Francosko bojišče. Boji pred Verdunom so na obeh straneh Moze i;ostali zo;;et živahnejši. D n e 4. m a j a so Nemci na, levera bregu Mozo zahodno od Avocourta zasedli ,'nekaj Jrancoskih jarkov, na izhodni strani pa so vrgli Francoze iz večih okoi,ov v smeri proti višini 304 (3 km severno od vasi Esnes). — D n e 5. m a j a so se boji nadaljevaJi. Francozi so zoj^et morali izprazniti nekaj jarkov severno od višine 304. — Dne6. majasose nemške postojanke pomaknile dalje proti višini 304. — D n o 7. maja so Nemci zasedli vse Irancoske jarko na severnem pobočju višine, nekaj neraških čet se je pomakn;lo colo <].o vrjira fega< hriba. Francozi so pri bojih na nož imeli velike izgube. Ujetih je bilo 1280 mož. Isti clan so Francozi srdito napadali nemške rosto'anke { ri i:ostojanki ,,Mrtvi raož" (severnoizhodno od višine 304) in na obeh straneh sela. Thiaumont (izhodni tfreg Moze). Na izhodnem bregu Moze so Nemci močno napadli francoske postojanke med gozdom Handromont in ntrdbo Douanmont, a so bili odbiti. — D n e 8. m a j a se je nemška črta na zahodni strani višine 304 pomaknile zopet dalje proti jugn. Nemci so namreč tega dne'zasedli sovražne postoianko južno od Termiten-hribn, (južno od Haucourta). FraTicozi so srdito napadali nemške postojanke pri višini 304 in pri seln Thiaumont na izhodnem bregu Moze. Usi^eh zadnjih bojev je, da se |e nemška črta na zahodni strani pomaknila zopet za 1 km dalje rroti jugu. ViSlna 304 - zadnii stober. Iz švricarskega mesta Gflneva se poroča dne 9. Nemški uspehi na zahodnera bregu Moze. tekom zadnjih 48 ur so na pariško prebivalstvo napravili velik- ntis. Francoska uradna porofiila sknšajo z navduSevanjera ustvariti zopet ugodno r.izjioloženje. Genoraj Veroux obso.ja, da se nenspejii' na francoski strani tako liladno spre.iemajo, prav mu pa tudi m, Če se radi nenspehov francoskega orožja položaj presl.nbo sodi. ftojna črta, tako pravi general, še ni prex6& zrahljana. Seveda je višina 304 po mnenju gene- rala zadnji s(eb«r druge Ipjmcoske C:i1)e pred Verdu:iom. Vsi naši pogreški se seda.i mašftujejo. Gotovo je, da franooski) k-ritja niso pojjolnoma varna pred lež- kiini iH-mškinii topovi. ilofiim so nomSkR postojankie v©- liko bcljče izdelane. 800.000 Fruncoz(:ino 304"' piše vojaški strokovni pisatelj MoraJii sledefte: V teh hmiih frn.i;coskih obramb.nih boj h zn Verjdun jo pač umevno, da- se opetovano bavijo ncmška in ira,ncosk.a u.radna poročila z vprašanjem o i/gubah. Kakšen je položaj pred Verdunom, se vedno bolj vidi iz iiarašea-.iočo u|:orabe sil, katere mora zastatvtjati nesrečna Francija v tej dobi vojske. 51 irancoskih divizij se je nahajaJo v brezusj.iešni borbi, da bi zrušili nemške napade na Verdun. Med temi se nahaja 800.000 mnž, kakor se zdi, polovica trenotno še za boj si;osobnnga moštva Irancoske armade. Povsod, kjer so Nemei dosegli us; «he na izhodu in zahodu, se jim je to posrečilo z raanjšim številom čet. Glavna pogoja-za izvojevanje zmage sta kakovost čet in duh vojaštva. Ta vredhost pa je pri nemških četah vedno vefija. — Tn si naj dobVo za; (imnijo nasjirotniki in tiste nepristranske drža^e. l:i zavidajo Nemčijo. liia/ii"