisov izve za prihod pariškega komisarja, zato se pripravi, da se bo zavarovala. Mamila odpelje s čolnom preko francoskih teritorialnih voda. Jordan pa prav tako hitro spozna, da francoske oblasti niso kos lopovom in delati začne, seveda kot vselej uspešno, na lastno pest... TVS 2
BARVE NASILJA, amer. film 1988 Igrajo: Sean Penn, Robert Du-vall, Maria Conchitga ALonsa Režija: Dennis Hopper
Izhodišče za film predstavljajo dokumentirani podatki o tolpah različnih etničnih skupin, ki se borijo med seboj, policija pa jih poskuša z več ali manj uspeha zaustaviti. Ker gre za precej verističen ali celo dokumenta
TV SLOVENIJA 1
09.20 Radovedni Taček 09.30 Zaljubljeni zmaj, 2/3 09.45 Domača naloga za prof. A.K. 10.05 TOK TOK
10.50 Na robu zakona, franc. film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 14.00 Popolna tujca 17/28 14.30 Želite, milord? 20. del 15.20 Vroče poletje, češki film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.10 Potovanje po človeškem telesu 2/8 18.45 Regionalni program Ljubljana 19.45 Mernik 19.00 Risanka 19.12 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Utrip 20.25 Križkraž
21.30 Šampanjski Charlie, 3/4 22.15 TV dnevnik 3 23.00 Sobotna noč 0'1.20 Video strani
TV SLOVENIJA 2
TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
TV SLOVENIJA 1
10.55
11.05 11.35 12.05 13.00 14.20 19.00 19.22 19.30 20.05 21.00 21.30 22.35
01.25 04.55 05.45
HTV 1
10.30 Edukon, šolski kontaktni
program 11.30 Magija 6/12 12.00 Poročila 12.05 Moč in slava 11/13 12.35 Haggard 3/7 13.05 Ali meje kdo iskal? 13.50 Risanka 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.35 Beverly Hills 19/23 15.30 Dokumentarna oddaja 16.00 Poročila 16.10 Risanka 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo-limach show 18.00 Poročila 18.05 TV izložba 18.20 Santa Barbara (326) 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Šport
20.15 Tendre poulet, franc. film
22.00 Dokumentarni film
22.35 TV dnevnik 2
23.05 Slika na sliko
23.45 Poročila v angleškem jeziku
23.50 Poročila
00.00 Sanje brez meja
HTV 2
Marioko: Sv. prven. v alp. smučanju slalom (Z), rokomet- prvenst. Hrvaške: Dalma:Lokomotiva 19.15 Glazba 19.30 TV dnevniki 20.00 TV tednik 20.20 Črno-belo v barvi: V avtobusu, 25/51, Bojevniki podzemlja, amer. film 00.00 HIT-DEP0 02.30 Horoskop 02.35 TV spored za nedeljo OPOMBA: Rokomet: prvenstvo Hrvaške (Ž): Modea Tuing:Podravka
lističen poskus predstavitve tega boja, film nima neke trdne dramaturške zgodbe Oba policaja, starejši, bolj izkušen in mlajši, bolj drzen in zaletav, ves čas obračunavata z "malimi ribami"...
Sobota, 13. februarja
TVS 1
VROČE POLETJE, češki črno beli film 1939
grajo: Lide Berova, S. Beneš,
Zorka Janu
Režija: František Čap
Zgodba nam predstavi mladeniča Ju-lia, ki se je po osmih letih šolanja v tujini vrnil domov - na podeželsko posestvo, ki ga po smrti njegovih staršev upravlja teta. Teta ima hči Rozo. ki bi kar na hitro rada zapeljala Julia. Toda fant se ogreje za razposajeno in živahno dekle, kiji pravijo kar Rdečka, ona pa radi viti Šimona, ki gleda za Rozo. V Rdečko je zaljubljen Peter, ki postane Juliov prija-
08.35 09.25 10.20 10.45
11.05 11.30 12.05 12.35 13.00 13.05 14.05 14.30 15.00 16.00
16.50 17.00 17.10
19.05 19.17 19.30 20.05 20.30 21.00 21.35
22.15 22.40
Jakec in čarobna lučka 18/26
Poslednji dinozaver 15/20 Klub klobuk Zgodbe iz školjke Poročila Športna sobota Moja knjiga o džungli 18/27 TV nocoj TV dnevnik 2 Rojstvo Evrope, 2/7 Homo turisticus Poglej in zadeni SOVA: Znaki zodiaka 10/12, Čas za ples, 1/3, Dejanje, amer. film Morioka: SPvalp. smuč., slalom (M)
Morioka: SPvalp. smuč., slalom (M) Video strani
ŽIV ŽAV Ljubim, ljubiš
Silas, nemška nadalj. 9/12 Moja knjiga o džungli, 18/27
Od Kolpe do Rabe Obzorja duha Ljudje in zemlja Domači ansambli Poročila
Križkraž, ponovitev
Video strani
Znaki zodiaka 10/12
Vlak otroštva in upanja, 1/6
Sophia in Constance, ang.
nadalj. 2/6
Poslovne informacije
TV dnevnik 1
Nepremagan, amer. film
Risanka
Slovenski loto
TV dnevnik 2
Zrcalo tedna
Nedeljskih 60
Zrcalo tedna
Kako nas vidijo živali, ang. dok. ser. 1/6 TV dnevnik 3 Športni pregled Video strani
11.35 10.50 11.05 11.30 12.30 13.00 13.05
14.15
15.40
16.50 17.00 17.15 17.35 17.55 18.00 18.50 19.15 19.30 20.05 20.30 21.30 22.15 22.38 22.45 23.15
Forum TV mernik
Bajke na slovenskem 4/5 Nedeljskih 60 Videomeh Poročila
Rojstvo Evrope, dok. serija 2/7
Filmsko popoldne:
Družina Addams, 13/16 Vlak otroštva in upanja, 2/6 Striček Vanja, 2. del ruskega filma
Poslovne informacije TV dnevnik 1 Radovedni Taček Pet prijateljev, 1/13 Risanka
Regionalni studio Maribor
TV igrica: 4 v vrsto
Risanka
TV dnevnik 2
Sedma steza
Gore in ljudje
Dokumentarec meseca
TV dnevnik 3
Šport
Gospodarska oddaja Video strani
10.40 11.10
12.00 12.30 13.00 13.05
14.40
15.05 16.05
16.50 17.00 17.15
17.45 18.00 18.50 19.15 19.30 20.05 20.40 21.45 22.15 22.43 22.55
Homo turisticus Potovanje po človeškem telesu 2/8 Izziv morja Znanost Poročila
Dokumentarec meseca, ponovitev
Korak za korakom, 11/13
Vlak otroštva in upanja, 3/6 Hollywood se jih spominja, 6/14
Poslovne informacije TV dnevnik 1 Mala Odiseja Zaljubljeni zmaj, 3/3 Regionalni studio Koper TV igrica: 4 v vrstico Risanka TV dnevnik 2 Žarišče
Glasba, show in cirkus Golo, dok. serija 2/4 TV dnevnik 3 Poslovna borza Omizje Video strani
10.15 10.25
10.55 11.05 12.00 13.00 13.05 13.15 14.00
16.50 17.00 17.15 18.50 19.15 19.30 20.05 20.30
22.15 22.38 22.45
Video strani
Sprehodi po stari Ljubljani 3/9
Preludij in fuga na ime Bach Milena, nadalj. 4/4 Osmi dan Poročila
Poslovna borza, ponovitev Kako nas vidijo živali, 1/6 SOVA: V avtobusu, 4. del, Vlak otroštva in upanja, 4/6, Mali vojak, franc. film Poslovne informacije TV dnevnik 1 Klub klobuk TV igrica - 4 v vrsto Risanka TV dnevnik 2 Žarišče
Rim tedna: Ruby in Rata, novozel. film
TV dnevnik 3 Šport Oči kritike Video strani
TV SLOVENIJA 2
08.50 Poglej in zadeni 10.00 Šampanjski Charlie, amer.
nadal. 3/4 10.45 Alpe-Donava-Jadran 11.15 Nicholas Nichleby, ang. film 13.00 Poročila 13.05 Športna nedelja 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Angle za mojo mizo,
novozeland. film 22.35 TV jutri 22.40 SOVA: Družina Addams, 13/16 Čas za ples, ang. nadal. 2/3 Bouvard in Pecuchet, fran. nadalj. 00.35 Video strani 0P0MBA:A.
11.55 Borovec, SPvbiatl., 14.00, TOP 12, namizni tenis 16.00 Slalom (M), posnetek 17.00 Hokej - 2. tekma končnice DP(če bo na Jesenicah) do 19.22
B: 14.00 Namizni tenis, Kopenha-gen, TOP 12,16.00 Borovec, SPvbiatl., 18.00 Slalom (M), posnetek
HTV 1_
09.55 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci
10.30 Ulica Sezam (4) 11.30 Pustaro draga, narod, glasba
12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Mali David, risanka (7) 13.55 Have you everbeen asha-medofyourparents? amer. film za otroke 14.40 Risanka 14.55 TV spored 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.20 Aftermath, amer. film 18.50 Bubimir, 19. del 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevniki 20.05 Ludwig, serijski film 21.05 Sedma noč 22.35 TV dnevnik 2 23.10 Slika na sliko 23.00 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja OPOMBE:Valentinovo
HTV 2_
TV koledar, Šport, Marioka: sv. prven. v alp. smučanju, slal.(M) 19.25 EPP 19.30 TV dnevniki 20.05 Svet odkritij, dok. serija 8/11 21.00 Še se bomo srečali 22.00 Ciklus filmov J.P.Belmonda 23.35 Šport 23.50 Jazz 00.20 Horoskop
telj. Gre za verižne ljubezenske zaplete. v katerih je dosti moraliziranja, celo gostobesednosti pa tudi čisto zanimivih in privlačnih vložkov s folklornim petjem in plesom.
TVS 2
DEJANJE, amer. film 1984 Igrajo: Robert Ginty, Sarah Lan-genfeld, Nick Surovy Režija: Sig Shore
Osnovna misel filma je. da hodita visoka politika in kriminal z roko v roki, da močni lobiji v interesu svojih vrhušk odločilno vplivajo na odločitve in politično kadrovanje. Njihov vpliv seže celo do samega predsednika ZDA, kije v tem filmu, enako pritlehna osebnost, kot močni sindikalist, ki svojo moč temelji na izkrivljenemu sindikalizmu. Vse našteto pa je ozadje prefrigane-ga ropa v hotelske trezorje, ki ga bre zhibno izpelje skupina igralcev, ki so bili z izsiljevanjem v roparsko dejanje prisiljeni.
TV SLOVENIJA 2 TV SLOVENIJA 2* TV SLOVENIJA 2
11.35
11.50 12.15 12.30 13.00 15.00 16.00 16.15 16.30 17.00 17.30 18.00 18.50 19.22 19.30 20.05 20.35 21.05 21.55 22.20 22.25
00.30
Znanje za znanje, učite se z nami
Od Kolpe do Rabe Euroritem Športni pregled Poročila
Intervju: Tatjana Ličen
Utrip, ponovitev Zrcalo tedna, ponovitev Dober dan Koroška Ljudje in zemlja, ponovitev Obzorja duha, ponovitev Orion
Podjetniški klub TV nocoj TV dnevnik 2 Izziv morja, dok. oddaja Znanost, 10. del Andrejeva mati, am. drama Koncert za OBOO TV jutri
SOVA: Korak za korakom. 11/13, Čas za ples, 3/3. Hollywood se jih spominja, 6/14
Video strani
HTV 1
10.00 Poročila 10.05 TV šola
11.30 Ali ste vedeli - Valentinovo
11.45 Mala kinoteka
12.00 Poročila
13.30 Monofon
14.00 Poročila
14.05 Slika na sliko
14.50 Še se bomo srečali 2/13
15.45 The Big Blue
16.00 Poročila
16.35 Malavizija
17.30 Hrvaška država in ljudje
18.00 Poročila
18.05 Besede, besede, besede
18.35 Santa Barbara, 327. del
19.18 Risanka
19.30 TV dnevniki
20.05 Hrvaška v svetu
20.55 Night has Eyes, brit. film
22.35 TV dnevnik 2
23.00 Slika na sliko
23.45 Poročila v angleščini
13.50 Poročila
00.00 Sanje brez meja
HTV 2
17.05	Test
17.20	TV spored
17.35	Videostrani
17.45	Odločitve, amer. film
19.15	Meteorova izloža 19.30 TV dnevniki 20.05 Step by step 3/13 20.35 Hitreje, višje, močneje 21.30 It, ser. film 1/4 22.25 Fluid ročk cafe 23.00 Japonske sanje, dok. film 23.55 Horoskop
Nedelja, 14. februarja
TVS 2
ANGEL ZA MOJO MIZO, novozel. film 1991
Igrajo: Kerry Fox, Alexia Keogh, Karen Fergusson Režija: Jane Campion
Film Angel za mojo mizo so predvajali na festivalu v Benetkah, kjer je bil deležen ne samo nagrade, ampak enoglasnega odobravanja vseh gledalcev. V povezani trilogiji opisuje tri odločilna obodbja v pisateljičinem življenju: najprej Janetino otroštvo, leta študija, nato doživetja v psihiatrični bolnici, izid prve knjige in potovanje v Evrope ter bivanje v Londonu in na Ibizi. Režiserki sobile v odlično pomoč tri igralke, ki se zlivajo v en sam lik in tako sestavljajo celovito podobo Janet Frame. katere življenje so že zgodaj zaznamovali tragični dogodki...
Ponedeljek, 15. februarja
TVS 2
ANDREJEVA MATI, ameriška drama
Igrajo: Sada Thompson, Richard Thomas, Sylvia Sidney Režija: Deborah Reinisch
10.20 10.50 11.10
12.00 13.00 15.45 17.05
18.00 18.30 18.45 19.22 19.30 20.05 20.55 21.55 22.35
01.15
Podjetniški klub Sedma steza
Andrejeva mati, am. drama
Gore in ljudje Poročila
Sobotna noč, ponovitev Marvin Hamlisch: mojo pesem igrajo
Sprehodi po stari Ljubljani, Preludij in fuga na ime Bach Iz življenja za življenje TV nocoj TV dnevnik 2 Milena, nadal. 4/4 Osmi dan Svet poroča
SOVA: V avtobusu, 4. del, Načrti in želje, 1/6, Mali vojak, franc. film Video strani
HTV 1
10.00 Poročila 10,05 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila
14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 It 1/4
15.40 The big blue
16.00 Poročila
16.05 Učimo se o hrvaški
16.35 Malavizija
17.30 Hrvaška država in ljudje
18.00 Poročila
18.05 Govorimo o zdravju
18,35 Santa Barbara, 328. del
19.18 Risanka
19.30 TV dnevnik
20.05 Misionarji, dok. oddaja 4/6
21.00 V velikem planu, kontaktna
oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
17.30	TV koledar
17.40	Potovanje v Melonijo, Šved.
ris. film
19.20	Loto
19.30	TV dnevniki
20.05	Dragi John, 15/22
20.35	Radar
21.10	It, 2/4
22.05	V senci vešal, 5/8
22.55	Umetniški večer
23.40	Horoskop
23.45	TV spored za sredo
Andre je postal žrtev bolezni aids. Igra prikazuje, kako se njegova mati in njegov partner Cal soočata z izgubo nesrečnega fanta. Mati spoznava, da je za zmeraj zgubi la sina in se spominja preteklosti. Ob tem prihajajo na dan odnosi do njene matere; spozna, da ji je sin umrl kot tujec, saj tudi ona ni imela pravega odnosa do svoje matere. Drama je dobila 1990 nagrado EMMYza scenarij.
Torek, 16. februarja__
TVS 2
NAČRTI IN ŽELJE, ang. barv. kri-mi. 1991
Igrajo: Roy Marsden, Susannah York, Gemma Jones Režija: John Davies
Junak nove SOVINE nadaljevanke Načrti in želje je policijski načelnik Adam Dalgleish, ki preživlja svoj dopust na vzhodni obali Anglije. Tam je namreč podedoval mlin: v romantični okolici naj bi pozabil na naporno službovanje v prestolnici. Toda divja pokrajina je polna skrivnosti. Njeni prebivalci so vznemirjeni, ker neznanec mori njihove sokrajane...
10.00 10.20 10.30 11.30 12.00
13.00 16.00
18.00 18.50 19.22 19.30 20.00 22.45
23.50
Iz življenja za življenje Otroška prehrana Glasbeni večer o Mozartu Goli, ang. dok. serija 2/4 Glasba, show in cirkus, 9. oddaja Poročila
Omizje, ponovitev
Beverly Hills, 7/22 Turizem TV nocoj TV dnevnik 2 Športna sreda SOVA: Buntz z Beverly Hillsa, 8/13, Načrti in želje, 2/6
Video strani
HTV 1
10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Marianne, 9/13
12.00 Poročila
13.30 Monofon
14.05 Slika na sliko, ponovitev
14.50 It, 2/4
15.40 The big blue
16.00 Poročila
16.05 Učimo se o Hrvaški
16.35 Malavizija
17.30 Hrvaška država in ljudje
18.00 Poročila
18.05 Moja knjiga o džungli, 7/27 18.35 Santa Barbara, 329. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Smrtonosna ljubezen,
nem. film 21.45 Dokumentarna oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja
HTV 2
17.30 TV koledar . 17.40 Alžir, amer. film 19.15 Meteorova izložba 19.30 TV dnevnik 1 20.05 Pravi igralci, hum. serija 9/15
20.40 Življenjske preizkušnje,
dok. serija 7/13 21.35 It, 3/4 22.25 Glasbeni večer 23.55 Horoskop 00.00 TV spored za četrtek
Sreda, 17. februarja_
TVS 1
RUBY IN RATA, novozel. film 1990
Igrajo: Yvone Levley, Vanesa Rare, Lee Mete Kingi Režija: Gaylene Preston
Film močno spominja na nagrajeni ameriški film Šofer gospe Daisy, vendar ne gre za zgledovanje, saj sta oba filma nastala praktično sočasno, predvsem pa novozelan-sko režiserko zanimajo drugačni prostori in tematika, ki se specifično veže na Novo Zelandijo. V filmu se soočata dva svetova, svet priseljencev, ki ga predstavlja ostarela Ruby, in svet prvobitnih prebivalcev Nove Zelandije Maorov, ki ga predstavlja Rata s svojim sinom Willi-jem. Rubyželi oddati spodnje stanovanje v svoji hiši. Po eni strani bi rada zaslužila, po drugi strani pa se s sostanovalcem ne bi počutila tkao osamljeno. Pri iskanju podnajemnice ji pomaga nečak Buckle, ki se navduši nad privlačno rato. ta sicer daje videz uspešne ženske, v resnici pa se s sinom komajda prebija in upa. da bo uspela kot pevka v rokov-skem ansamblu...
16 »ni
< 11 Ni!
iMuHU
ČETRTEK, 11. FEBRUARJA
15.00	Blue
17.00	Backhome
19.00	King Ralpb
21.00	The Package
23.00	Hellgate
00.30	Blind Fury
02.00	Listen to me
03.45	Storm
THE MOVIE CHANNEL_
15.05 Treasure lsland_ 16.30 Alakazam the great 18.00 A night to remember 19.45 Waterloo 22.00 Reversal of fortune 24.00 In the custody of strangers 01.40 Desire and deli at the sun-
set hotel 05.05 C.H.O.M.P.S.
EUROSPORT
12.30 Smučanje, sv. prvenstvo 13.30 Košarka, NCAA -
Providence: Georgetown 15.00 Bandy - sv. prven. 17.00 Alpirod 18.00 Alpsko smučanje 19.00 Boks
20.00 Pregled mednard. športnih
dogodkov 21.00 Eurofun, tedenski pregled 21.30 Športna poročila 22.00 Košarka, Cibona Zagreb: Li-
moges 23.30 Alpsko smučanje
SCREENSPORT
15.00 Biljard snooker 17.00 Dirke na ledu 17.30 Bowling 18.30 Vodni športi 19.30 Cestne dirke 20.00 Atletika, Fairfax 21.30 Nizozemski nogomet 22.00 Španski nogomet 23.00 Francoski nogomet 23.30 Smučanje 00.30 Golf
SKY ONE_
15.20	Santa Barbara
15.45	Maude, nadalj.
16.15	Beaverjev show
16.45	DJKat
18.00	Vesoljske steze
19.00	Rešitev - nadalj.
19.30	E cesta
20.00	Alf
20.30	Družinske vezi
21.00	Polna hiša
21.30	Melrose - nadaljevanka
22.30	Priložnosti
23.30	Žebljički ■ zabavna igra
24.00	Vesoljske steze
PRO 7_
12.00	Ulice San Francisca
12.55	BIH Cosby shovv
13.30	Vegas
14.20	Operacija Tajfun, nem. krim.
15.45	Trd, toda prisrčen
16.40	Risanke
18.30	Bili Cosby show
19.00	Ulice San Francisca
20.00	Poročila
20.15	Klinika za visoko družbo, amer. komed.
22.00	T.J.Hooker
23.00	Zibelka zla, amer. fant. film
00.45	Dvojica
01.45	Izbruh prekletih, amer. film
RTL TELEVISION
15.00	Umor je njen konjiček
16.00	Hans Meiser
17.00	Kdo je tukaj šef?
17.30	Grozljivo prijetna družina
18.00	Elf'99
18.45	Poročila
19.45	Dobri časi. slabi časi
20.15	Priče
21.15	Klic v sili
22.15	Kako. prosim?
23.15	Gottschalkov show
00.00	Zakon
01.10	Strašno prijazna družina
01.45	Kdo je tukaj šef?
SATI_
15.10 Pod kalifornijskim soncem
16.00 Trojica s štirimi pestmi
16.55 5x5
17.25 Pojdi na vse
18.45 Poročila
19.30 Kolo sreče
20.15 Cluedo - morilska igra
21.15 Zlata parada šlagerjev
22.15 Odštevanje na Manhatta-
nu, amer. krim. 00.05 Drakula, ang. grozljivka
AVSTRIJA 1
13.35 Sinha Moča
14.00 Trio s štirimi pestmi 14.45 Bogovi in heroji v antiki 15.05 Risanka 16.15 Otroški kulturni klub 16.30 Risanka 17.00 Spored po željah 18.00 Čas v sliki 18.05 Številna družina 18.30 Velika svoboda 19.30 Čas v sliki 20.20 Donavska princesa 21.10 Pogledi od strani 21.20 Lov na zlato 22.50 Čas v sliki
22.55 Kraljevska kobra, grozljivka
00.25 Mike Hammer
PETEK, 12. FEBRUARJA
13.00	Papa'sdelicatecondition
15.00	Judith
17.00	Silent movie
18.30	Xposure
19.00	Batman
21.00	I love you to death
23.00	Marked for death
00.35	The octagon
02.20	Strangers
03.45	The face of fear
THE MOVIE CHANNEL_
14.00	Held hostage
16.00	Huckleberry finn
18.00	Memphis
20.00	Arachnophobia
22.00	Muslc box
00.10	Oncearound
02.10	Deadly desire
EUROSPORT
12.30 Smučanje -SP
13.30 Košarka Cibona Zagreb: Li-
moges 15.00 Tenis
17.00 Mednarodni športni pregled 18.00 Smučanje l^f)0 Zimske 011994
2WS0 Tajski boks 21.30 Športna poročila 22.00 Boks 23.30 Smučanje 00.30 Športna poročila
SCREENSPORT
12.30 Atletika
14.30 Monstertrucks
15.00 Atletika
16.30 Francoski nogomet
17.30 Španski nogomet
18.30 NHL hokej
19.30 NBA košarka-tedensko
poročilo 20.00 Svet športa 20.30 Go!, moto šport 21.30 Tajski boks 22.30 Boks
23.30 Ameriški nogomet
SKY ONE_
12.00 Mladi in brezskrbni 13.00 Sokolje gnezdo 14.00 E cesta 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude 16.15 Beaverjev show 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 19.00 Rešitev 19.30 E cesta 20.00 Alf
20.30 Družinske vezi 21.00 Koda 3 21.30 Alien nation 22.30 VVresling 23.30 Žebljički
PRO 7_
15.50 Trd, vendar prisrčen
16.45 Risanke
18.35 Bili Cosby shovv special
19.10 Booker
20.00 Poročila
20.15 Dan sokolov, amer. fant. film
22.35 Mike Hammer
23.03 Chinao'brien 01.20 Jake in McCabe
02.15 Zibelka zla, amer. film
RTL TELEVISION
15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina
18.00 Elf'99 18.45 Poročila 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Velika svoboda
21.15 Dvorec 22.15 Na življenje in smrt 23.15 Gottschalt 00.05 Ljubezenske igre mladih deklet, nem. erot. film 01.40 Tutti frutti
SATI_
14.40 Sosedje
15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s štirimi pestmi 16.55 5x5 17.25 Pojdi na vse 18.30 Športna poročila 18.45 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Lovec na srečo, amer. film 22.15 Blade Runner, am. fant. krim. 00.20 Poročilo o plesnih urah, nam. erot. film
AVSTRIJA 1
13.35 Sinha Moča 14.00 Trio s štirimi pestmi 14.45 Mladi glasbeniki v studiu 15.00 Otroški spored 16.15 Cool, pogled od blizu 16.30 VifZack 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki 18.05 Številna družina 18.30 Velika svoboda 19.30 Čas v sliki 20.20 Nerešeni akti XY 21.25 Charleston, komedija 23.00 Čas v sliki 23.05 Večerni šport 23.35 Nerešeni akti XY 23.45 Umor iz minulih let, krim.
SOBOTA, 13. FEBRUARJA
SKY MOVIES PLUS
15.00 Zonetroopers 17.00 Evil under the sun 19.00 Sweet 15 21.00 Red Sonja 23.00 State ofgrace 01.15 Dangerous obsession 02.40 He said, she said
THE MOVIE CHANNEL_
14.25 Mymangodfrey 16.05 Branded 17.50 Dad'sarmy
19.30	Xposure 20.00 VVinterpeople
22.00	Alice
24.00	The kissing plače
01.30	Red Wind
03.05	The deer hunter
EUROSPORST
09.30 Smučanje, sv. prvenstvo 11.00 Boks
12.00 Smučanje, sv. prvenstvo 13.00 Hitrostno drsanje, SP (M) Bob četverosed, SP Biatlon, SP 18.00 Teden na Eurosportu 18.05 Smučanje, sv. prvenstvo Biatlon, SP Hitrostno drsanje, SP Bob četverosed, SP 22.00 Boks
23.00 Teden na Eurosportu 24.00 Smučanje, sv. prvenstvo
SCREENSPORT
12.30 NBA košarka, ted. pregled
13.00 Tajski boks
14.00 Golf
15.00 Atletika
17.30 Golf
18.30 Go! med. moto šport 19.30 Avanturistični športi
20.00 Boks
21.00 Hitrostno drsanje, SP 22.00 Boks, prenos 24.00 Golf
SKY ONE_
13.00	BarnabyJones
14.00	Sobotna filmska matineja
15.45	Zivljenska dejstva
16.15	Risanke
17.00	Vojvode hazarda
18.00	VVrestling
19.00	Vitezi in vojščaki, zabav, igra
20.00	Brinaski top 40
21.00	Nerešene skrivnosti
22.00	Policaji
23.00	VVresling
24.00	Sobotni večer v živo
PRO 7_
12.50 Booker 13.15 V carstvu divjih živali 14.05 Človek z druge zvezde 15.00 Starcky-Hutch-priča obtožbe, amer. krim. 17.30 Blagoslovljena ekipa, amer. nadalj.
18.25 Zlata boginja iz Ria Benija,
nem. film 20.00 Poročila
20.15 Zadeva Concorde, ital. film 22.10 Moj sosed, vampir, amer. film
00.10 Serpico, začetek amer. krim. nadalj.
RTL TELEVISION
14.20	Policijsko poročilo
14.45	Knigth Rider
15.45	Ekipa A
16.45	21. Jump street
17.25	Melrose Plače
18.45	Poročila
19.15	Beverly Hills
20.15	Gledališka predstava
22.00	Profesionalec, franc. film
23.40	Trgovec z dekleti, nem.
erot. film
-01.15	Moški magazin
01.45	Tutti Frutti
SATI_
13.25 Kraljeva dama, ang. zgod. film
15.05 Cirkus treh menaž, amer. kom.
17.25 Pojdi na vse 18.00 Nogometna oddaja 19.20 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Tujec v moji postelji, amer. film
22.00 Igrani show 23.00 V gostilni poskončnih deklet, nem. erot. film
AVSTRIJA 1
13.35 Modna oddaja 15.10 Lepote češke dežele 15.30 Mati divjaki in mamut, risanka
15.35 Ko so živali zapM^ile gozd 16.00 Otroški spored pb željah 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Mladinski magazin 18.00 Čas v sliki 18.05 Podoba Avstrije 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru 19.30 Čas v sliki 20.15 Skedenj muzikantov 22.-05 Zlata dekleta 22.30 Potnik Iz dežja, franc.
srhljivka 00.25 Čas v sliki
00.30 Sama jeza s tem nepridipravom, komedija
NEDELJA, 14. FEBRUARJA
SKY MOVIES PLUS
15.00 She'll take romance
16.45 Rocky V.
18.30 Xposure
19.00 The best of Benny Hill
21.00 Pretty woman 23.00 The stranger within 00.45 Mafia prlncess
02.20 A.VV.O.L. 04.05 EvilSenses
THE MOVIE CHANNEL_
14.00	King of the wind
16.00	Honey, I shrunkthe kids
18.00	Almost an angel
20.00	Naked gun 2 1/2
22.00	Too hot to handle
24.00	Maywine
01.30	Shedevil
03.15	Funny about love
EUROSPORT ,
09.30 Smučanje, sv. prvenstvo 11.00 Mednarodni športni pregled 12.00 Smučanje 13.00 Hitrostno drsanje, SP (M) Bob dvosed Namizni tenis - Top 12 Biatlon, SP 18.00 Teden na Eurošportu Smučanje, SP Namizni tenis-Top 12 Biatlon, SP 22.00 Boks 23.30 Smučanje, SP 00.30 Teden na Eurosportu
SCREENSPORT
14.00 Golf 16.00 Biljard snooker 18.00 Boks
19.00 Košarka, nemška liga 21.00 Hitrostno drsanje, SP
22.00 Nogomet 24.00 Golf 01.00 Boks
SKY ONE_
14.00 Britanski top 40 15.00 TrapetJohn
16.00 Osem je dovolj
17.00 Robin Sherwoodski, nadalj.
18.00 VVresling
19.00 Simpsonovi
20.00 Ulica Jump 21
21.00 Osamljena golobica, mini
nadalj. 23.00 Zabava nocoj 24.00 Video moda
PRO 7_
13.55	World Safari
14.50	Klub Paradise, amer. komedija
16.45	Mrtvi spijo bolje, ang. krim.
18.30	Matlock
19.30	Repotter
20.00	Poročila
20.15	Čas nežnosti, amer. film
22.45	B.O.R.N., amer. kriminalka
00.30	Serpiko
01.35	Mike Hammer
RTL TELEVISION
13.30	Disneyeva filmska parada
15.55	Rdeči blisk
16.35	Štiri pesti za Halleluja, ital.
vestem
18.45	Poročila
19.10	Mini Playback show
20.15	Poročni shovv
21.55	Spieglov TV magazin
22.40	Playboyeve srečne urice
23.30	Ljubezenske urice
24.00	Kanal 4
00.35	Moj oče je zunajzemeljsko bitje
01.00	Grozljivo prijetna družina
SATI_
13.00 Črni blisk
13.25 Z eno nogo v peklu, amer. vestem
15.20 Vražji fant, avstral. film 17.05 Tarzan
17.55 Pustolovščine mladega In-
diana Jonesa 18.30 Nogometni shovv 19.20 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Obupano iščemo Susan,
amer. komedija 22.00 Kontaktna oddaja 00.05 Vražji fant. avstralski film
AVSTRIJA 1
13.00	Čas v sliki
13.10	Vedenje živali
13.40	Orožnlkovo srečanje z vesoljci, komedija
15.10	Cirkus v Kanadi
15.25	Četrti kralj
15.30	Octopus, kviz
16.10	TinyToon, risanka
16.35	Knjižna polica
17.00	Mini čas v sliki
17.10	Beverly Hills
18.00	Čas v sliki
18.05	Mladinska reportaža
18.30	Velika svoboda
19.30	Čas v sliki
20.15	Prigode mladega Indiano Jonesa
21.05	Rosalindina hiša, film
22.05	Vizije
22.10	Ni lepa dežela
23.35	Brahms: Variacije
PONEDELJEK, 15. FEBRUARJA
SKY MOVIES PLUS
13.05 Hello down there 15.00 Some kind of a nut
17.00 The last of the secret
agents? 18.55 Superman lil. 21.00 The pope must die 23.00 51pick-up 00.50 The godfather part III. 03.40 Eve of destruction 05.15 Black eagle
THE MOVIE CHANNEL_
14.25 The lost world of sinbad 16.05 Jack and the witch
17.35 Arachnophobia
19.30 Xposure
20.00 For better or for worse
22.00 Class action 24.00 Prayer of the roller boys 01.40 Backstreet dreams 03.25 Eat a bovvl of tea
EUROSPORT
12.00	Teden na Eurošportu
12.30	Zimske 011994
13.30	Bob dvosed
14.00	Bandy, SP
16.00	Alpirod
17.00	Namizni tenis, Top 12
18.00	Smučanje, sv. prvenstvo
21.00	Eurofon
21.30	Športna poročila
22.00	Nogomet, evroliga
23.00	Boks
00.30	Športna poročila
SCREENSPORT
12.40 NBA košarka, nemška liga 14.30 Monster trucks 15.00 Go! medn. moto šport 16.00 Hokej na ledu, Rusija:ČS
17.30 Nogomet
19.30 NHL hokej
21.30 Boks
22.30 Nogomet v Evropi
23.30 Golf
00.30 Bowling
01.30 Avanturistični športi
SKY ONE_
15.20	Santa Barbara
15.45	Maude
16.15	Beaverjev shovv
16.45	DJKat
18.00	Vesoljske steze
19.00	Rešitev
19.30	E cesta
20.00	Alf
20.30	Družinske vezi
21.00	Parker Lewis
21.30	Osamljena golobica
23.30	Žebljički
24.00	Vesoljske steze
PRO 7_
13.50 Afera Concorde, Ital. film
15.25 Trd, toda prisrčen 16.15 Risanke
18.00 Parker Lewis 18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila
20.15 Highway 91, amer. krim.
23.05 Akademija Ninja, amer. film 23.45 Max Headrom 00.45 Moj sosed, vampir, am. film 02.35 Serpico
RTL TELEVISION
17.00	Kdo je tukaj šef?
17.30	Grozljivo prijetna družina
18.00	Elt99
18.45	Poročila
19.15	Eksplozivno
19.45	Dobri časi, slabi časi
20.15	Columbo
21.45	Quincy
22.45	10 pred 11.
23.15	Rdeči blisk
00.15	Tropska vročica
01.15	Grozljivo prijetna družina
01.50	Kdo je tukaj šef?
02.20	Hans Meiser
SATI_
15.10 Pod kalifornijskim soncem
16.00 Trojica s tremi pestmi
17.25 Pojdi na vse
17.55 5x5
18.45 Poročila
19.20 Kolo sreče
20.15 Oh, Madonna, nadalj.
21.15 Prosim, javi se
23.05 Novice
23.45 Trojice s štirimi pestmi 23.55 Omizje
AVSTRIJA 1
15.00	Otroški spored 15.05 Risanka
15.30	Amdamdes
15.50	Deklica iz prihodnosti
16.15	Strelovod
16.30	Risanka
17.00	Mini čas v sliki
17.10	Spored po željah
18.00	Čas v sliki
18.05	Mi
18.30	Velika svoboda
19.20	Znanje
19.30	Čas v sliki
20.15	Športna arena
21.08	Mojstrsko kuhanje
21.15	Pogledi od strani
21.25	Hadball in Gomez 22.55 Bil sem moška vojna nevesta, komedija
00.35	Čas v sliki
00,49	Mike Hammer
TOREK, 16. FEBRUARJA
SKY MOVIES PLUS
13.00 They ali laughed 15.00 Endof the line
17.00 Caddie woodlawn 19.00 Dead men don't wear plaid 21.00 Quigley down under
23.00 The perfect weapon 00.25 Enemyunseen 02.05 Therift
THE MOVIE CHANNEL_
15.10	The chipmunk adventure 16.35 Little norse prince
18.05	Another tirne
20.00	Columbo .
22.00	Bird on a wire
24.00	Crusoe
01.35	Darkman
03.15	Pete-n'tillie
EUROSPORT
09.30	Bob četverosed, SP
10.30	Hitrostno drsanje, SP
11.30	Aerobika
12.00	Nogomet
13.00	Smučanje, SP
16.00	Tenis
20.30	Nogomet
21.30	Športna poročila
22.00	Tajski boks
23.00	Tenis
00.30	Športna poročila
SCREENSPORT
08.00 NBA košarka 08.30 Hokej na ledu Rusija:ČS 11.00 Tajski boks 14.30 Monster trucks 15.00 Nogomet
17.00 Hokej na ledu; Švedska:Ka-nada
19.30 Hitrostno drsanje, Sp
21.30 Boks
01.30 NBA košarka - tedensko poročilo
SKY ONE_
14.00 E cesta 14.30 Drugi svet 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude 16.15 Beaveryshow 18.00 Vesoljske steze 19.00 Rešitev 19.30 E cesta 20.00 Alf
20.30 Družinske vezi 21.00 Seinfeld 21.30 Vse razen ljubezni 22.00 Murphy Brovvn 22.30 Gabrielov ogenj 23.30 žebljički 23.00 Vesoljske steze
PRO 7_
11.40 Ulice San Francisca 12.35 Bili Cosby shovv 13.35 Past Harryja Foxa 15.25 Trd, toda prisrčen
16.20 Risanke 18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila
20.15 Satan v belem, amer. film
22.20 Dvojica
23.25 Barkequero, amer. vestem 00.25 Serpico
RTL TELEVISION
13.15	Kalifornijski klan
14.05	Klic v sili
15.00	Umor je njen konjiček
16.00	Hans Meiser
17.00	Kdo je tukaj šef?
18.00	Elf 99
18.45	Poročila
19.15	Eksplozivno
19.45	Dobri časi. slabi časi
20.15	Oprosti mi
21.15	SK-15, oprosti mi
22.15	Eksplozivno
23.15	Gottschaslkov shovv
00.00	Zakon in red
01.05	Grozljivo prijetna družina
01.40	Kdo je tukaj šef?
02.10	Hans Meiser
SATI_
15.10	Pod kalifornijskim soncem
16.00	Trojica s tremi pestmi
17.05	Pojdi na vse
18.45	Poročila.
19.20	Kolo sreče
20.15	Zlata parada zabavne glasbe
21.15	Kriminalni magazin
23.00	Spieglova reportaža
23.35	Erotični sanjski svet
AVSTRIJA 1
13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Sinha Moča 14.00 Trio s štirimi pestmi 14.45 Mladi glasbeniki 15.00 Otroški spored 15.05 Oddaja z miško 15.30 Kislo zelje 16.15 Detektivi za okolje 16.30 Gameshovv 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi
18.30 Velika svoboda 19.30 Čas v sliki 20.15 Veliki beli morski pes 21.00 Pogledi od strani 21.15 Dedič, milijonov 22.00 Beg v'verigah, film 23.00 Čas v sliki 23.35 Banane, amer. komedija
SREDA, 17. FEBRUARJA
SKY MOVIES PLUS
13.00 Strokerace 15.00 Raid on rommel 17.00 Aceshigh 19.00 A little piece of heaven 21.00 Deadly surveillance 23.00 Out forjustice 00.30 Evil senses 02.05 Island of the alive THE MOVIE CHANNEL 14.00 lflwereking 15.40 The oscar nominations 16.50 Dunderklumpen 17.30 South pacific 20.00 Stell magnolias 22.10 9 1/2 ninjas 24.00 Svveetpoison 01.45 Beautiful dreamers 03.35 Nikita
EUROSPORT
12.00	Namizni tenis
13.00	Nogomet
14.00	Bob. SP
16.00	Tenis
20.00	Košarka NCAA - Oklahoma
State:Kansas
21.30	Športna poročila
22.00	Tenis
23.00	Nogomet, kvalifikacije za SP
00.30	Športna poročila
SCREENSPORT
14.30 Monster trucks 15.00 Boks 17.00 Hokej na ledu 18.30 Bovvling(Ž) 19.30 Tajski boks 20.30 Smučanje 21.30 NBA košarka - Por-tland:L.A.CIippers 23.30 Golf 23.45 Nogomet
SKY ONE_
13.00	Sokolje gnezdo
14.00	E cesta
14.30	Drugi svet
15.20	Santa Barbara
15.45	Maude
16.15	Beaverjev shovv
16.45	DJKat
18.00	Vesoljske steze
19.00	Rešitev
19.30	E cesta
20.00	Alf
20.30	Družinske vezi
21.00	S.I.B.S.
21.30	Okrogla miza
22.30	Hill street Biues
23.30	Žebljički
23.00	Vesoljske steze
PRO 7_*
12.20	Bili Cosby shovv
12.55	Kolt za vsak primer
13.40	Visok polet, ang. film
15.25	Trd, toda prisrčen
16.20	Risanke
18.30	Bili Cosby shovv
19.00	Ulice San Francisca
20.00	Poročila
20.15	Dick van Dyke: Diagnoza za
umor. amer. film
22.05	Jake in McCabe
23.00	Concrete war, amer. film
00.40	Max Headroom
01.40	Akademija ninja
RTL TELEVISION
13.15	Kalifornijski klan
14.05	Klic v sili
15.00	Umor je njen konjiček
16.00	Hans Meiser
17.00	Kdo je tukaj šef?
17.30	Grozljivo prijetna"druiina
18.00	Elf 99
18.45	Poročila
19.45	Dobri časi, slabi časi
20.15	Mokri grob, amer. krim.
22.10	Sternov magazin
23.15	Gottschalkov magazin
00.00	Prav Aljaska!
01.05	Grozljivo prijetna družina
01.40	Kdo je tukaj šef?
SATI_
15.10	Pod kalifornijskim soncem
16.00	Trojica s tremi pestmi
17.05	Pojdi na vse
18.45	Poročila
19.20	Kolo sreče
20.15	Gledališka predstava
23.35	Podvig ognjeni vihar
00.35	Trojica s štirimi pestmi
AVSTRIJA 1
13.00	Čas v sliki
13.10	Mi
13.35	Sinha Moča
14.00	Trio s štirimi pestmi
14.45	Družina Meier
15.00	Otroški spored
15.05	Peter Pan in pirati, risanka
15.30	Tolpa karpov, lutke
15.50	Deklica iz prihodnosti
16.15	Helmi
16.20	Nekoč je bilo
16.30	Ding Dong
17.00	Mini čas v sliki
17.10	Spored po željah
18.00	Čas v sliki
18.05	Me žene
18.30	Odvetnik Liebling
19.30	Čas v sliki
20.15	Morlock, TV drama
21.50	Pogledi od strani
22.00	Pa ravno Aljaska
22.45	Avstralija, ang. film
00.35	Čas v sliki
00.40	Mike Hammerr
SKY MOVIES PLUS SKY MOVIES PLUS

Pisma bralcev
Si s;; * s » » « s »J i
O igralnih avtomatih tako -in drugače!
(Naš čas, 21.1.1993)
Tako, Boris Sušin seje vdal volji večine in zapustil prostor primernejši obrti! Lokalu ali bu-tiku. Izgubil je, ni pa poražen. Kajti ni ga bilo zakona, ki bi mu lahko karkoli očital (koliko je v Velenju še takih?) Očitali so mu krajani, ki jih je skrbel razvoj problematične mladine. Problematične, ker svoje žepnine ne zapravlja za alhokol in cigarete, temveč - pomislite - vsem na očeh brezbožno igra računalniške igre, kot vsi mladostniki! Kot vsi mladostniki bolje si-
tuiranih staršev, ki imajo take igrice doma. Razlika je v tem, da jih imajo le-ti na modernem osebnem računalniku, močna večina pa si to lahko privošči le v vokalih, kot jc ta! Zakonsko in strokovno dobro voden!
Nikogar ni spopadlo, da bi bojkotiral parke, otroško igrišče - če to sploh še so - ki so polni okajene mladine, brezbrižne za vse, tudi za video - igre. Kot da enostavno moramo stlačiti mladino v čisto svoj kalup in jim ne dovoliti niti kančka svobodne volje. Jim prepovedati vse, kar jih zanima, jim nikakor ne dovoliti mladinske sobe ali celo video-iger, jim - enostavno - čim bolj "poodrasliti" mladost.
Takšni so. Kerjim ne zaupamo, jih zatiramo in jim jemljemo vsakršno možnost izbire. In -
pazite! Torej se zahtevajo cenzure vseh računalniških programov in vseh uporabnih disket pri šolskem pouku - ker - ne pozabite - igre poneumljajo in zavirajo razvoj osebnosti (jaz pa vem, da smo vsi, ki smo obvadovali snov, lahko pri pouku igrali te zloglasne igre.)
Ampak - zgodilo se je, kot je želela večina! Pa naj ta večina zahteva, da se 26m od šole (kolikor je bil oddaljen lokal) prepove prodaja alkohola in cigaret. In koliko ljubiteljev bolj ali manj dobre kapljice - kapljice pač - v še kakšen meter oddaljenem gostinskem lokalu se bo strinjalo s tem? Nihče, ker alkohol ne poneumlja in ne zavira razvoja, je pač del tega našega vedno bolj ubogega vsakdana. Pa brez zamere!
K. Z.
Domače zdravilstvo in zdravilci XXXII
Občina Velenje - onesnaženost zraka
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE
PON 1.2.
TOR 2.2.
SRE 3.2.
a ET
4.2.
FET 5.2.
SOB 6.2.
NED 7.2.
AMP ŠOŠTANJ povp.2 4-urna m a x . 1/2 - ur ti a	6 0 200	120 420	80 190	40 210	7 0 150	40 80	30 50
AMP TOPOI.ŠICA povp.24-urna max."i/2-urna	100 200	330 840	290 1060	180 57 0	290 1450	120 270	90 230
AMP VELIKI VRH povp.24-urna m a x. 1/2 urna	130 460	1 70 540	120 280	270 64 0	1 80 580	110 440	50 300
AMP ZAVODNJF. povp.2 4 -ur n a max . 1/2-urna	6 0 1 80	220 6 1 0	190 7 40	1 30 460	360 116 0	90 550	40 270
AMP Vili VIi p o v p . 2 4 - u r n a m a x . 1/2-urna	6 0 1 6 0	9 0 23 0	6 0 110	5 0 100	8 0 190	5 0 9 0	40 70
AMP GRAŠKA GORA povp.2 4-urna max . 1/2 - urna	1 0 2 0	1 0 20	30 140	1 0 40	2 0 100	20 70	30 150
povp.24-uma = povprečna 24-urna koncentracija S02 v mikro-g/m3 max. 1/2-urna = maksimalna polurna koncentr. S02 v mikro-g/m3
Sekretariat za varstvo okolja
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
PODJETNIKI, OBRTNIKI!
postanite tudi Vi člani plačilno-kreditnega sistema ACTIVA.
ZAKAJ VAM TO SVETUJEMO?
Plačilno-kreditni sistem ACTIVA postaja vseslovenski sistem, v katerega se je do danes vključilo osem slovenskih bank in preko 2500 prodajnih mest, njim pa se pridružuje že preko 20000 imetnikov plačilne kartice v vsej Sloveniji.
Plačilna kartica ACTIVA je namenjena imetnikom tekočih računov za plačevanje blaga in storitev in predstavlja novo, sodobno obliko brezgotovinskega poslovanja. Postopek poravnave dolga je tako za imetnika plačilne kartice, kakor tudi za prejemnika plačila zelo enostaven, zato število imetnikov kartice in prodajnih mest, ki to kartico sprejemajo, nenehna narašča. Na našem ožjem območju, v Šaleški in Zgornje Savinjski dolini sprejema ACTIVO že več kot 70 prodajnih mest, zACTIVOpa posluje že tudi preko 2000 naših komitentov.
Povezanost kartice s tekočim računom imetniku kartice olajša denarno poslovanje, prodajnim mestom pa banka kot izdajatelj kartice zagotavlja plačilo. Prednosti tega resnično sodobnega plačilno-kreditnega sistema potrjujejo, da je sprejem kartice ACTIVA prava poslovna odločitev in bo gotovo privlačna tudi za Vas. Zato vabimo vse obrtnike in podjetnike, ki imajo sedež dejavnosti na območju občine Velenje, da se oglasijo v LB SPLOŠNI BANKI VELENJE d.d. na Rudarski 3 v Sektorju varčevalne dejavnosti (III. nadstropje), kjer Vas bomo dodatno informirali in Vas po sklenitvi pogodbe tudi opremili z vsemi potrebnimi materiali. Obrtniki in podjetniki s področja Zgornje Savinjske doline pa dobijo vse dodatne informacijev v ekspozituri Mozirje.
Čebulov zapis (1/2)
■ Piše: Aleksander Videčnik
"7. kapitel
Kadar se voda par shloveku sapirje. Tako tote reshi nuzai: dobi tizhje prosdu ino smolovih vor-shizhkau nalomi ino teh mrtveh kropiu zvit, lete tri rezhi ukup kuhai ino sa shejo pi ino od poshov tisto lušina olupine dobi, koso poushi sadelani, stovehi ino na frishni vodi noter jemli.
Tega kopliniga shefrana kar ga more sdvema parstama nabasat ino ga oslini dabo dobro fajhtn ino ga gor partisni kir voda won gre."
Zapisani primeri zdravilskih nasvetov iz Čebu-lovega zapisa 1 dovolj zgovorno pričajo o izrazju, kije uporabljeno in delno že pozabljeno, besedila so marsikdaj težko razumljiva, sredstva, ki so poleg zelišč omenjena, pa za današnje čase kar čudna. Posebno zanimivo jc, kako seje tiste čase, ko je zapis nastajal, še uveljavljala vera v nadnarvno moč nekaterih živali ali rastlin. To velja predvsem za prvi kapitel, ki govori o varovanju pred kugo. Ti načini so bili v rabi pred časom, ko jc nastajal zapis, sicer se tudi potem vedno znova ponavljajo, le da v manjšem obsegu. Za obravnavani zapis velja tudi, daje povsem drugače urejen, kot jc Strgarjev. Najdemo namreč le oštevilčene kapitle, ki vsebujejo vsevprek zdravilske nasvete in bolezenske pojave. Ni namreč urejen niti po boleznih, niti po zdravilskih sredstvih. Kot že rečeno, pisanje moral biti skozi čas, kar potrjuje več različnih pisav. Začetni del jc pisan tako, da bi smeli po pisavi soditi, da ga je pisal izobražen človek. Tudi del v gotici pisan, kaže podobne značilnosti. Vsebinsko pajc v tem delu opaziti več strokovnega znanja, kar bi lahko pomenilo, daje vsebina prepisana iz nekega strokovnega zapisa, ali pa daje bil pisec vešč stroke.
Seveda so to le domneve! Če bi kaj več vedeli od kod izvira rokopis, bi lažje sklepali na te posebnosti, ki izhajajo iz različnih pisav oziroma piscev. Še na eno stvar je nujno opozoriti. Strani niso oštevilčene in so nekoliko pomešane, čeprav je knjiga vezana. To kaže na prvotno zapisovanje na posamezne liste papirja, ki jih je nekdo dal potem vezati ne da bi jih tudi pravilno uredil. Zanimivo je opozoriti na kratko poglavje, kije pisano celo za tedanje čase izredno primitivno, naj to tudi dokažemo.
"Sa sošiso je dobro hrastavo listje ismaldiko vred kar anoletosraste to more kuhat in rominiga cukra cudjat inu pi toplo..." Na podobni jezikovni ravni je pisan tudi kratek opis značilnosti ugotavljanja bolezni na urinu:
"Zhcrna voda senem močnemu duhu pomeni uročino tihpluč inu pers namlih tosmart."
V prvem primeru bi lahko tolmačili smisel zapisanega takole: "Za sušico (jetiko) je dobro enoletne hrastove mladike kuhati, temu dodati surovi sladkor in šc toplo popiti." Tisto o značilnosti znamenj na vodi pa bi lahko razumeli: "Črni urin z močnim vonjem (smradom) je značilen za vročino pljuč in prs in pomeni nevarnost smrti." Sploh so poznali tedanji zdravilci veliko pojavov na urinu, kot znamenja za bližajočo se smrt bolnika.
S tem bomo zaenkrat sklenili predstavljanje teh starih in zanimivh zapisov, ki na svoj način pričajo o tedanjih časih in o znanju tedanjih zdravilcev. Aleksander Videčnik seveda pridno raziskuje naprej in plod njegovega tredega dela bodo gotovo novi zanimivi zapisi in sestavki.
Nagradna križanka
Znane osebnosti
1.	nagrada: 2.000 SIT
2.	nagrada: 1.000 SIT
3.	nagrada: 1.000 SIT
4.	nagrada: 1.000 SIT
5.	nagrada: 1.000 SIT
Izrezano križanko iz Našega časa pošljite po pošti ali prinesite v uredništvo (Naš čas, Foitova 10, 63320 Velenje) do torka, 19. februarja 1993.
NAGRAJENCI NAGRANE KRIŽANKE
"ZNANE OSEBNOSTI" (M. Kučan)
l i I « I !t,J 1 I I « « I « i * I » • 1 s
1.	TIT HUDARIN, Cankarjeva lb, Velenje
2.	PAVLA LIPNIK, Škale 130, Velenje
3.	DOBROSLAV POLENIK, Tovarniška % Šoštanj
4.	GAŠPER VIRTIČ, Šmarška 6, Velenje
5.	IRENA VOZLIČ, Kersnikova 21, Velenje ČESTITAMO!
ITALIJ. PESNIK, I10JSIER SONETOV
FR.FILM. IGRALEC DELOH
FR.MESTO POKRAJ. ARTOIS
EDVARD KOCBEK
MREŽASTA
TKANINA
ZA
VEZENJE
OTOK PRED SEV.VZH. OBALO VENEZUELE
GL.IIESTO ITALIJE
VZDEVEK EISEN-HOIERJA
ST.HOHUM TENISAC (ILIE)
MIT
ŽGANJE IZ
RIŽEVEGA
VINA
NAJV.REKA NOILAZIJEl
POSLANA MENICA
SVINJA
OZNAKA ZA
NEZNANCA
IT.PEVEC
TOMA!
KOŠIR
PASTIRSKA IGRA I TASSA
TONI SLAV NERALIC
DALHAT. ŽEN.IME
MARLJIVOST
ANKA
CIGOJ
DEDNA ZASNOVA
SEDMI DEL TEDNA
MESTO V
JUŽNI
ŠPANIJI
NIZKA OLE'
SENELA
RASTLINA
SATIRIK BUCiip
ERICB SEGAL
MOŠKI POTOMEC
DOLINA POD TRIGLAVOM
CESKA PRI' TiDILNICA HLACEVINA
ISAAC NEITON
MUSL.ZEN OBLAČILO
CES. SKLADATELJ DVORAK
NAS CAS
JUGOTANIN
KEMIČNA INDUSTRIJA, p.o. Sevnica
odkupuje les
»m mmsmm
Les odkupujemo direktno ali preko območnih gozdnih gospodarstev in kmetijskih zadrug. Odkupujemo tudi les, ki ga je napadel kostanjev rak; s posekom takih dreves boste postopoma obnovili svoj gozd.
V primeru direktne prodaje je netto cena za drva 1900 SIT/prm, za dolžinski les pa 2400 SIT/m. Davek in prevozne stroške plača tovarna. Les vam bomo plačali najkasneje v 30 dneh na vaš žiro račun. Vse druge informacije dobite po telefonu 0608/81 - 349 V	oziroma na Hermanovi 1 v Sevnici.	J
Racionalies
d.o.o. SLOVENJ GRADEC
OB CELJSKI CESTI, tel.: 0602/41-160, 41-941, fax 41-063
POPUSTI DO 20%!
Nudimo vam ugodne potrošniške kredite do 24 mesecev za:
-	furnirana vrata vseh vrst
-	stenske in stropne obloge
-	vhodna in garažna vrata
-	hrastove parkete in še mnogo več
Kredit vam odobrimo takoj, kupljeno blago pa lahko prevzamete takoj.
MIZARSTVO VELENJE, d.o.o.
Koroška 54, 63320 Velenje
tel.: 063/853-312 int. 1563 fax: 063/ 854-988
Nudimo vam vse vrste mizarskih izdelkov po naročilu in montažo na objektih.
Nakup naših izdelkov je možen v prodajalni RLV na jašku Škale in na sedežu podjetja. Možnost plačila s kreditom ali na obročno odplačevanje.
Inf: tel.: 063/853-312 int. 1563 fax: 063/854-988
SE PRIPOROČAMO!
Naročniki Našega časa
M oglasi zastonj!
Pokličite tel. 855 450 ali 854 761.
f REDNflK, d.o.o.
r Podjetje za kooperadjo. proizvodnjo In trgovino na debelo In drobno d.o.o.
Florjan 37-ŠoitanJ „ . J./nt: T<H./Fwc 063/881-175
Izredno ugodna ponudba izdelkov lastne proizvodnje:
-	visoki ženski škornji za 3900 SIT
-	usnjene ženske in moške jakne že za 13000 SIT
-	usnjene ženske torbice že od 1500 do 5000 SIT
-	šolski copati po 350 SIT Posebna ugodnost: Plačilo možno na 2 čeka! Del. čas:
vsak dan od 8. do 14. ure ob četrtkih od 8. do 18. ure ob sobotah od 9. do 12. ure
Vljudno vabljeni!
URARSTVO IN PRODAJA UR ROMAN BASTL
Stantetova 19. tel (063) 853 948
Trgovci, gostinci, podjetja, šole, vrtci I
Najceneje vas bo z vsemi prehrambenimi artikli in čistili oskrbelo grosistično podjetje Suvel iz Slovenj Gradca.
Suvel je novo ime na našem tržišču. Oblikovalo se je iz nekdanjega Merxa, združuje pa kopico podjetnih posameznikov, ki vam bodo radi prisluhnili in skušali zadostiti vsaki vaši še tako zahtevni želji.
Pokličite jih, za vse ostalo pa bodo poskrbeli njihovi strokovnjaki. Bodite
konkurenčni s ponudbo Suvela, firme, ki je svoje ime že utrdila na Koroškem, vse bolj prisotna pa je tudi na velenjskem in šoštanjskem tržišču
ter v Gornji Savinjski dolini.
Suvel - garancija dobre in konkurenčne grosistične prodaje.
S U V< L
TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41 - 157, 41 -267 računovodstvo 42-404, fax 42-264
rVOŠNJAKs
TRGOVINA IN MONTAŽA
pri železniški postaji v Šempetru tel.: 063/701-685
PROMOCIJSKA PRODAJA RADIATORJEV »VOGEL & NOOT«
vvečih velikostih in po izjemno ugodnih cenah.
Cene:
TIP 22 z vgrajenimi spodnjimi ventili 600x400 = 5.600 SIT 600x1000 = 10.400 SIT 900x600 = 9.900 SIT
NOV ODPIRALNI ČAS: delavnik 7.30-18.30 sobota 8.00-13.00
Kapela La Chateliere v Velenju
Jutri, v petek bo ob 21.30 v mladinskem klubu S/tiskarna nastopila ljubljanska jazz ambientalna skupina Kapela La Chateliere. Skupino sestavljajo: Andrej Čopar - pihala, Evgen Malis - klaviature, Andrej Žibert- bas. Skupina ustvarja glasbo, kije za naš prostor nekaj novega, saj gre za zvoke, ki so avtorska nadgradnja obstoječe glasbe.
■ (tom)
Oddajamo na uitrakratkovalovnem območju, na frekvencah 88,9 in 97,2 MHz.
ČETRTEK,ll.FEBRUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30Ljubljanska banka se predstavi; 10.00Poročila; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
PETEK, 12. FEBRUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 Petkovo popoldne na Radiu Velenje; 19.00 V imenu Sove; 20.00 Program alfa Radia Velenje.
SOBOTA: 13.FEBRUARJA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Izbor pesmi tedna: 8.30 Poročila; 9.00 Na svidenje.
NEDELJA, 14. FEBRUARJA: 11.00 Pozdrav; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj,kje,kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi ( vmes od 15.50; 16.50; 17.50 epp in servisne informacije); 18.30 Z mikrofonom med vami; 19.30 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 15.FEBRUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj,fcje,kaj; 16.30 Poročila; Pesem tedna: 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Najboljše, najnovejše; 20.00 Program alfa Radia Velenje.
TOREK, 16.FEBRUARJA: 6.00 Dobrojutro: 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Imam, dam; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; pesem tedna; 10.30 Kuharske variacije; 11.00 Na svidenje.
SREDA, 17.FEBRUARJA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; Pesem tedna; 17.00 Mi in vi; 18.30 Živ žav; 20.00 Program alfa Radia Velenje.
			
1	KIN©	BB.S1	
DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 14. 2. ob 10. in 17. uri Ponedeljek, 15. 2. ob 20. uri SAM DOMA (Home alone), amer. komedija. Najuspešnejša komedija v zgodovini Hollywoo-da! Malega Kevina starši pozabijo doma, ko odpotujejo na božično potovanje v Pariz. Njegove dogodivščine z dvema razbojnikoma...			KINO ŠOŠTANJ Ponedeljek, 15. 2. ob 17. uri 'SAM DOMA, amer. komedija V glavni vlogi: Macaulay Culkin, Joe Pešci KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 14. 2. ob 14.30 uri SAM DOMA, amer. komedija.
Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik
HAVAJI - OTOKI VEČNEGA POLETja
Zaradi velikega zanimanja bodo v soboto, 13. februarja ob 19.00 ponovili predavanje Marjana Marinška: HAVAJI.
Preko 500 diapozitivov, ki jih je avtor posnel med svojim obiskom teh otokov bo spremiljeno s havajsko glasbo. Spoznali boste tradicionalni havajski ples HULA v izvedbi plesne skupine Queen, koktail MAI-TAI pa bo pripravila Anica Oblak, svetovna prvakinja v pripravi koktajlov. Vstop prost.
TARTUFFE ZA MLADINSKI ABONMA
V torek, 16. februarja ob 17.00 bo v domu kulture v Velenju gostovalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane s komedijo TARTUFFE, v režiji Vena Tauferja.
Predstava je za mladinski abonma in izven. Vstopnice 300 SIT.
KS Šentilj
Šesto srečanje pevskih zborov
V počastitev slovenskega kulturnega praznikaje KS Šentilj oziroma njihova kulturniška skupina minulo nedeljo pripravila že šesto srečanje pevskih zborov. Na letošnji je prepevalo več kot sedemdeset pevcev. Poleg domačega mešanega pevskega zbora so sodelovali še moški pevski zbor iz Vinske gore, Ponikve pri Žalcu, Andraža nad Polzelo, zbor "Trim" iz Kavč pri Velenju in moški zbor "oglaiji" iz Vinske gore. Za popestritev programa so nastopile še mlade pevke domačinke, recitatoija in harmonikaš Robi, ki je poskrbel, da se je tudi letošnje srečanje zavleklo globoko v noč.
Daje tudi šesto srečanje pevskih zborov uspelo, ima gotovo največ zaslug skupina krajanov, katerim ni vseeno, kakšno je kulturno življenje v domačem kraju. Svojo kulturno zavest pa so pokazali tudi krajani šentiljske doline, ki so se množične udeležili pevske revije in se tako najlepše oddolžili tistim, ki sojo pripravili.
j 11. februarja 1993	JU«	t || M	* Ig		jjjt * š * 1 JtMJUUk		NAŠ«	■
								
mali OGLASI
RAČUNALNIK COMMODORE 128 komplet, prodam za 900 DEM. S 855-173. TRAVNIK V CIRKOVCAH pri Velenju, velikosti 8000 m2, prodam. Cena po dogovoru. S 852-171. VRTNO BRUNARICO 4 X 3 M, Glin Nazarje, staro 2 leti, ugodno prodam. S 893-614 zvečer. V VELENJU KUPIM TRISOBNO ALI VEČJE STANOVANJE. Plačam takoj v gotovini. S 857-742 po 15. uri.
KUPIM ALI ZAMENJAM mlado kozo za kozo molznico. S 850-726.
P-126, letnik 1985, prodam, a 893-604.
OPREMLJENO GARSONJERO za določen čas iščem. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro "Inženir".
GARSONJERO DAM V NAJEM za dobo 5 let, s predplačilom. 8 29-693.
PRAŠIČA ZA ZAKOL, krmljenega z domačo hrano, prodam. 8 893-611.
LADO RIVO PRODAM, v račun vzamem avto Jugo, z vašim doplačilom. 8 851-068 popoldan.
MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE, obvešča, da bo v nedeljo, 14.2.1993 ob 9. uri prodajala kokoši naesnice, krmljene z domačo hrano in cepljene. Pro-dajalajih bo v Šaleku pri Stropniku (pri cerkvi).
ZAPOSLITEV DOBI DEKLE brez obveznosti, starejša od 17 let, ki jo veseli strežba v gostilni. OD po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Velja pa geslo "POŠTENOST". Vse informacije po telefonu 0609-613-070 ali 063-893-109. (Vsak drugi dan prosta).
DELAVSKA UNIVERZA VELENJE
razpisuje
1.	Program usposabljanja za RAČUNOVODJO (400 UR) Program je namenjen:
-	malim podjetjem (vodenje računovodstva);
-	brezposelnim, ki imajo ustrezno predizobrazbo, vendar so zaradi njene premajhne uporabnosti nekonkurenčni na trgu delovne sile;
-	velikim poslovnim sistemom (posamezne naloge v računovodstvu). Program je sprejel Strokovni svet Republike Slovenije
za vzgojo in izobraževanje.
Potrdilo o uspešnem končanem usposabljanju ima značaj javne listine.
Pogoj za vključitev: uspešno končan katerikoli program V. stopnje zahtevnosti.
2.	Program PRIUČENA ŠIVILJA ( 240 UR)
Pogoj za vključitev: izpolnjena osnovnošolska obveznost
INFORMACIJE IN PRIJAVE: DELAVSKA UNIVERZA VELENJE Titov trg 2, tel.: 854-539, 853-576 do 15.2.1993
GRADIN d.o.o.
Šoštanj:
Gradbeništvo OSTERVUH
Tel./Fax: 063-882-787
S STROKOVNO USPOSOBLJENIMI DELAVCI IN KVALITETNIMI GRADBENIMI STORITVAMI SE PRIPOROČAMO ZA NAROČILA NA VAŠIH NOVOGRADNJAH, ADAPTACIJSKIH IN VZDRŽEVALNIH DELIH.
ŠIVILJSTVO IN USNJENA GALANTERIJA
L&L
Stanetova 62, Velenje (za kinom) tel.: 857608
del. čas:
vsak dan od 8. do 13, ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure,
vodovod toplovod
dom servis pleskanje
zlatko sobota opaži
ploščice
Kardeljev trg 3	.
63320 Velenje 0SI3J8
(063)857 668 SfO/MMSM
Gibanje prebivalstva
Občina Velenje
Smrti: Marija Ribič, roj. 1910, Brecljevo št. 22, Ivan Naglic, roj. 1911, Juvanje št. 16, Amalija Železnik, roj. 1914, Založe št. 76, Rudolf Supovec, roj. 1925, Gaberke št. 219, Mihael Skornšek, roj. 1907, Florjan št. 276, Frančiška Pirtovšek, roj. 1901, Skorno pri Šoštanju št. 17.
Občina Mozirje:
Poroke: Marjan Špende, 1969, Prihova 28 in Janja Jenišek, roj. 1971, Prihova 28, Dejan Štu-klek, 1968, Prekorje 6 a in Gorda-na Nikolič, 1968, Podgorje 50, Robert Žunter, 1967, Moziije, Praprotnikova ulica 23 in Monika Fludernik, 1970, Mozirje, Praprotnikova ulica 23, Ivan Metulj, 1965, Konjski vrh 3 in Metka Po-drižnik, 1970, Lačjavas21.
Smrti: Jožef Tajnšek, 1912, Gornji Grad, Novo naselje 9, Frančiška Miklavžič, 1929, Mozirje, Aškerčeva ulica 18.
Občina Žalec:
Rojstev nI bilo.
Poroka: Bogoslav Jelen, Šešče pri Preboldu in Andreja Gorjup, Trnovlje pri Celju.
Smrti: Martin Potočnik, 65 let, upokojenec, Žalec, Jurčičeva ul.13, FrančiškaOgrajenšek, 85 let, upokojenka, Kale št. 10, Iva na Podvršnik, 60 let, druž.upok., Zavrh pri Galiciji 11, Peter Novak, 53 let, upokojenec, Zavrh pri Galiciji št. 20, Mihael Primožič, 92 let, upokojenec, Ojstriška vas št. 2, Albin Zupane, 68 let, upokojenec, Miklavž pri Taboru 8, Marija Cvikl, 86 let, druž. upok., Žalec, Kajuhova 8, Ana Jelevšek, 73 let, upokojenka, Polzela št. 208, Milena Leder, 65 let, upokojenka, Pernovo št. 4, Jožef Sikošek, 68 let, upokojenec, Buče št. 10, Frančiška Zupan, 79 let, upokojenka, Jeronim št. 41, Franc Po-dlesnik, 95 let, upokojenec, Griže št. 16
TRGOVINA, STORITVE. POSREDNIŠTVO, Šentjur
"SONY CENTER"
Benkova 6, Žalec tel. in fax: 063/ 711-427 veleprodaja diskont menjalnica rent a car
GROSIS11ČNA PRODAJA	
sladkor 50/1	51,90
olje 1/1	95,00
MARS 58g	33,90
testenine	
Miramar 1/2	49,00
sol 1/1	34,90
uncle Bens 500g	
dolgo zrnat	120,90
brivniki Bic 5/1	80,00
čistila za posodo	
(b.f.) 1,5 - 4 1 198,90	- 269,90
toaletni papir 10/1	119,90
VLJUDNO VABLJENI!
ZAHVALA
Ob nenadni, mnogo prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tašče, sestre in tete
MARIJE DREV
21.3.1941-2.2.1993 iz Gavc, Šmartno ob Paki
^H se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni sosedom Korenovim, Dragerjevim, Razgorškovim in Korberjevim za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se tudi DU Šmartno ob Paki, TU Šoštanj, njeni godbi in gasilcem za prevoz, podjetju Veplas in Gorenje PPA, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornikoma za čustvene besede slovesa. Vsem še enkrat prisrčna hvala!
VSI NJENI
Dežurstva
Občina Velenje
BB»BBBBBBBBBBBB»BBB»
Zdravniki: Četrtek, 4. februarja - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Žuber in dr.Lazar Petek, 5. februarja - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Rus, nočni dr. Kozorog in dr. Pirtovšek
Soboto, 6. februaija in nedeljo, 7. februarja - dr. Slavič in dr. Jonko
Ponedeljek, 8. februarja - dopoldan dr. V. Renko, popoldan dr. Bola, nočni dr. Janežič in dr. Rus
Zobozdravstvo: V nedeljo, 7. februarja - dr. Mojca Bujan, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje.
Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 5. februarja do 12. februarja - Franc Blatnik, dr.vet.med., Stanetova 47, Velenje, tel.: 857-875.
Občina Mozirje:
sssa®ssasf»*s«««ass»B
Veterinarska postaja v Mozirju: Do 7. februarja - Ciril Kralj, dr.ve.med., Ljubno, tel.: 841-410. Od 8. februarja do 14. februarja - Marjan Lešnik, dr. vet. med., Ljubija, tel.: 831-219.
do 20.2.1993
Že znižane cene smo znižali še za 30%
- skupno znižanje 50%!
Cenjenim kupcem prepuščamo izbiro načina plačila - do 6 mesecev brez obresti.
V trgovinah M club-a Velenje, Slovenj Gradec, Celje.
CAS
Zunanja trgovina
Mariborska 7, Celje tel. 063/411-256, 441-245 'TnTn	int. 176,177,178
I hfl U t	telefax: 063/ 32-657
Nenehna naglica nas utruja!
Pravo sprostitev nudimo vam, vašim otrokom, okolici in to z glasbo, ki jo je mogoče izvabiti iz strun:
pianina BELORUS (v temno rjavi barvi) 125.000,00SIT pianina LIRIKA (v črni barvi) 139.500,00SIT
Možnost plačila na 4 obroke. Pri plačilu z gotovino priznavamo 5 % popusta.
Garancija 1 leto.
V pričakovanju vašega
cenjenega obiska	/giiu
Vaš IhiP^iii
Zapustil nas je dragi mož, ati, dedi
FRANC SAGMEISTER
Pokopali smo ga v družinskem krogu.
VSI NJEGOVI

Mm
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, starega očeta in pradedija
MIHAELA SKORNŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje in sveče. Hvala govorniku in rudarski častni straži, praporščakom, rudarski godbi ter gospodu župniku za opravljen obred. Najtopleje pa se zahvaljujemo internemu in pljučnemu oddelku bolnišnice Topolšica, kjer so tako požrtvovalno skrbeli zanj v času njegove bolezni. Še enkrat pa se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na
njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI.
ZAHVALA
Po dolgoletni in hudi bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat
FRANC DREV
Ne jokajte ob mojem grobu, tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
9.11.1927-2.2.1993
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, nam izrekli sožalje in mu v velikem številu olepšali pot na zadnje domovanje. Posebna zahvala dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih, kot tudi patronažni službi, gospodu dekanu Pribožiču za večkratno obiskovanje in opravljen obred, Pregelnom, Belazom, Rožičem, Tomažu Ročniku, Videtičem, Škorjancem, Matkom, Golobiču in Kompanom za nesebično pomoč. Enaka zahvala velja godbi Zarja, govornikom Kompanu, Volku in Jazbinšku za poslovilne besede, kolektivu TUŠ, Rafkovim
sodelavcem in praporščaku. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči: Žena Julka, sin Raiko z družino, bratje in sestre.
CAS
"Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje. Cesta Františka Foita 10.
Izhaja ob četrtkih.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev.
Rač. prelom in oblikovanje: khibijimimi in LUMINA
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
			
■ ) T			■
.. - - i • . "» •			1
"Vladna kriza v Lučah ob Savinji"
Bodo podtikanja povsem sprla krajane?
Luče so (bile) lep kraj, kraj prijaznih ljudi, po vsem tem znane širom po svetu. Po poplavi niso več tako lepe, rane so bile hude; žal pa vse kaže, da nastajajo vse večje rane v medsebojnih odnosih. Vzrok so različna podtikanja, lažne obtožbe, sumničenja, vse skupaj "podkrepljeno" z obveščanjem v različnih medijih in nedavna reportaža v enem izmed tednikov je povzročila prav i vihar, ki se prav polegel ne bo nikoli. piš teh obtožb paje zajel tudi občinski izvršni svet.
Nekatere obtožbe v zvezi s cesto v Podvolovljcku so res hude in neutemeljene. Na zadnji redni seji so člani izvršnega sveta dovolj ostro povedali, da prav vsega tudi ne smejo in ne bodo "požrli". Tudi zaradi takšne odločenosti jc predsednik izvršnega sveta 1 .feb-ruarja predsedniku sveta KS Luče Sandiju Lojenu poslal dopis z naslednjo vsebino: "Sporočam vam, da sem danes izdal nalog direktorju Zavoda za urbanistično načrtovanje in razvoj občine Mozirje za zamrznitev vseh aktivnosti, ki jih jc Zavod izvajal v zvezi z odpravljanjem posledic poplav v Podvolovljcku. K temu dejanju so me prisilile neutemeljene obtožbe na moj račun, ki jih jc napisal gospod Zamernik v Nedeljskem dnevniku. Sklicuje se na večinsko mnenje krajanov Luč. Ker se širijo tudi govorice, da občina ni naredila še ničesar in podobne oslarije, sem se odločil tako, kot vam sporočam v tem dopisu.
Zamrznitev bom preklical takoj, ko mi bo gospod Zamemik prinesel fotokopijo virmanskega nakazila iz katerega bo razvidno, daje občina prejela 30 milijonov
Predsednik občinskega izvršnega sveta Alfred Božič: "Vse neutemeljene obtožbe naj v Podvolov-ijeku javnosti tudi dokažejo"
namenskih sredstev za cesto v Podvolovljeku, ali pa se bo javno opravičil za klevetanje mene in mojih sodelavcev."
Na nenehna vabila in pozive, da se udeleži sestankov ali zborov, predsednik izvršnega sveta odgovaija, da se bo udeležil vsakega zbora ali srečanja "ki ga bo sklical predsednik sveta KS". Seveda je zavrelo tudi v Lučah samih. Vodja krajevnega urada in tajnik krajevne skupnosti Jernej Plankl je na tem mestu že skoraj desetletje, človek za vse, velikokrat tudi za strelovod raznih govoric. Delovno mesto za ves dan in vso noč. Do sedaj je "značilnosti" sveojega dela razumel, sedaj jih ne več. Tudi
sam je deležen zlonamernih podtikanj in pravi: "Nisem jezen ali besen, sem pa žalosten in globoko razočaran, osebno prizadet. Tega nisem pričakoval. Zato sem se odločil, da poslej opravljam samo naloge, za katere večji delež plače prispeva občina in ostale naloge po pogodbi za krajevno skupnost."
Ob vsem tem ni ostal ravnodušen predsednik sveta KS Luče Sandi Lojen. Izvolili so ga na neposrednih volitvah, ki jim bilo primere daleč naokrog. Danes pravi: "Dal bom ostavko. Predvsem zaradi poslabšanega zdravstvenega stanja. Seveda mimo zadnjih dogodkov tudi ne morem. K odločitvi je veliko prispevala tudi odločitev Jerneja Plankla, brez njegovega dela, ki je bilo vtkano v prav vsa področja dela in življenja v naši krajevni skupnosti, ne morem biti več predsednik sveta. Še enkrat poudarjam - zlasti zaradi zdravstvenih razlogov."
Neuradno so se za ostavko odločili tudi člani sveta, ki si jih je izbral Sandi Lojen in so to nalogo sprejeli predvsem zaradi njega. Začetek razpleta naj bi bil znan v torek zvečer, ko so na seji sveta razpravljali o dopisu predsednika občinskega izvršnega sveta in o ostavki predsednika sveta krajevne skupnosti, na seji pa so bili tudi predstavniki Podvolovljeka.
*JP
Jernej Plankl po vseh zionamernostih noče biti več "deklica za vse"
Mesta glasniki miru predlagajo
Srečanje v siovenj Gradcu
Mesta Glasniki miru ZN, na vseh kontinentih jih je
zdaj že enainsedemdeset in med njimi jc od leta 1989 tudi Slovenj Gradec, bi rada aktivnejše sodelovala pri mirovnih prizadevanjih povsod po svetu, posebej pa še na Balkanu oz. v Bosni. Iz Brightona v Angliji je pred dnevi prišla vest, da bi se posebna delegacija izvršnega odbora mednarodnega združenja mest Glasnikov miru prav v Slovenj Gradcu rada sestala z župani in drugimi predstavniki mest Glasnikov miru z obmoja nekdanje Jugoslavije. Odgovor, ali bo Slovenj Gradec prevzel to mirovno posredniško vlogo, bo znan te dni. .
Slovenjgraški župan Ivan Uršič - na seji izvršnega odbora menarodnega združenja mest Glasnikov miru v Angliji gaje zastopal Marko Košan, ki jc tam imel
tudi odmeven referat, je rekel, da se bodo o pobudi iz
Brightona izrekli v nekaj dneh, po seji predsedstva občinske skupščine ter po posvetovanju s slovensko vlado oz. njenim zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom.
Če bodo Slovenjgradčani udejanili pobudo, kije za njihovo mesto vsekakor veliko priznanje, se bodo že v kratkem tod dobili župani Kragujevca in Kruševca iz Srbije, Splita iz Hrvaške in Slovenj Gradca, z njimi pa se bodo pogovarjali župani francoskega Verduna (ta predseduje združenju), japonske Yokohame, švicarske Ženeve, angleškega Brightona in drugi. Tema srečanja bo seveda mir na Balkanu in v Bosni, saj to mednarodno združenje namerava še bolj okrepiti civilne ini-
ciative v pritiskih na vlade posameznih držav, na OZN in njen Varnostni svet. Komisija združenja je sprva hotela kar naravnost v Sarajevo, vendar so to zamisel opustili in predlagali takoimenovano slovenjgraško srečanje.
Čeprav Slovenj Gradec ni član izvršnega odbora mednarodnega združenja mest Glasnikov miru, so njegovega predstavnika povabili v Brighton predvsem zaradi njegove že kar pregovorne velike vneme za mirovna prizadevanja in ker so prepričani, da bi Slovenj Gradec že zaradi same bližine Bosne lahko uspešno organiziral to pomembno mednarodno nevladno srečanje. Izvršni odbor je na sestanku v Angliji izrazil tudi željo, da bi Slovenj Gradec leta 1995, ob petdesetletnici OZN, prevzel organizacijo njihovega letnega srečanja.
Na dlani je, da sta obe ponudbi pravzaprav tudi priložnost za afirmacijo Slovenj Gradca in Slovenije. Ju bodo izkoristili?
A.B.
Plavam kot vidra
Prav je, da se otrok do začetka šole nauči plavati, smučati in kolesariti. S kolesarjenjem verjetno ni težav; tu in tam kakšen padec, pa gre. Večje težave so že s smučanjem, saj je snega bolj nialo. Torej je še najdostopnejše in tudi najcenejše plavanje. Malošolarji imajo vsako leto na programu tudi tečaj plavanja in v velenjskem zimskem bazenu je (bilo) te dni zelo živahno v plavalni šoli "Vidra". Pet dni po pet ur so se malošolarji spopadali z vodo in na koncu prejeli zaslužena priznanja. No, eni so povsem splavali, drugi že drsijo, tretji pa, če drugega ne, se vsaj vode ne bojijo več.
■ foto: vos
Sandija Lojena so v Lučah izvolili s pravim navdušenjem. Ga danes že izgubljajo?
Zadnja vest
Predsednik odstopil
Svet krajevne skupnosti Luče se je na seji sestal v torek zvečer in sprejel sklep, da ne podpira obravnavanja tako perečih zadev preko časopisov, krajan Podvolovljeka Mirko Z mik, kije bil tudi na seji, pa mora zadevo razrešiti neposredno s predsednikom občinskega izv ršnega sveta. Predsednik sveta KS Sandi LgenjeodstopO, ker zaradi zdravstvenih razlogov ne zmore razreševati nastalih razmer in probkmov, z njim so odstopiS tudi ostoH člani sveta. Ovsem tem bodo razpravljali na zboru krajanov 28. februaija, ko se bodo pogovorili tudi o problematiki ceste v Podvolovljek in ceste Ljubno-Luče.
mjp
Nam je pa všeč takšna zima
To bi lahko dejali znameniti savinjski želodci, ki jim suha in mrzla zima še kako prija. Seveda še bolj vsem njihovim "lastnikom", ki se z njimi še ukvarjajo na star in preizkušen način, se pravi čisto po naravni poti. Kar je seveda edino pravilno, če pravemu savinjskemu želodcu ne želijo kvariti okusa in veljave. Med njimi je tudi Tončka Tesovnik s Fludrske domačije na Ljubnem, ki vestno upošteva izročilo in je prava strokovnjakinja za to res zahtevno opravilo. Savinjski želodci se torej pridno sušijo, naši želodci pa krulijo ob tem, ko cedimo sline in čakamo.
■ foto: jp
Obvestilo! ■■■■■■■■
Preprečevanje požarov v naravnem okolju
V skladu z Odlokom o komunalnem in javnem redu ter miru (Uradni vestnik občine Velenje št 17/90 in Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76 in 15/84) se za zavarovanje premoženja in zdravja ljudi ter družbenega in zasebnega premoženja prepoveduje:
zažigati odpadke, netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost občanov in premoženja, odmetavati goreče cigarete in druge ogorke na krajih, kjer je možnost, da se zaneti požar, ter kuriti ogenj v vetrovnem vremenu v bližini zgradb in drugih objektov, gozdov in na travnikih, njivah in drugih krajih, če ogenj ni ustrezno zavarovan.
Požarnovarnostna inšpekcija Velenje
/V	K	S (l	/H /i l\	KS
NAROCILNICA
NAŠ ČAS d.o.o.. časopisno-2aložništo in RTV podjetje
Foitova 10, 63320 Velenje, tel.: (063) 855 450. fax: (063) 851 990
Ime.......
Naslov..
Priimek................................................................. Št. os. izkaznice..
Naročam tednik Naš čas. Naročnina velja do pisnega preklica. Naročnino bom poravnal: □ mesečno (273,00 SIT) □ četrtletno (820,00 SIT) □ polletno (1.449,00 SIT) □ letno (2.898,00 SIT)
Podpis:.