URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 30___________Ljubljana, petek 13. avgusta 1982	________Cena 24 dinarjev	Leto XXXIX
1493.
Na podlagi 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem. svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in v zvezi z 71. členom zakona o temeljih sistema zvez (Uradni list SFRJ, št. 24/74 in 29/77) je Republiški komite za promet in zveze na 3. seji dne 29. julija 1982 sprejel	,
SKLEP
o pooblastitvi in določitvi organizacije združenega dela za opravljanje tehničnih pregledov radijskih posta1'
1
Za opravljanje tehničnih pregledov radijskih postaj v SR Sloveniji se pooblasti in določi Radiotelevizija Ljubljana — TOZD Oddajniki in zveze, Ljubljana, Moša Pijadejeve 10.
2
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 34/G-013/81
Ljubljana, dne 29. julija 1982.
Republiški komite za promet in zveze predsednica'
Julka Žibert 1. r.
1494.
Na podlagi 51. člena ustave SR Slovenije, 327, 348. in 579. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 58. člena zakona o energetskem gospodarstvu (Uradni iist SRS, št. 33/81), so sklenili: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva in Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin
DRUŽBENI DOGOVOR
o natančnejši razčlenitvi meril za uporabo v zakonu o združenem delu določenih pogojev za organiziranje oziroma za spremembe v organiziranju temeljnih organizacij združenega dela energetskih dejavnosti in o smernicah za organiziranje drugih organizacij združenega dela v energetskem gospodarstvu
I.	UVODNE DOLOČBF
1.	člen
Ta družbeni dogovor natančneje razčlenjuje merila za uporabo v zakonu o združenem delu določenih pogojev za organiziranje temeljnih organizacij zdru-
ženega dela energetskih dejavnosti ter delovnih organizacij oziroma za spremembe v njihovem organiziranju.
Družbeni dogovor daje tudi usmeritve za ustanovitev organizacij -združenega dela skupnega pomena, za njihovo združitev v sestavljene organizacije združenega dela, za oblikovanje delovnih skupnosti- za opravljanje del skupnega pomena ter interno banko.
2.	člen
Družbeni dogovor opredeljuje tudi načela za udeležbo delegatov uporabnikov v organih upravljanja delovnih organizacij in 'sestavljenih organizacij združenega dela energetskega gospodarstva.
3.	člen
Udeleženci družbenega dogovora si bomo v okviru svojih pravic, obveznosti in odgovornosti prizadevali, da se energetsko gospodarstvo samoupravno organizira v skladu z določbami tega družbenega dogovora ter s tem zagotovi:
—	usklajenost v planiranju razvoja in tekočega poslovanja,
—	učinkovitost in racionalno gospodarjenje s sredstvi tekoče in razširjene reprodukcije ter priprave in izvajanje investicij,
—	sporazumno uveljavitev medsebojnih odnosov v pridobivanju in razporejanju dohodka,
—	enotno tehnično-tehnološko vodenje proizvodnega procesa v organizacijah združenega dela, ki obratujejo v sistemih,
—	preprečevanje podvajanja poslovnih, strokovnih in samoupravnih nalog na posameznih ravneh
- združevanja dela in sredstev,
—	opredelitev odgovornosti in vsebine odločanja na posameznih ravneh združevanja dela in sredstev,
—	soodločanje delegatov uporabnikov pri opravljanju zadev oziroma dejavnosti posebnega družbenega pomena.
4.	člen
Organizacije združenega dela energetskega gospodarstva, ki sodelujejo v proizvodnji oziroma v prometu skupnega proizvoda, zagotavljajo uresničitev načel iz 3. člena tega družbenega dogovora s tem, da v skladu z določbami tega družbenega dogovora • izvajajo zlasti naslednja dela skupnega pomena:
—	razvoj in izgradnja energetskih objektov,
—	tehnična opravila (vodenje in obratovanje sistema ter standardizacija, tipizacija in unifikacija opreme po dejavnostih),
—	ekonomsko-komercialna opravila (politika prodaje in nabava energije),
—	priprava osnov in meril za določanje razmerij udeležencev v skupnem prihodku,
—	priprava skupnih osnov in meril za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev na osebne dohodke.
—	gospodarjenje z denarnimi sredstvi za tekoče poslovanje in razširjeno reprodukcijo (realizacija skupnega prihodka, združevanje obratnih sredstev, skupno likvidnostno planiranje in odnosi z bankami — interna banka),
—	obdelava in posredovanje informacij (poslovni in tehnični informacijski sistem, obveščanje delavcev),
—	planska in druga opravila povezana z zagotavljanjem deviznih sredstev (SISEOT),
—	inženiring (projektiranje, organizacija' in izvedba naložb v energetske objekte),
—	dela v zvezi s kadrovanjem,
—	izvajanje energetskih raziskav,
—	skupna dela s področja SLO in DS,
—	druga skupna dela za katere se dogovorijo organizacije združenega dela.
5.	člen
Delovne organizacije energetskih dejavnosti se v skladu z določbami zakona o združenem delu združujejo v sestavljene organizacije združenega dela ob upoštevanju načel zakona o energetskem gospodarstvu, ki terja učinkovito in racionalno organiziranost energetskega gospodarstva.
Zaradi učinkovitega in racionalnega opravljanja dejavnosti se delovne organizacije energetskega gospodarstva - ob združevanju v sestavljene organizacije združenega dela dogovarjajo o:
—	področju, načinu in subjektih usklajevanja,
—	o načinu upravljanja del skupnega pomena in organiziranju skupnih organov vseh delovnih organizacij v sistemu,
—	delih skupnega pomena, katerih opravljanje je treba organizirati v delovni skupnosti, delovni organizaciji skupnega pomena in interni banki.
II.	NATANČNEJŠA MERILA ZA ORGANIZIRANJE
TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA
DELA ENERGETSKEGA GOSPODARSTVA 1 2
1.	Dejavnost premogovništva in pridobivanje
uranove rude
6 člen
Temeljno organizacijo združenega dela predstavlja v neposrednem pridobivanju premoga oziroma uranove rude posamezna jama, več jam pa, če so na istem pridobivainem prostoru, upoštevaje pri tem montangeološke in ekonomske pogoje pridobivanja.
7.	člen
Delavci, ki opravljajo dejavnosti, ki so neposredno namenjene za pridobivanje premoga ali uranove rude, se v okviru ene delovne organizacije po dejavnostih organizirajo v temeljno organizacijo zdru-' ženega dela.
Po enakem načelu se združujejo delavci, ki upravljajo z napravami v predelavi uranove rude.
2.	Proizvodnja in prenos električne energije
8.	člen
V odvisnosti od obsega delovnih sredstev in od stopnje avtomatiziranosti delovnega procesa je temeljna organizacija združenega dela:
a)	v hidroelektrarnah, ki so lokalno avtomatizirane in daljinsko vodene iz območnega centra vodenja (OCV) za eno porečje vključno s prenosno mrežo:
—	delovna celota za obratovanje vseh elektroenergetskih naprav hidroelektrarn porečja in vseh naprav prenosa napetosti 110, 220, in 400 kV, ki so lokalno avtomatizirane in vodene iz istega območnega centra (OCV),
—	delovna celota za skupno vzdrževanje vseh naprav hidroelektrarn porečja in vseh naprav prenosa, ki so vodene iz istega območja centra (OCV);
b)	v hidroelektrarnah porečja in pripadajočega prenosa, kjer so naprave v fazi izvajanja lokalne avtomatizacije:
—	delovna celota za obratovanje elektroenergetskih naprav posamezne hidroelektrarne porečja, dokler se ne priključi na daljinsko vodenj b iz OCV;
—	delovna celota v prenosu električne energije na določenem zaokroženem elektroenergetskem območju, katero zajemajo razdelilne transformatorske postaje 110, 220 in 400 kV, s pripadajočim omrežjem dokler se naprave v RTF ne priključijo na daljinsko vodenje iz OCV porečja,
—	delovna celota za obratovanje in vzdrževanje več malih hidroelektrarn na ožjem zemljepisnem območju s pripadajočimi napravami za transformacijo električne energije;
c)	v termoelektrarnah in jedrskih elektrarnah:
—	delovna celota za obratovanje posamezne proizvodne enote vključno s pripadajočimi napravami za transformacijo električne energije napetosti 110, 220 oziroma 400 kV,
—	delovna celota' dveh ali več proizvodnih enot, če se njihov proizvodni postopek usmerja in vodi enotno,
—	delovna enota za vzdrževanje ali druga dela, ki so potrebna za obratovanje proizvodnih enot in jih delovna skupina izvaja stalno kot svojo glavno dejavnost.
9.	člen
Delovno celoto v prenosu električne energije, ki jo imajo delavci pravico in dolžnost organizirati kot temeljno organizacijo, predstavljajo delovna sredstva transformatorskih in razdelilnih postaj z ustreznim prenosnim omrežjem in delavci, ki so neposredno povezani z enotnim delovnim procesom in med seboj odvisni.
3.	Distribucija električne energije
10.	člen
Delovno celoto v distribuciji električne energije, ki jo imajo delavci pravico in dolžnost organizirati kot temeljno organizacijo združenega dela, predstavljajo delovna sredstva elektrodistribucij skih naprav napetostnih nivojev od 110 kV do 0,4 kV in delovna sredstva za proizvodnjo in vzdrževanje malih hidroelektrarn na distribucijskem omrežju ter delavci, ki so neposredno povezani z enotnim delovnim procesom in med seboj odvisni.
11.	člen
Delovna celota, v kateri delavci opravljajo in vzdržujejo elektrodistribucijske naprave in izvajajo
distribucijo električne energije na območju več Občin, mora biti organizirana tako, da:
—	elektrodistribucijsko omrežje tvori na določenem območju tehnološko zaokroženo celoto, ki je sposobna racionalno oskrbovati uporabnike z električno energijo,
—	obsega najmanj tri razdelilne transformatorske postaje 110/35, 20, 10 kV oziroma 35/20, 10 kV S pripadajočim elektrpdistribucijskim omrežjem, ki mora biti obratovalno trdno in obstojno tako, da je db normalnem obratovanju sposobno neprekinjeno ih zanesljivo zadovoljevati potrebe uporabnikov s kvalitetno električno energijo,
—	znaša instalirana moč 'transformacije srednje napetosti na nizko napetost (SN/NN kV) najmanj 50 MVA in ne več kot 10Q MVA.
12.	člen
Pri organiziranosti temeljnih organizacij združenega dela, ki oskrbujejo mestno območje organizirano kot posebna družbenopolitična skupnost, velja PQ-goj iz 1. in 2. alinee 11. člena tega družbenega dogovora.
13.	člen
Delavci, ki opravljajo stranske dejavnosti, ki so neposredno namenjene in trajno potrebne za opravljanje glavne dejavnosti temeljnih organizacij distribucije električne energije v okviru ene delovne organizacije, se po posameznih dejavnostih organizirajo v eno temeljno organizacijo združenega dela.
Ce se dejavnost opravlja, občasno oziroma v manjšem obsegu, se lahko opravlja v temeljni organizaciji distribucije kot stranska dejavnost, če to dejavnost ue opravlja temeljna organizacija združenega dela iz prejšnjega odstavka. Vrsta, obseg dela in način opravljanja' se določijo v samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo.
4.	Naftno-plinska dejavnost ■ 14. člen
Temeljno organizacijo združenega dela predstavlja v zadevi raziskav oziroma pridobivanja nafte in zemeljskega plina najmanj en pridobivalni prostor (eksploatacij sko polje), upoštevaje tudi ekonomske pogoje pridobivanja.
15 člen
V predelavi nafte oziroma zemeljskega plina predstavlja delovno celoto predelovalna enota, ki jc tehnološko in ekonomsko neločljiva celota.
16.	člen
Dejavnost, ki je neposredno namenjena za opravljanje ene ali več glavnih dejavnosti, se opravlja v temeljni organizaciji združenega dela kot stranska dejavnost.
17.	člen
Natančnejša merila za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela energetskega gospodarstva omogočajo delavcem tudi ugotavljanje rezultatov njihovega skupnega dela. ki se lahko izrazi kot del vrednosti v delovni organizaciji ter sestavljeni organizaciji združenega dela tak». da se zagotavlja trajno uspešno gospodarjenje z dohodkom najmanj za enostavno re-
produkcijo ter jim hkrati zagotavljajo uresničevanje svojih družbenoekonomskih ih samoupravnih pravic,
III. natančnejša MERILA ZA qrq-anizirawe DELOVNIH ORGANIZACIJ V ENERGETSKEM GOSPODARSTVU
18.	člen
Delovne organizacije, kot samostojne sejnousrsv* ne organizacije delavcev povezanih s skupnimi interesi pri delu in organiziranih v temeljne organizacije združenega dela v njeni sestavi ali neposredno pove, zanih z enotnim delovnim procesom se organizirajo tako, da v okviru posamezne delovne organizacije uspešno opravljajo dejavnosti za katere so ustanovljene in da zagotavljajo skupno opravljanje administrativ, no-strokovnih in pomožnih del iz drugega odstavka 400. člena zakona o združenem delu.
1.	Dejavnost premogovništva in pridobivanje uranove rude
19.	člen
Temeljne organizacije združenega dela, k; neposredno ali posredno sodelujejo pri pridobivanju ene vrste premoga (rjavi premog, lignit) se združujejo v delovno organizacijo.
Temeljne organizacije združenega dela, ki pogrebno ali neposredno sodelujejo pri pridobivanju uranove rude in njeni predelavi, se združujejo v delovno organizacijo.
2. Proizvodnja električne energije
2Q. člen
V proizvodnji električne energije se s povezovanjem temeljnih organizacij združenega dela ustanovijo delovne organizacije in sicer:
—	v proizvodnji termoelektrične energije v termoelektrarni z združitvijo temeljnih organizacij Združenega dela, ki so povezane z enotnim delovnim postopkom proizvodnje termoxelektri5ne energije in temeljnih organizacij združenega dela za vzdrževanje ali druga dela. ki so potrebna za obratovanje proizvodnih enot in jih delovna skupina izvaja kot svojo glavno dejavnost,
—	v proizvodnji hidroelektrične energije in prenosu električne energije z združitvijo temeljnih -organizacij združenega dela, ki so povezane z enotnim delovnim postopkom proizvodnje hidroelektrične energije na isti reki oziroma njenem porečju, Z združitvijo temeljnih organizacij združenega dela prenosa električne energije in temeljnih organizacij združenega dela za skupno vzdrževanje vseh naprav hidroelektrarn porečja in vseh naprav prenosa, ki so vodene iz izteku Območnega centra,
—	v proizvodnji električne energije v nuywib elektrarni z združitvijo temeljnih organizacij združenega dela, ki so povezane z enotnim delovnim postopkom proizvodnje električne energije in temeljnih, organizacij združenega dela za vzdrževanje ali druga dela, ki so potrebna za obratovanje proizvodnih
in jih delovna skupina izvaja stalno,
—	v združenem procesu proizvodnje električne W toplotne energije.
3.	Distribucija električne energije
21.	člen
Temeljne organizacije združenega dela distribucije električne energije iz 11. in 13. člena tega družbenega dogovora se združujejo v delovne organizacije distribucije električne energije tako da:
—	medsebojna povezanost omogoča gospodarnejšo, kakovostnejšo in zanesljivejšo oskrbo uporabnikov z električno energijo,
—	tvorijo energetsko-tehnološko zaokroženo območje, ki se da samostojno in enakomernejše razvijati (odjem uporabnikov do leta 1985 vsaj 800 GWh letno, brez neposrednih uporabnikov) in je distribucijsko omrežje daljinsko vodeno z enega mesta (DCV),
—	zagotavljajo z združevanjem dela in sredstev
enostavno reprodukcijo in faširitev materialne osnove dela.	,
4.	Naftno-plinska dejavnost'
22.	člen
Temeljne, organizacije združenega dela, ki posredno oziroma neposredno sodelujejo pri pridobivanju nafte oziroma zemeljskega plina in njeni predelavi se povezujejo v delovno organizacijo.
23.	člen
Za sistemsko obratovanje, nabavo in transport zemeljskega plina po plinovodih se lahko organizira enovita delovna organizacija, če niso izpolnjeni pogoji za organiziranje dveh ali več temeljnih organizacij združenega dela.
IV.	OBLIKE ZDRUŽEVANJA DELOVNIH ORGANIZACIJ IN IZVAJANJE DEL SKUPNEGA POMENA
24.	člen
Sestavljene organizacije združenega dela v energetskem gospodarstvu se organizirajo:
—	z združitvijo delovnih organizacij za proizvodnjo, distribucijo električne energije in pridobivanje uranove rude, zaradi tehnično-tehnološkega povezovanja,
—	z združitvijo delovnih organizacij za pridobivanje premoga praviloma glede na vrsto (lignit, rjavi premog) in delovne organizacije za proizvodnjo ter-moelektrične energije, zaradi skupnega gospodarjenja -in uresničevanja družbeno-ekonomskih odnosov v reprodukcijski celoti proizvodnje termoelektrične energije na osnovi prerhoga,
—	z združitvijo delovnih organizacij s področja naftnoplinskega gospodarstva.
Delovne organizacije, ki uresničujejo svoje interese v različnih sestavljenih organizacijah združenega dela, ne morejo biti po istih zadevah vključene v več sestavljenih organizacij združenega dela.
25.	člen
Zaradi zagotovitve tehnično-tehnološkega, ekolo-ikega in varnega obratovanja sistema, se delovne organizacije energetskih dejavnosti samoupravno sporazumevajo o načinih in oblikah usklajevanja in izvajanja del iz/4. člena tega družbenega dogovora.
26.	člen
Delavci organizirajo organizacije združenega dela skupnega pomena za naslednja dela:
—	opravljanje inženiringa v elektrogospodarstvu in dejavnosti" premogovništva (projektiranje, organizacija in izvedba naložb v energetske objekte),
—	obdelavo in posredovanje informacij v elektrogospodarstvu in dejavnosti premogovništva (informacijski sistem, obveščanje delavcev),
—	izvajanje raziskav na nafto in zemeljski plin, premog, uran in geotermično energijo (vodenje in koordiniranje ter izvajanje raziskav • in odpiralnih del, kot tudi drugih raziskav na istih ležiščih),
—	nabavo nafte in naftnih derivatov na domačem in tujem trgu in njihovo razporejanje ter opravljanje poslov v zvezi s tranzitno prodajo.
Število, natančnejšo vsebino dela, način zagotavljanja enakopravnega vpliva ustanoviteljev in financiranja organizacij združenega dela skupnega pomena, opredelijo organizacije združenega dela v samoupravnih sporazumih.
27.	člen
Delavci, delovnih organizacij s samoupravnimi sporazumi o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega- dela opredelijo, katera dela iz 4. člena tega družbenega dogovora se bodo v skladu z določbami družbenega dogovora opravljala v organizacijah združenega dela skupnega pomena oziroma v interni banki in katera v delovni skupnosti.
Organizacije združenega dela skupnega pomena se povezujejo v tiste sestavljene organizacije združenega dela. katerega članice so delovne organizacije, za katere opravljajo pretežni del svojih opravil.
Delovna skupnost iz prvega odstavka tega člena se ustanovi pri tisti sestavljeni organizaciji združenega dela, katerega članice so delovne organizacije, za katere ta delovna skupnost opravlja pretežni del svojih opravil.
Medsebojne odnose med delavci delovnih organizacij in delavci organizacij združenega dela skupnega pomena oziroma interne banke ter delavci v delovni skupnosti uredijo s samoupravnim; sporazumi o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
28.	člen
Gospodarska zbornica Slovenije bo v sodelovanju s splošnim združenjem energetike in Splošnim združenjem trgovine zagotovila povezavo obeh rudafsko-energetskih kombinatov s trgovinskimi organizacijami združenega dela, ki opravljajo distribucijo premoga za široko potrošnjo v SR Sloveniji in s tem enotni nastop pri nabavi premoga izven SR Slovenije v okvirih, dogovorjenih v posebni energetski skupnosti za elektrogospodarstvo in premogovništvo.
V.	UDELEŽBA DELEGATOV V ORGANIH UPRAVLJANJA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA ENERGETSKIH DEJAVNOSTI
29.	člen
V skladu s 7. točko prvega odstavka 14. člena zakona o energetskem gospodarstvu soodločajo delegati uporabnikov v organih upravljanja organizacij združenega dela skupnega pomena,- delovnih organizacij in sestavljenih organizacij združenega dela.
30.	člen
Delegate uporabnikov v organe upravljanja delovnih organizacij distribucije električne energije delegirajo zbori uporabnikov občinskih energetskih skupnosti z območja na katerem delujejo delovne organizacije distribucije električne energije oziroma v delovne organizacije s področja daljinske oskrbe s toploto.
31.	člen
Delegate uporabnikov v organe upravljanja organizacij združenega dela skupnega pomena, v delovne organizacije proizvodnje in nabave energetskih virov ter sestavljene organizacije združenega dela delegi-' rajo zbori uporabnikov posebnih energetskih skupnosti.
32.	člen
Število in strukturo delegatov določijo ustrezne energetske skupnosti v svojih samoupravnih splošnih aktih jn pri tem upoštevajo, da skupno število delegatov uporabnikov ne more biti večje od polovice članov organa upravljanja.
V teh aktih energetske skupnosti opredelijo način delegiranja delegatov v organe upravljanja organizacij združenega dela energetskih dejavnosti.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33.	člen
Udeleženci se zavezujejo, da bodo v celoti izpolnjevali ta družbeni dogovor in se odgovorno zavzemali za njegovo uresničevanje.
34.	člen
Ta družbeni dogovor je sprejet, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev.
35.	člen
Udeleženci spremenijo oziroma dopolnijo ali pa ukinejo ta družbeni dogovor, kadar sporazumno ugotavljajo, da spremenjene razmere to narekujejo alt če to zahtevajo spremenjeni predpisi.
36.	člen
Za tolmačenje tega družbenega dogovora se ustanovi skupni organ. Skupni organ aktivno spremlja njegovo izvajanje in ugotavlja nastop okoliščin iz 35. Člena tega družbenega dogovora.
Vsak udeleženec delegira enega delegata v skupni organ.
37.	člen
Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana, dne 30. julija 1982.
Udeleženci: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Samoupravna interesna skupnost elektrogospodarstva, Samoupravna interesna skupnost za nafto in plin.
ORGANi IN ORGANIZACIJE V OBČINI
CELJE
1495.
Na podlagi pooblastila iz 7. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1981^—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje na svoji seji dne 7. julija 1982 sprejela
SKLEP
o dopolnitvi sklepa o preračunu vrednosti programa za leto 1982 iz realne vrednosti (po cenah leta 1980) na nominalno vrednost, sprejetega na skupščini Občinske zdravstvene skupnosti Celje dne 26. 2. 1982
1.	člen
2.	člen sklepa o preračunu vrednosti programa za leto 1982 iz realne vrednosti (po cenah leta 1980) na nominalno vrednost (Uradni list SRS, št. 9-461/82) se spremeni in dopolni v:
—	točki c (dopolnilni program skupno z naložbami) iz zneska 578.675 na znesek 590.469,
—	skupaj leto 1982 iz zneska 1,052.293 na znesek 1,064.087,
—	vse skupaj (a do d) iz zneska 1,078,140 na znesek 1,089.789,
—	točki 1 iz združenega dela iz zneska 1,069.185 na znesek 1,080.834,
—	alineji — Program za leto 1982 iz zneska
1.04.3.338	na znesek 1,055.132,
—	alineji — Obveznost združevanja za izlačila nadomestil osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela nad 30 dni — boleznine itd. iz zneska 118.125 na znesek 129.919,
—	skupaj obveznost združenega dela iz zneska
1.043.338	na znesek 1,055.132.
2.	Sten
Z dopolnitvijo 1. člena tega sklepa se na novo opredeli višina združevanja sredstev iz združenega dela za zdravstvo v letu 1982 v občini Celje, ki znaša 1.080,834.000 din.
3.	člen
Ta sklep velja z dnem objave v Uradnem Itstu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje
St. 022-1/1982
Celje, dne 7. juMja 1962.
Po pooblastilu skupščine predsednik zbora uporabnikov
Jožica Končič 1. r.

1496.
Na podlagi pooblastila iz 35. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Celje za obdobje 1981—1985 sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Celje na svoji seji dne 7. julija 1982 sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Celje od 1. januarja 1982 dalje
1.	člen
V 2. členu sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Celje od 1. januarja 1982 dalje (Uradni list SRS, št. 2-141/82) se prva alinea dopolni, tako da glasi:
— iz bruto osebnega dohodka po stopnji 1,94.
2.	člen
Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. avgusta 1982 dalje.
St. 022-1/1982
Celje, dne 7. julija 1982.
,	Po pooblastilu slcupščine
predsednik zbora uporabnikov
Jožica Kovačič 1. r.
CERKNICA
1497.
Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), 9. člena odloka o pravicah in dolžnostih Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica na področju družbene kontrole cen in o skupnostih za cene občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 2/81) in odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi na j višjih cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 67/81 in 33/82) je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica sprejel dne
27.	julija 1982
ODREDBO
o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev
1.	Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) so dolžne pred povečanjem cen poslati občinski skupnosti za cene cenik zaradi potrditve za naslednje proizvode in storitve iz pristojnosti občine:
090122 Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike
090124 Storitve kovinskopredelovalne obrti gospodinjstvom
090131 Popravila in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov
090129 Druge storitve kovinskopredelovalne obrti 090132 Popravila in vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in naprav 090171 Izdelava kruha
0902 Osebne storitve in storitve gospodinjstvom 090201 Moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve
090202 Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil
1002	Stanovanjska dejavnost: stanarine
1003	Komunalna dejavnost: vse storitve razen čiščenja javnih površin v naselju (100351) in storitev drugih komunalnih dejavnosti (10039)
2.	V postopku oblikovanja cen iz 1. točke te odredbe je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupposti z uporabo kriterijev za oblikovanje cen, določenih v zakonu o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu.
3.	Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za proizvode in storitve s samoupravnimi-sporazumi po 13. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za te proizvode in storitve razen proizvodov in storitev, ki se prodajajo izven delovne ali sestavljene organizacije združenega dela. Prav tako niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za tiste proizvode ali storitve, ki jih proizvajajo ali opravljajo po specialnih tehničnih pogojih in specifikacijah kupcev ali na podlagi individualno dogovorjenih naročil oziroma javnih licitacij, s pogojem, da taki proizvodi ali storitve niso del rednega serijskega programa proizvodnje samoupravne organizacije in skupnosti ter, da se ti proizvodi ali storitve dobavijo oziroma opravijo znanemu končnemu potrošniku.
4.	Določila točke 1 in 3 se ne uporabljajo za proizvode in storitve za katere veljajo drugi ukrepi neposredne kontrole cen ali predpisi o posebnem načinu oblikovanja cen.
5.	Ta odredba ostane v veljavi, dokler ne bodo odpravljene motnje v odnosih na trgu in gibanju cen, zaradi česar je sprejeta, vendar bo najpozneje do poteka šestmesečnega roka od njene uveljavitve znova proučeno ali so razlogi, da ostane še naprej v veljavi.
6.	Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve skupnosti za* cene občine Cerknica v potrditev (Uradni list SRS, št. 14/81).
7.	Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
' St. 38-12/81-1
Cerknica, dne 27. julija 1982.
0120	Proizvodnja kamna, gramoza in peska
0130	Proizvodnja živalskih proizvodov
013021	Proizvodnja kruha: osnovne in posebne vrste
kruha
0501 Visoka gradnja: stanovanjska gradnja 0503 Instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu 0606	Mestni promet
0901	Obrt in obrtne storitve
090121 Popravilo in vzdrževanje cestnih vozil
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica
Tone Kebe I. r.
KAMNIK
1498.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 134. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, 7/78 in 27/80) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na seji dne 29. julija 1982 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi spremembe in dopolnitve urbanističnega reda za območje Tuhinjske doline
1.	člen
Javno se razgrnejo spremembe in dopolnitve urbanističnega reda za območje Tuhinjske doline, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod Ljubljana pod št. 2200/76/81, septembra 1981
2.	člen
Spremembe in dopolnitve urbanističnega reda bodo javno razgrnjene v avli stavbe Skupščine občine Kamnik — II. nastropje, Kamnik, Titov trg št. 1, 30 dni, računajoč od dneva objave.
|	3. člen
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani lahko do poteka tega roka razgrnitve -podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na Komite za družbenoekonomski razvoj, službi za urbanizem občine Jamnik.
4.	člen
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in Kamniškem občanu.
St. 350-3/81
Kamnik, dne 27. julija 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Franc Jeras, inž. 1. r.
1499.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 243 člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9-470/82) je bil na seji izvršnega sveta dne 13. julija 1982 sprejet
SKLEP
o soglasju k cenam geodetskih storitev
1.	S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev občanom, državnim organom, organizacijam združenega dela, drugim organizacijam in skupnostim, društvom in civilnopravnim osebam, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve na območju občine Kamnik.
2.	Za zadeve geodetske službe, za katere se uporabljajo cene po tem sklepu, se štejejo storitve, ki neposredno ali posredno vplivajo na podatke geodetske službe ali se dajo opraviti le na podlagi teh po-
datkov, razen storitev iz 3., 4. in 5. točke 7. člena zakona o geodetski službi, ki jih opravlja pooblaščena organizacija združenega dela.
3.	Cene iz 2. točke tega sklepa znašajo:
din
—	za terensko delo od ure	348
—	za pisarniško delo od ure	BOO
—	za figur antsko delo od ure	180
Materialni in potni stroški se obračunavajo posebej po dejanski uporabi in v skladu z veljavnimi predpisi.
4.	Dohodki, ki se ustvarjajo s to dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna občine Kamnik.
5.	S tem sklepom preneha veljati sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik z dne 24. 6. 1977 (Uradni list SRS, št. 17/77) in 30. 12. 1980 (Uradni list SRS, št. 2/81).
6.	* Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-6/82
Kamnik, dne 13. julija 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Franc Jeras, inž. 1. r.
1500.
Na podlagi 59. in 60. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št, 1/80 in 38/80), 7. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 2/81) in odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi najvišjih cen za vse proizvode in storitve o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 67/81 in 33/82) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik sprejel
ODREDBO
o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev
1.	Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti) so dolžne pred pdvečanjem cen poslati občinski skupnosti za cene cenik zaradi potrditve za naslednje proizvode in storitve iz pristojnosti občine:
0120	Proizvodnja kamna, gramoza in peska
0130	Proizvodnja živilskih proizvodov
013021 Proizvodnja kruha: osnovne in posebne vrste kruha
0501 Visoka gradnja: stanovanjska gradnja 0503 Instalacijska in zaključna dela v gradbeništvu 09010 Obrt in obrtne storitve 090121 Popravilo in vzdrževanje cestnih vozil
090122 Popravilo in vzdrževanje izdelkov precizne mehanike
090124 Storitve kovinskopredovalne obrti gospodinj-‘ stvom
090129 Druge storitve kovinskopredelovalne obrti 090131 Popravila in vzdrževanje gospodinjskih električnih aparatov
090132 Popravila in vzdrževanje radijskih, televizijskih aparatov in naprav 090171 Izdelava kruha
0902 Osebne storitve in storitve gospodinjstvom 090201 Moške in ženske frizerske, kozmetične in podobne storitve
090202 Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil
1002	Stanovanjske dejavnosti: stanarina
1003	Komunalna dejavnost: vodarina, snaga, kanalščina, pogrebne storitve, tržne in sejemske pristojbine
2.	V postopku oblikovanja cen iz 1. točke te odredbe je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti z uporabo kriterijev za oblikovanje cen, določenih v zakonu o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu.
3.	Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za proizvode in storitve s samoupravnimi sporazumi po 13. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za te proizvode in storitve razen proizvodov in storitev, ki se prodajajo izven delovne ali sestavljene organizacije združe-
nega dela. Prav tako niso dolžne pošiljati skupnosti za cene v potrditev cenikov za tiste proizvode ali storitve, ki jih proizvajajo ali opravljajo po specialnih tehničnih pogojih, in specifikacijah kupcev ali na podlagi individualno dogovorjenih naročil oziroma javnih licitacij, s pogojem, da taki proizvodi ali storitve niso del rednega serijskega programa proizvodnje samoupravne organizacije in skupnosti ter, da se ti proizvodi ali storitve dobavijo oziroma opravijo znanemu končnemu potrošniku.
4.	Določila 1. in 3. točke se ne uporabljajo za proizvode in storitve za katere veljajo drugi ukrepi neposredne kontrole cen ali predpisi o posebnem načinu oblikovanja cen.
5.	Ta odredba ostane v veljavi, dokler ne bodo odpravljene motnje v odnosih na trgu in gibanju cen, zaradi česar je sprejeta,"vendar bo najpozneje do poteka šestmesečnega roka od njene uveljavitve znova proučeno, ali so razlogi, da ostane še naprej v veljavi.
6.	Z dnem -uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proizvode in storitve Skupnosti za cene občine Kamnik v potrditev (Uradni list SRS, št. 19/81).
" 7. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-26/82-4
Kamnik, dne 27. julija 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Franc Jeras, inž. 1. r.
1501.
Na podlagi drugega odstavka 22. Siena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80) in 7. člena odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog občinske skupnosti za cene občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 2/81) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Kamnik
ODREDBO
o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno
1.	Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet blaga na debelo in promet blaga na drobno (v nadaljnjem besedilu: trgovinske organizacije) nimajo pa sklenjenih samoupravnih sporazumov iz prvega odstavka 22. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ, št. 1/80 in 38/80), oblikujejo prodajne cene proizvodov v prometu na debelo oziroma na drobno po določbah tega odloka, z upoštevanjem naslednjih stopenj za kritje svojih stroškov:
Proizvodi, ki spadejo		v dejavnost	Stopnja za kritje stroškov največ v višini	
panoga	skupina	podskupina		na debelo	na drobno v •/•	v Vi
l	2	3	4	5	6
0111 .	01111	011113	Kremenčev pesek, kremen	3	5
0120 0130	01200 01302	013021	Kamen, marmor, gramoz, pesek Osnovne vrste pšeničnega in rženega kruha — specialni kruh in vse vrste pekovskega peciva	5	12 posebni predpisi —	8
Za izdelke samostojnih obrtnikov se pri oblikovanju cen v prometu blaga uporabljajo stopnje, določene za enake oziroma sorodne industrijske izdelke.				na debelo in na drobno,
*
2.	Pri oblikovanju prodajnih cen iz te odredbe se uporabljajo določbe 2., 3., 5., 6., 7., 8., 9., 10. in 11. točke odloka o oblikovanju prodajnih cen v prometu blaga na debelo in na drobno (Uradni list SRS, št. 15/82).
3.	Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 020-27/82-4
Kamnik, dne 27. julija 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik
Franc Jeras, inž. L r.
1502.
Na podlagi tretjega odstavka 10. člena in 1. točke 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), 2. odstavka
2.	člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 (Uradni list SRS, št. 39/81) in 243. člena statuta občine Kamnik* (Uradni list SRS, št. 9/82) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na 9. seji dne 27. julija 1982 sprejel
O D R ED B O
o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982
I. SPLOŠNE določbe
1.	člen
Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo: Veterinarski zavod Kamnik-Domžale (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavod) in obratne veterinarske ambulante »Perutnina Zalog« in VTOZD za živinorejo. Biotehniška fakulteta, Rodica (v nadaljnjem besedil-lu: veterinarske ambulante), opraviti v letu 1982 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Preventivne ukrepe iz te odredbe opravijo veterinarske organizacije iz 1. odstavka 1. člena te odredbe. Veterinarski zavod in obratne ambulante so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije.
O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih.
3 člen
Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
4.	člen
Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante morajo voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika
živali, o popisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskave. Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante morajo spremljati zdravstveno varstvo živali po uporabi biološkega preparata in o tem obvestiti veterinarsko inšpekcijo.
II.	PREVENTIVNI UKREPI
5.	člen
Preventivno cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse, stare več kot štiri mesece.
Pse je treba cepiti proti steklini z vakcino, ki ima dovoljenje pristojnega zveznega organa.
Na območju občine Kamnik je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva.
6.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojler-jev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti:
—	v perutninskih obratih »Perutnina Zalog« in VTOZD za živinorejo Biotehniške fakultete;
—	v naseljih, .kjer so perutninski obrati OZD, tj. ' v KS Podgorje, Križ, Komenda, Moste, Duplica, Smar-ca in Srednja vas;
—	v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji s »Perutnino Zalog«.
Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino. Vakcina mora biti pripravljena iz priznanih virusnih sevov po splošno priznani metodi.
Cepljenje določeno s tem členom opravi $ omenjenih KS veterinarski zavod, v ostalih primerih pa obratne veterinarske ambulante.
7.	člen
Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji, ki so zaščitno cepljeni proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitro-furanskih pripravkov (nitrofurazon. furazolidon itd.).
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi veterinarski zavod v sodelovanju z ekipo obratne veterinarske ambulante tiste DO, na katerih obratih se pregled vrši.
Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Bumboro bolezni opravijo z registriranimi vakcinami pristojne obratne veterinarski zavod.
8.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu.
Cepljenje s sevom K lapiniziranega virusa opravi Veterinarski zavod.
9.	člen
Do konca leta 1982 mora biti opravljena splošna tuberkulinizacija govedi in sicer najmanj 60°/o vseh
govedi v občini. Tuberkulinizacij o opravi veterinarski zavod.
10.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati:
— z mlečno obročkasto preizkušnjo krave v hlevih individualnih proizvajalcev in sicer enkrat na leto.
Mlečno obročkasto preizkušnjo opravi Veterinarski zavod.
11.	člen
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV).
Vzorec krvi odvzame veterinarski zavod, preiskavo vzorcev pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
12.	člen
Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse kopitarje v občini, razen kopitarjev, ki so bili preiskani v letu 1981.
Vzorec krvi oziroma veterinarski zavod na določenih zbirnih mestih.
13.	člen
Čebelje družine vžrejevalcev matic ter čebelje družine plemenilnih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in va-roatozo. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba preiskati na varoatozo. Vzorec zimskega drobirja mora vzeti veterinarski zavod.
Preiskave na varoatozo opravi VTOZD za veterinarstvo Ljubljana.
14.	člen
Na pomladansko vifemijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, prav tako mladice krapov.
Vzorec rib za preiskave po tem členu vzame veterinarski zavod in jih dostavi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
15.	člen	(
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-20/82
Kamnik, dne 27. julija 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kampik
Franc Jeras, inž. 1. r.
1503.
Na podlagi 56. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Uradni list SFRJ št. 1/80 in 38/80) in odloka o podaljšanju veljavnosti odloka o določitvi naj višjih cen za vse proizvode in storitve ter o načinu oblikovanja cen zanje (Uradni list SFRJ, št. 67/81 in 33/82) sprejema svet Skupnosti za cene občine Kamnik
SKLEP
o proizvodih in storitvah, za katere se občinski skupnosti za cene pošiljajo obvestila o cenah zaradi spremljanja
1.	Proizvodne in storitvene organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samostojni obrtniki (v nadaljnjem besedilu: samoupravne organizacije in skupnosti), morajo občinski skupnosti za cene pošiljati zaradi spremljanja obvestila o cenah oziroma o vsaki spremembi cen za proizvode in storitve iz pristojnosti občine, določene s tem sklepom.
2.	Obvestila iz 1. točke tega sklepa morajo samoupravne organizacije in skupnosti dostavljati ob vsaki spremembi cen oziroma prvem obvestilu za naslednje proizvode in storitve:
013021 Proizvodnja pekovskega peciva 020201 Kmetijske storitve za rastlinsko proizvodnjo 0501 Visoka gradnja razen stanovanjske gradnje 060502 Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni avtoprevozniki
0801	Gostinstvo
0802	Turistično posredovanje 0901 Izdelki obrtnikov in storitve
1001	Urejanje naselja in prostora
1002	Stanovanjske dejavnosti, najemnina poslovnih prostorov
100351 Čiščenje javnih površin v naselju 10039 Druge komunalne dejavnosti ' 110301 Storitve tržnice na drobno 110302 Storitve reklamne in ekonomske propagande 110902 Prirejanje sejmov in razstav 110903' Knjigovodske storitve in obdelava podatkov 110909 Druge neomenjene storitve 120190 Drugo izobraževanje
1302 Družbeno varstvo otrok in mladine in socialno varstvo
3.	V postopku oblikovanja cen iz 2. točke tega sklepa je potrebno zagotoviti, da bodo te oblikovane v odnosih medsebojne odvisnosti, povezanosti in odgovornosti samoupravnih organizacij in skupnosti, pri uporabi kriterijev za oblikovanje cen določenih z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in v skladu s sprejeto politiko cen v tekočem letu.
4.	Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi pri oblikovanju cen proizvodov ali storitev iz pristojnosti občine, ki jih samoupravne organizacije in skupnosti izdelujejo ali opravljajo po posebnih tehničnih pogojih in specifikacijah kupcev ali na podlagi individualnih naročil oziroma javnih licitacij s pogojem, da taki proizvodi ali storitve niso del rednega serijskega programa proizvodnje samoupravne organizacije in skupnosti ter da se ti proizvodi in storitve dobavijo oziroma opravijo znanemu končnemu potrošniku.
5.	Določbe tega sklepa se uporabljajo tudi za druge proizvode in storitve iz pristojnosti občin, ki niso navedeni v 2. točki tega sklepa, kolikor se na te proizvode in storitve ne nanaša nek drugi predpis o neposredni družbeni kontroli cen ali o posebnem oblikovanju cen razen za cene proizvodov in storitev, ki jih samoupravne organizacije in skupnosti oblikujejo po samoupravnem sporazumu sklenjenem v smi-
slu 13. člena zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen.
6.	Samoupravne organizacije in skupnosti, ki oblikujejo cene za storitve in proizvode s samoupravnimi sporazumi, sklenjenimi po 13. členu zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen niso dolžne pošiljati občinski skupnosti za cene obvestil o teh cenah.
7.	Obvestilo o cenah mora vsebovati:
a)	ime proizvoda (s šifro po nomenklaturi IND 21) oziroma storitve s kratkim opisom osnovnih tehnično-tehnoloških in komercialnih karakteristik (kadar gre za večje število proizvodov. na enem ceniku se ti podatki lahko posredujejo posebej, vendar tako, da je nedvoumno zagotovljena povezava iz katere je možno razbrati na kateri proizvod iz cenika se opis nanaša);
b)	mersko enoto;
c)	raven cen, ki je za proizvod oziroma storitev v skladu s predpisi veljala na dan 31. decembra predhodnega leta;
d)	dotedanje cene (proizvajalska, v prometu na debelo, v prometu na drobno), dotedanji prodajni pogoji in odstotki povečanja cen;
c) raven nove prodaj fte cene proizvoda oziroma storitve, zaradi katere se pošilja cenik v potrditev, z navedbo vrste cene (proizvajalna cena v prometu na debelo cena v prometu na drobno);
f)	posamezni in skupni odstotek povečanja novo-oblikovanih cen vf, primerjavi z dotedanjimi cenami in cenami, ki so veljale na dan 31. 12. prejšnjega leta;
g)	prodajne pogoje: kraj in način dobave (franko proizvajalec, franko naloženo v kraju proizvajalca, franko naloženo v kraju kupca, franko skladišče kupca in podobno),,, način obračuna embalaže z navedbo ali se embalaža vrača ali ne, višina in način obračuna rizika za neprodano blago in drugo, delež za kritje prometnih stroškov, če je ta vračunan v prodajno ceno ipd.
8.	Samoupravna organizacija ali skupnost mora k obvestilu o cenah priložiti:
a)	izvleček iz zapisnika seje samoupravnega organa o oblikovanju cen v skladu s samoupravnim aktom; *
b)	kdaj in na podlagi katerega akta oziroma predpisa je bila določena dotedanja prodajna cena oziroma prodajni pogoji za proizvod oziroma storitev;
c)	posebno dokumentacijo in obrazložitev, da so cene iz cenika oblikovane na podlagi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen oziroma v skladu z navodilom o uporabi meril za oblikovanje cen (Uradni list SFRJ, št. 24/81) in sprejeto politiko .cen.
9.	Samoupravne organizacije in skupnosti pošljejo obvestilo o cenah skupnosti za cene v 3 izvodih (za vsako spremembo cen proizvodov oziroma storitev iz 2. točke), dokumentacijo iz 8. točke v enem izvodu, podpisano od pooblaščene osebe, določene s samoupravnim splošnim aktom samoupravne organizacije in skupnosti, najmanj 20 dni pred dnem določenim za začetek prodaje proizvodov in storitev po cenah iz obvestila.
10.	Če obvestilo ne vsebuje podatkov, dokumentacije in obrazložitve iz 7. in 8. točke tega sklepa, bo skupnost za cene zahtevala od samoupravne organizacije in skupnosti naj cenik dopolni v roku, ki ne more biti krajši od 8 dni.
Če samoupravna organizacija in skupnost ne dopolni cenika v roku iz 1. odstavka te točke se šteje da cenik ni bil predložen, o čemer izda občinska skupnost za cene ustrezen upravni akt.
11.	Če občinska skupnost za cene ugotovi, da samoupravna organizacija in skupnost ni oblikovala cen na osnovi kriterijev za oblikovanje cen iz zakona, oziroma v skladu s sprejeto politiko cen bo samoupravno organizacijo in skupnost na to opozorila.
Če samoupravna organizacija in skupnost kljub opozorilu iz prvega odstavka te točke uporabi cene iz obvestila, lahko občinska skupnost za cene izda odločbo po 55. členu zakona.
12.	Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati navodilo o pošiljanju obvestil o cenah občinski skupnosti za cene zaradi spremljanja (Uradni list SRS, št. 19/81).
13.	Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu.
Št. 42-CZ/82
Kamnik, dne 1. julija 1982.
Predsednik
sveta občinske skupnosti za cene
Bogdan Kvas 1. r.
KOČEVJE
1504.
Na podlagi 617., 622., 628. in 638. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 13. julija 1982 sprejela
SKLEP
o začasnem ukrepu družbenega varstva v delovni organizaciji ITAS Kočevje, Reška cesta 13
1.	člen
Skupščina ^občine Kočevje ugotavlja, da so v delovni organizaciji ITAS Kočevje izredno hudo oškodovani družbeni interesi, ki jih kot take izrecno določa 3. točka 620. člena zakona o združenem delu.
2.	člen
V delovni organizaciji ITAS Kočevje se zaradi huje prizadetih družbenih interesov uvedejo naslednji začasni ukrepi družbenega varstva:
1.	Odstavi se individualni poslovodni organ delovne organizacije Franc Šilc.
2.	Imenuje se začasni kolegijski organ družbenega varstva.
3.	a) Začasno omejijo naslednje samoupravne pravice delavcem temeljnih organizacij združenega dela in samoupravne delovne skupnosti skupnih služb pri odločanju po delegatih v skupni disciplinski komisiji in delavskem svetu delovne organizacije:
— pri določanju plana delovne organizacije,
—	pri določanju poslovne politike in ukrepov za njeno izvajanje ter ukrepov za izvajanje plana,
—	pri odločanju v disciplinskih postopkih.
b)	Začasno omejijo naslednje samoupravne pravice delavcem samoupravne delovne skupnosti skupnih služb:
—	pri določanju plana,
—	pri določanju poslovne politike in ukrepov za njeno izvajanje ter ukrepov za izvajanje plana,
—	pri odločanju o pravicah in obveznostih delavcev določenih v 43. členu zakona o delovnih razmerjih,
—	pri odločanju o sklepanju delovnega razmerja delavcev,
—	pri odločanju o imenovanju in razreševanju delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
3.	člen
V začasni kolegijski organ družbenega varstva se imenujejo:
1.	predsednik: Tone Cuk, upokojenec
2.	član: Avgust Švara, vodja komerciale DO Snežnik Kočevska r.
3.	član: Peter Artač, pomočnik direktorja posl. . enote Ljubljanske banke Kočevje.
4.	člen
Začasni kolegijski organ družbenega varstva se imenuje za čas od uveljavitve tega sklepa za dobo 12 mesecev.
5.	člen
Začasni kolegijski organ družbenega varstva prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa delovne organizacije in vodje samoupravne delovne skupnosti skupnih služb, ki jih imata po ustavi, zakonih in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije.
Začasni kolegijski organ družbenega varstva prevzame odločanje o zadevah iz omejenih pristojnosti delavcev (3. točka 2. člen).
6.	člen
Predsednik začasnega kolegijskega organa družbenega varstva zastopa in predstavlja delovno organizacijo ITAS Kočevje.
7.	člen
Začasni kolegijski organ družbenega varstva je dolžan:
—	sprejeti program za odpravo razlogov, zaradi katerih se izrekajo začasni ukrepi družbenega varstva in z njimi določiti naloge, nosilce nalog in roke za izvršitev posameznih nalog in ga predložiti v potrditev izvršnemu svetu SO Kočevje.
—	zagotoviti pravočasen razpis za imenovanje individualnega poslovodnega organa delovne organizacije in sicer tri mesece pred potekom roka za katerega je izrečen začasni ukrep družbenega varstva.
8.	člen
Začasni kolegijski organ družbenega varstva je dolžan sproti obveščati izvršni svet o svojih ugotovitvah in rezultatih pri odpravi razlogov, zaradi katerih so bili huje oškodovani družbeni interesi.
Začasni kolegijski organ družbenega varstva lahko predlaga občinski skupščini sprejem dodatnih ukrepov
družbenega varstva, če ugotovi, da določeni obseg ukrepov družbenega varstva ne zagotavlja, da bodo odpravljeni razlogi, zaradi katerih je bil izrečen začasni ukrep družbenega varstva.
Občinska skupščina pooblašča izvršni svet, da spremlja uresničevanje začasnih ukrepov družbenega varstva in ji po potrebi poroča.
9.	člen
Začasni kolegijski organ družbenega varstva, delavci delovne organizacije, organi samoupravne delavske kontrole, osnovna organizacija ZSS, služba družbenega knjigovodstva, Izvršni svet Skupščine občine Kočevje, jn družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko predlagajo občinski skupščini, da preneha mandat začasnemu kolegijskemu organu družbenega varstva pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil imenovan.
10.	Člen
Delovna organizacija ITAS je dolžna nositi stroške, vezane na delo začasnega kolegijskega organa družbenega varstva. Članom začasnega kolegijskega organa družbenega varstva pripada nadomestilo osebnega dohodka skladno s samoupravnim splošnim aktom delovne organizacije ITAS Kočevje ali pa po merilih delovne organizacije iz katere izhajajo, kolikor so ta za delavca ugodnejša.
11.	člen
Začasni kolegijski organ družbenega varstva in njegova pooblastila se vpišejo v sodni register.
12.	člen
\
Ta sklep velja naslednji dan po sprejemu in se objavi v Uradnem listu SRS, poimenski sestav začasnega kolegijskega organa družbenega varstva pa velja od dne imenovanja dalje.
13.	člen
Zoper ta sklep je možno v roku 15 dni vložiti zahtevo na Sodišču združenega dela SR Slovenije, da odloči o zakonitosti tega sklepa.
St. 017-2/82-1/1
Kočevje, dne 13. julija 1982.
Predsednik Skupščine občine Kočevje
Jože Novak 1. r.
LITIJA
1505.
Na podlagi 69. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) sklepajo delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Litija
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Litija ustanavljamo neposredno in po svojih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravno stanovanjsko skupnost (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), v kateri se dogovarjamo zlasti:
—	o oblikovanju in usklajevanju planskih aktov stanovanjske skupnosti,
—	o združevanju sredstev za graditev stanovanj,
—	o zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj, .
—	o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri vzajemnem gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v'družbeni lastnini,
—	o enotnih merilih in osnovah za oblikovanje in namensko uporabo stanarine,
—	o varstvu stanovanjskega in bivalnega okolja,
—	o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva.
2.	člen
Delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Litija s tem samoupravnim sporazumom opredeljujemo zlasti:
—	ustanovitelje stanovanjske skupnosti,
—	naloge stanovanjske skupnosti,
—	osnove družbenoekonomskih odnosov v stanovanjski skupnosti,
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti,
—	temeljna načela za ustanavljanje enot stanovanjske skupnosti,
—	soustanoviteljstvo skupnosti socialnega varstva v občini,
—	ustanoviteljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije,
—	financiranje stanovanjske skupnosti,
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti,
—	naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	pravice, obveznosti in odgovornosti, ki se urejajo s statutom stanovanjske skupnosti,
—	javnost dela stanovanjske skupnosti,
—	opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost,
—	reševanje sporov,
—	odgovornost stanovanjske skupnosti.
3.	člen
Dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena.
4.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na-podlagi določil ustave, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov, tega samoupravnega sporazuma ter statuta stanovanjske skupnosti.
II.	USTANOVITELJI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
5.	člen
S tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost kot uporabniki:
—	delavci prek organizacij združenega dela in delovnih skupnosti,
—	delovni ljudje, občani in stanovalci prek krajevnih skupnosti,
—	delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov,
—	delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost prek občinskih, obrtnih in drugih združenj,
—	imetniki stanovanjske pravice in lastniki stanovanj kot posameznih delov stanovanjskih hiš prek krajevnih skupnosti.
S tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost kot izvajalci:
—	delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki sodelujemo kot izvajalci v stanovanjskem gospodarstvu in programiranju, urbanističnem načrtovanju, projektiranju, graditvi, urejanju stavbnih zemljišč, vzdrževanju, prenovi ali opravljanju drugih del in opravil za potrebe gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, prek svojih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti.
III.	NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
6.	člen
Z namenom uresničiti cilje, opredeljene v prvem členu tega samoupravnega sporazuma, opravljamo delavci. delovni ljudje in občani v stanovanjski skupnosti zlasti tele naloge:
—	usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	spremljamo uresničevanje planskih aktov ter sprejemamo ukrepe za uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	se dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti namenjenimi za financiranje družbeno usmerjene graditve in o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	organiziramo in izvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih stanovanj,
—	organiziramo družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev in investitorstvo, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj,
—	sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, upoštevaje načela vzajemnosti ter solidarnosti,
—	skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev, pregled b sredstvih stanarine, najemnine, prispevkih etažnih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše in stroškov,
(
—	skrbimo za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanja stanovanjske kulture,
—	skrbimo za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah,
—	dajemo pooudo za ustanavljanje poslovnih skupnosti za stanovanjsko gradnjo,
—	določamo izvajalce gradbenih' del za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev in komunalno urejanje stanovanjskih sosesk,
—	določamo izvajalce investitorskih. del za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev,
—	ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
IV.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V STANOVANJSKI SKUPNOSTI
1.	Planiranje
7.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti uresničujemo pravice in dolžnosti družbenega planiranja na področju stanovanjskega gospodarstva s tem, da ugotavljamo svoje potrebe in možnosti za enostavno in razširjeno reprodukcijo ter za vzajemnost in solfdarnost v stanovanjskem gospodarstvu predvsem s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, ki ga sprejemamo v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih in skupnostih stanovalcev, usklajujemo pa v skupščini stanovanjske skupnosti, nadalje s spremljanjem uresničevanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti ter s sprejemanjem ukrepov za uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti.
8.	člen
Za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti sprejemamo in usklajujemo zlasti tele elemente:
•	— obseg stanovanjske graditve v posameznem
srednjeročnem obdobju in letno, ter strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj,
—	površino in lokacijo stavbnih zemljišč namenjenih za graditev planiranega števila stanovanj,
■ — obseg združevanja sredstev v stanovanjski skupnosti namenjenih za stanovanjsko graditev ter pogoje, način uporabe in upravljanja s temi' sredstvi,
—	obseg združevanja sredstev solidarnosti ter pogoje, način uporabe in upravljanja s temi sredstvi,
—	obseg in pogoje združevanja sredstev vzajemnosti ter način uporabe in upravljanja s temi sredstvi, kakor tudi roke in način vračanja teh sredstev,
—	pogoje in merila za razreševanje stanovanjskih vprašanj mladih družin,
—	število, vrsto in kvaliteto stanovanj, prilagojenih za občane s posebnimi potrebami,
—	pogoje in merila ža pridobitev pravice uporabe na stanovanjih zgrajenih s sredstvi solidarnosti,
—	pogoje in merila za delno nadomeščanje stanarin občanom z nizkimi dohodki,
—	pogoje in merila za oblikovanje cen stanovanjske graditve,
—	zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske gradnje,
—	razmerja med sredstvi namenjenimi za graditev stanovanj in kreditiranje nakupa stanovanj glede na strukturo in namen stanovanjske graditve,
—	temeljne usmeritve za oblikovanje in namensko uporabo stanarine,
—	temeljne usmeritve• za oblikovanje in namensko uporabo najemnin za poslovne prostore s katerimi upravlja stanovanjska skupnost,
—	temeljne usmeritve o lastni udeležbi delavcev, delovnih ljudi in občanov pri reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja,
—	oblikovanje stanarin in najemnin, merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter uporabo sredstev stanarin in najemnin,
—	osnove in' merila za vzajemno združevanje in razpolaganje z. delom stanarine, namenjene za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	obseg vzajemnega združevanja sredstev za nujno odpravo nepredvidenih poškodb na stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini,
—	osnove in merila za združevanje in razpolaganje s sredstvi amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske graditve
—	tehnologijo stanovanjske graditve,
—	ukrepe za racionalizacijo na področju graditve, vzdrževanja in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	naloge in sredstva za financiranje raziskovalnega dela na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter varstva bivalnega okolja.
9.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo skupaj s komunalno skupnostjo, skupnostjo otroškega varstva, izobraževalno skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbenousmerjeni stanovanjski graditvi, samoupravni sporazum o usklajevanju plana, s katerim podrobneje opredelimo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti vseh dejavnikov pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji v občini.
10.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti urejamo s posebnim samoupravnim sporazumom z drugimi stanovanjskimi skupnostmi tudi združevanje sredstev za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin.
11.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo dolgoročni plan razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini najmanj za obdobje desetih let, s katerim opredelimo tiste naloge in cilje, ki imajo dolgoročen značaj.
12.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti določamo s planskimi akti stanovanjske skupnosti tudi način reševanja stanovanjskih potreb občanov, ki ne združujejo delo v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (borci NOV, invalidi, starejši občani, za delo nesposobni občani) ter tistih upokojencev in invalidov, ki niso zajeti s planskimi akti organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter tistih delovnih ljudi, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposlenih delavcev ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost.
13.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo tudi programe za uresničevanje s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti sprejetih obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš ter naselij.
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti usklajujemo te programe skupaj z drugimi zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi oziroma organizirani prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš ter naselij.
2. Zagotavljanje sredstev
14.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani kot ustanovitelji stanovanjske skupnosti namenjamo za stanovanjsko graditev naslednja sredstva:
—	sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz čistega dohodka,
—	sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz dohodka,
—	lastna sredstva delavcev, delovnih ljudi in občanov,
—	sredstva čistega dohodka in dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občano$ ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost,
—	sredstva čistega dohodka in dohodka kmetov ter drugih delovnih ljudi, ki jih pridobivamo z združevanjem dela in sredstev v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe,
—	del investicijskih sredstev organizacij združenega dela iz skladov skupne porabe, ki so namenjena za rešitev stanovanjskih vprašanj novo zaposlenih delavcev zaradi razširitve materialne osnove združenega dela,
—	del amortizacije, namenjene za enostavno reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	sredstva anuitet kreditov odpravljenega občinskega stanovanjskega 'sklada in druga namenska sredstva anuitet namenskih kreditov, 'danih za stanovanjsko graditev,
—	sredstva, ki so z aktom družbenopolitične skupnosti namenjena za stanovanjsko graditev.
15.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s- sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost namenjamo za stanovanjsko graditev sredstva iz čistega dohodka v višini, opredeljeni s svojim planom, samoupravnim sporazumom o temeljih plana organizacije združenega dela, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter dogovorom o temeljih družbenega plana občine.
16.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojrip kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost, združujemo skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti iz dohodka sredstva za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin občanom z nizkimi dohodki
17.	člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev smo skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani v stanovanjski skupnosti odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini skladno z dogovorjenimi pogoji in merili samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti. za kar vzajemnostno združujemo del stanarine.
3.	Gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
18.	člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev, gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, ki so jih organizacije združenega dela, delovne skupnosti ali druge družbeno pravne osebe prenesle v gospodarjenje skupnostim stanovalcev, pri čemer smo skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani v stanovanjski skupnosti odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanj in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
Stanovalci gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami upoštevaje pravice, obveznosti in odgovornosti, določene s samoupravnimi splošnimi akti organizacij združenega dela, delovnih skupnosti ali drugih družbenopravnih oseb kot vlagateljev s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in drugimi predpisi.
4.	Stanarine
19.	člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev gospodarimo s sredstvi stanarin, ki se oblikujejo skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti ob upoštevanju vzajemnosti združevanja dela stanarine, namenjenega za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v občini, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti
V.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
1.	Skupščina stanovanjske skupnosti
20.	člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina.
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Število delegatskih mest v zboru uporabnikov in zboru izvajalcev določa statut stanovanjske skupnosti.
21.	člen
Delegate v zbor uporabnikov stanovanjske skupnosti delegirajo:
—	delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti,
—	delovni ljudje, občani ter skupnosti stanovalcev prek delegacij krajevnih skupnosti, -
—	delavci, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo' dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov — prek obrtnega združenja Litija.
22.	člen
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo.
organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki
—	programirajo,	;
—	urbanistično načrtujejo,
—	projektirajo,
—	gradijo,
—	urejajo stavbna zemljišča,
—	vzdržujejo,
—	prenavljajo oziroma opravljajo druga dela in opravila za potrebe gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini prek svojih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti.
2.	Mandatna doba
23.	člen
Mandatna doba članov delegacij za skupščino stanovanjske skupnosti traja štiri leta.
24.	člen
Mandatna doba skupnih organov stanovanjske skupnosti traja štiri leta.
Predsednika in podpredsednika skupščine stanovanjske skupnosti izvoli skupščina za mandatno dobo dveh let. Ista oseba je lahko izvoljena za predsednika oziroma podpredsednika skupščine še za eno mandatno dobo.
3.	Način dela in odločanja v skupščini stanovanjske skupnosti
25.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zborih skupščine.
26.	člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov,
—	enakopravno v obeh zborih,
—	samostojno v posameznem zboru.
27.	člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti:
—	o izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in ■ članov stalnih skupnih organov,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov,
—	o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini,
—	o obravnavi osnutkov in predlogov zakonov s področja stanovanjskega gospodarstva,
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti,
—	o soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, ki se nanaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti,
—	o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti,
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti,
—	o volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v Skupnost socialnega varstva občine in Stanovanjsko-komunalno banko Ljubljana,
—	o nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
28.	člen
Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti:
—	o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti,
—	o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti,
—	o usklajevanju elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti,
—	o planskih aktih stanovanjske skupnosti (samoupravni sporazum o temeljih plana, plan itd.),
—	o sprejemanju in izvajanju družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma, katerih udeleženec je stanovanjska skupnost,
—	o delovnem in finančnem načrtu ter poslovnem poročilu in zaključnem računu stanovanjske skupnosti,
—	o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve,
—	o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin,
—	o ukrepih za varstvo in izobraževanje bivalnega okolja,
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč,
—	o ukrepih civilne zaščite,
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanju stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve,
—	o izvajalcih družbeno usmerjene stanovanjske gradnje in investitorskih poslov za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo,
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš,	,
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva,
—	o drugih zadevah, za katere sta oba zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih.
29.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in. podpredsednika zbora,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij,
—	o upravljanju z združenimi sredstvi,
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj,'
—	o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost,
—	o splošnih aktih o obvezni lastni udeležbi,
—	o splošnih aktih o kreditiranju gradnje ali nakupa stanovanj,
—	o splošnih aktih za prodajo stanovanjskih hiš,
—	o drugih splošnih aktih in zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu in drugih predpisih.
30.	člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzajemnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo združevalci sredstev.
31.	člen
Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednik* in članov občasnih komisij zbora,
—	o načinu izvajanja stanovanjske graditve,
—	o načinu in organizaciji vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš družbene lastnine,
—	o tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov,
—	o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev,
—	o drugih zadevah, za katere je pristojen zbor po zakonu in drugih predpisih.
4.	Skupni organi skupščine
32.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev ter drugih občanov.
33.	člen
Število stalnih skupnih organov pri skupščini stanovanjske skupnosti in njihove pristojnosti določa statut stanovanjske skupnosti.
S.	Občasni skupni organi
34.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti ■ lahko za pro-• učevanje določenih vprašanj ali za izpolnjevanje določenih nalog in sklepov imenuje občasne skupne organe. Skupščina stanovanjske skupnosti s sklepom o imenovanju občasnega skupnega organa določi tudi sestavo, naloge in trajanje mandata.
VI.	TEMELJNA NAČELA ZA USTANAVLJANJE ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI
35.	člen
^Ustanovitelji stanovanjske skupnosti lahko v skladu s tem samoupravnim sporazumom in statutom stanovanjske skupnosti ustanovimo enote stanovanjske skupnosti z namenom neposrednega uresničevanja samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri graditvi, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter za reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva.
36.	člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom-
Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote in njen statut potrdi skupščina stanovanjske skupnosti-
VII.	SOUSTANOVITELJSTVO SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V OBČINI
37.	Člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v občinskih skupnostih za socialno skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje, enoti Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter delu Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije, ustanovimo občinsko skupnost socialnega varstva, v kateri usklajujemo zlasti osnove in merila za dodelitev solidarnostnih stanovanj ter za delno nadomeščanje stanarine ter standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami.
VIZI. USTANOVITELJSTVO ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE 1
38.	člen
Stanovanjska skupnost občine Litija skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi v SR Sloveniji ustanovi zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč
pri reševanju in izvajanju nalog, ki so skupnega pomena za Vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva. Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije.
Temeljna razmerja med stanovanjskimi skupnostmi in zvezo se določi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
IX.	OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA STANOVANJSKO SKUPNOST
'	39. člen
Za opravljanje strokovnih, finančnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delo skupščine in skupnih organov, oblikuje stanovanjska skupnost skupaj s komunalno skupnostjo in drugimi skupnostmi delovno skupnost.
Zagotovitev določenih opravil si stanovanjska skupnost lahko zagotovi tudi z drugo skupnostjo, organizacijo ali organom.
X.	FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
40.	člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge na podlagi letnega delovnega -in finančnega načrta:
—	iz dela združenih sredstev vzajemnosti,
—	iz dela združenih sredstev solidarnosti,
—	iz dela združenih sredstev stanarin, najemnin in prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš,
—	iz dela sredstev odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti
—	iz drugih dohodkov.
41.	člen
Stanovanjska skupnost z letnim finančnim načrtom določi obseg sredstev, potrebnih za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti v okviru letnega delovnega načrta.
Stanovanjska skupnost na načelih svobodne menjave dela določi obseg sredstev za delovno skupnost stanovanjske skupnosti.
Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena so namenjena za vzdrževanje in razširitev materialne osnove dela stanovanjske skupnosti in stroškov poslovanja v okviru skupno določenih nalog ter za osebne dohodke in skupno porabo delavcev delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
XI.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE V STANOVANJSKI SKUPNOSTI
42.	člen
Funkcijo samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti, nadzor nad izvajanjem tega samoupravnega sporazuma in statuta stanovanjske skupnosti ter vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti opravljamo:
—	ustanovitelji stanovanjske skupnosti neposredno,
—	delegati v skupščini in skupnih organih,
—	odbor za samoupravno delavsko kontrolo.
43.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo v stanovanjski skupnosti nadzira zlasti izvajanje tega samoupravnega sporazuma in vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti, uporabo sredstev stanovanjske skupnosti, delovanja skupnih organov in dela delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
44.	člen
Podrobnejše določbe o pristojnostih, sestavi in delu odbora za samoupravno delavsko kontrolo ureja statut stanovanjske skupnosti.
XII.	NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE
IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
45.	člen
Stanovanjska skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in za organizacijo in delovanje stanovanjske skupnosti v izjemnih razmerah.
46.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi skupščine in izvršnega sveta občine in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter 'varnostne kulture stanovalcev.
47.	člen
Podrobnejša določila o delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa statut stanovanjske skupnosti.
XIII.	PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI, KI SE UREJAJO S STATUTOM STANOVANJSKE
SKUPNOSTI
48.	Sten
Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti:
—	opredelitev pravic, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti,
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti,
—	usklajevalni postopek med zboroma,
—	podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	samoupravno organiziranost enot stanovanjske skupnosti,
—	pristojnosti predsednika skupščine stanovanjske skupnosti,
—	soustanoviteljstvo skupnosti socialnega varstva v občini,
—	ustanoviteljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije,
—	financiranje stanovanjske skupnosti,
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti,
—	naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	javnost dela stanovanjske skupnosti,
—	opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost,
—	reševanje sporov,
—	razmerja stanovanjske skupnosti do drugih interesnih skupnosti, do skupščine in do drugih družbenih dejavnikov v občini,
—	odgovornost stanovanjske skupnosti.
I -
XIV.	JAVNOST DELAtSTANOVANJSKE SKUPNOSTI
49.	člen
Delo stanovanjske skupnosti je javno. Javnost dela se zagotavlja zlasti:
—	pr6k delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov,
—	z občasnim informiranjem stanovanjske skupnosti, objavljenem v občinskem glasilu,
—	z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti v Uradnem listu SRS,
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določa predsednik skupščine stanovanjske skupnosti.
XV.	ODGOVORNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
50.	člen
Stanovanjska skupnost je za izvajanje nalog, opredeljenih v 6. členu tega samoupravnega sporazuma, odgovorna ustahoviteljem za opravljene zadev posebnega družbenega pomena pa občinski skupščini.
51.	člen
Če med zboroma skupščine stanovanjske skupnosti po opravljenem usklajevalnem postopku ni prišlo do odločitve o zadevi, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju stanovanjskega gospodarstva, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta skupščine občine začasno uredi to vprašanje.
XVI.	ARBITRAŽA V STANOVANJSKI SKUPNOSTI
52.	člen
Za reševanje sporov o pravicah in dolžnostih iz samoupravnih odnosov, ki nastajajo med posameznimi ustanovitelji stanovanjske skupnosti oziroma ustanovitelji stanovanjske skupnosti in stanovanjsko skupnostjo, se v skladu z zakonom ustanovi v stanovanjski skupnosti notranja arbitraža.
Podrobnejša določila o pristojnosti notranje arbitraže, številu stalnih arbitrov, postopku pred arbitražo ter pokrivanju stroškov arbitražnega postopka določa ustanovitveni akt notranje arbitraže.
XVII.	UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE STA-
NOVANJSKE hi4e
53.	člen
Stanovalci uresničujemo pravice in dolžnosti pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v
družbeni lastnini v skupnosti stanovalcev in stanovanjski skupnosti. Skupnost stanovalcev ustanovijo stanovalci na zboru stanovalcev.
Naloge zbora stanovalcev in hišnega sveta kot organa skupnosti stanovalcev so opredeljene v zakonu o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81).
54.	člen
Za izvajanje finančnega poslovanja ima lahko skupnost stanovalcev pri pristojni enoti Službe družbenega knjigovodstva svoj žiro račun. Skupnost stanovalcev se lahko odloči, da bo finančno poslovanje izvajala na skupnem žiro računu stanovanjske skupnosti.
55.	člen
Skupnost stanovalcev se lahko odloči, da bo samr opravljala vsa dela v zvezi s poslovanjem skupnost stanovalcev ali pa ta dela poveri delovni skupnosti stanovanjske skupnosti.
V primeru, da skupnost stanovalcev poveri dela v zvezi s poslovanjem skupnosti stanovalcev delovni skupnosti stanovanjske skupnosti se medsebojne pravice in obveznosti opredelijo s sporazumom.
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
56.	člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina TOZD, OZD in delovnih skupnosti s sedežem v občini Litija kot ustanovitelji stanovanjske skupnosti.
57.	člen
Postopek za spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko prične vsak ustanovitelj stanovanjske skupnosti.
58.	člen
Z dnem uveljavitve tega samoupravnega sporazuma preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija, št. 021/79-1/1 z dne 3. 1. 1979 (Uradni list SRS, št. 1-103/79).
59.	člen
Ta samoupravni sporazum prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-4/82-1
Litija, dne 4. maja 1982.
Udeleženci: Predilnica Litija p. o., Industrija usnja Vrhnika, TOZD Usnjarna Šmartno pri Litiji, Lesna industrija Litija, GIP Beton — Zasavje, TOZD Grad-metal Litija b. o., Gozdno gospodarstvo Ljubljana, TOZD Gozdni obrat Litija, SGP Slovenija ceste - Tehnika, TOZD Industrija apna Kresnice, Kmetijska zadruga Gabrovka - Dole, Kmetijska zadruga Litija, Mesarija in prekajevalnica Litija, »Kovinarska« tovarna industrijske opreme in konstrukcij n. sol. o. Krško, TOZD Transportne naprave n. sub. o. Dole, Mizarstvo Litija, p. o., Tekstil Ljubljana, TOZD Pletilja Litija, Komunalno obrtno podjetje »Komunala« Litija, »Kovina« Šmartno pri Litiji; Dom »Tišje« Šmartno pri Litiji Gostisko podjetje Litija, Obrtno združenje Litija, Delovna skupnost upravnih organov Skupščine občine Litija, Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija, Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji,
Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka, Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Vzgojnovarstvena organizacija Litija p. o., Zdravstveni dom Donižale, TOZD Zdravstveno varstvo Litija, Skupne strokovne Službe interesnih skupnosti občine Litija, Strokovna služba samoupravne komunalne in stanovanjske skupnosti občine Litija, Občinska konferenca SZDL Litija, Zveza sindikatov Slovenije, Občinski svet Litija ter krajevne skupnosti Dole pri Litiji, Kresnice, Litija — desni breg, Šmartno pri Litiji in Gabrovka.
1506.
Na podlagi 82. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 13/81) ter 4. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 1/79) je skupščina Stanovanjske skupnosti občine Litija na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 24. maja 1982 sprejela
STATUT
samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija
I.	UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti občine Litija v letu 1973, je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje potreb? in interese v stanovanjskem gospodarstvu, to je pri planiranju graditve stanovanj in zagotavljanju sredstev, združevanju sredstev za graditev stanovanj, zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu v družbeni lastnini, oblikovanju in namenski uporabi stanarine ter uresničevanju drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva.
2.	člen
Dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena.
3.	člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter tega statuta.
4.	člen
Stanovanjska skupnost ima žiro račun in druge račune pri pristojni Službi družbenega knjigovodstva.
5.	člen
Ime stanovanjske skupnosti je: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija.
Sedež stanovanjske skupnosti je: Litija, Jerebova ulica 6.
6.	člen
Stanovanjska skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Ljubljani.
7.	člen
Stanovanjska skupnost ima in uporablja pri svojem poslovanju štampiljko z besedilom: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija.
Štampiljka je okrogle oblike.
II.	OPREDELITEV PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI, KI SE UREJAJO
S STATUTOM STANOVANJSKE SKUPNOSTI
8.	člen
Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti:
—	naloge stanovanjske skupnosti',
—	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti,
—	usklajevalni postopek med zboroma,
—	podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	samoupravno organiziranost enot stanovanjske skupnosti,
.	— pristojnosti predsednika skupščine stanovanj-
ske skupnosti,
—	izvajanje nalog v skupnosti socialnega varstva v občini,
—	izvajanje nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije,
—	financiranje stanovanjske skupnosti,
—	uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti,
—	naloge na področju splošne ljudške obrambe in družbene samozaščite,
—	javnost dela stanovanjske skupnosti,
—	opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost,
—	reševanje sporov,
—	razmerja stanovanjske skupnosti do drugih interesnih skupnosti, dp Skupščine občine Litija in do drugih družbenih dejavnikov v občini,
—	odgovornost stanovanjske skupnosti.
III.	OPREDELITEV PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI UDELEŽENCEV
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
9.	člen
Z namenom uresničiti pravice, obveznosti in odgovornosti opredeljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, opravljamo delavci, delovni ljudje in občani v stanovanjski skupnosti zlasti tele naloge:
— Usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva,
—■ sprepiljamo uresničevanje planskih aktov ter sprejemamo ukrepe za uresničevanje planskih' aktov na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	se dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti namenjenimi za financiranje družbeno usmerjene graditve in o zdru-. ževanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	organiziramo In izvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih stanovanj,
—	organiziramo družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev in investitorstvo, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj,
—	sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, upoštevaje načela vzajemnosti ter solidarnosti,
—	skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev, pregled o sredstvih stanarine, najemnine, prispevkih etažnih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše in stroškov,
—	skrbimo za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanja stanovanjske kulture,
—	skrbimo za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v voj m in drugih izrednih razmerah,
—	dajemo pobudo za ustanavljanje poslovnih skupnosti za stanovanjsko gradnjo,
—	določamo izvajalce gradbenih del za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev in komunalno urejanje stanovanjskih sosesk,
—	določamo izvajalce investitorskih del za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev.
—	ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
1.	Skupščina stanovanjske skupnosti
10.	člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina.
Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
11.	člen
Zbor uporabnikov šteje 3l delegatskih mest. Zbor izvajalcev šteje 6 delegatskih mest.
12.	člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zborih skupščine.
13.	člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh Zborov,
—	enakopravno v obeh zborih,
—	samostojno v posameznem zboru.
2.	Pristojnosti skupščine in njenih zborov
14.	člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlastit
—	o izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov stalnih skupnih organov,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov,
—	o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini,
—	o obravnavi osnutkov in predlogov zakonov s področja stanovanjskega gospodarstva,
—	o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti,
—	o soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, ki se nanaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti,
—	o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti,
—	o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih ? delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti,
—	o volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v Skupnost socialnega varstva občine in Stanovanj sko-komunalhd banko Ljubljana,
—	o nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stahovahjske skupnosti.
15.	člen
Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti:
—	o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti*
—	o spre j einu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti,
—	o usklajevanju elementov za pripravo samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti,
—	o planskih aktih stanovanjske skupnosti (samoupravni sporazum o temeljih plana, plan itd.),
—	o sprejemanju in izvajanju družbenega dogčn vora in samoupravnega sporazuma, katerih udeleženec je stanovanjska skupnost,
-— o delovnem in finančnem načrtu ter poslovnem poročilu in zaključnem računu stanovanjske skupnosti,
—	0 organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve,
—	o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lasthini,
—	o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin,
—	o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja,
—	o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč,
—	o ukrepih civilne zaščite,
—	o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditvd in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve,
—	o izvajalcih družbeno usmerjene stanovanjske gradnje in investitorskih poslov za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo,
—	o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš,
—	o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva,
—	o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih.
16.	člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti:
—	o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij,
—	o upravljanju z združenimi sredstvi,
—	o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš,
—	o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj.
—	o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost,
—	o splošnih aktih o obvezni lastni udeležbi,
—	o splošnih aktih o kreditiranju gradnje ali nakupa stanovanj,
—	o splošnih aktih za prodajo stanovanjskih hiš,
—	o drugih splošnih aktih in zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu in drugih predpisih.
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzajemnostnih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo združevalci sredstev.
17.	člen
Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti:
o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora,
—	o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora,
—	o načinu izvajanja stanovanjske graditve,
—	o načinu in organizaciji vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš družbene lastnine,
—	o tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov,
—	o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev,
—	o drugih zadevah, za katere je pristojen zbor po zakonu in drugih predpisih.
3.	Predsednik skupščine in podpredsednik skupščine
18.	člen
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti ima zlasti tele pristojnosti:
—	predstavlja in zastopa stanovanjsko skupnost,
—	organizira delo skupščine,
—	sklicuje in vodi seje skupščine in kolegij predsednika,
—	skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom,
—	organizira delo ter skrbi za izvajanje sklepov skupščine,
—	daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine,
—	podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte, ki jih je sprejela skupščina,
—	podpisuje samoupravne sporazume in družbene dogovore, ki jih je sprejela skupščina^
—	tolmači politiko in dejavnost stanovanjske skupnosti in skrbi za sodelovanje stanovanjske skupnosti z družbenopolitično skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami v občini,
V- opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
19.	člen
Predsednik skupščine opravlja svoje delo v sodelovanju s predsednikoma obeh zborov, s predsedniki skupnih organov v skladu z določbami poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini stanovanjske skupnosti.
V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine.
Predsednik skupščine lahko pooblasti strokovnega delavca delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, da trajno opravlja posamezne naloge iz pristojnosti predsednika skupščine.
20.	člen
Podpredsednik skupščine ima zlasti naslednje pristojnosti :
—	nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili, ko le-ta ne more opravljati svoje dolžnosti,
—	pomaga predsedniku skupščine pri opravljanju njegovih nalog,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti predsednik skupščine oziroma skupščina.
4.	Predsednika zborov in podpredsednika zborov
21.	člen
Predsednika zborov imata zlasti tele pristojnosti:
—	predstavljata zbor,
—	sklicujeta in vodita seje zbora,
—	skrbita, da zbora delata v skladu s poslovnikom,\	i
—	dajeta pobude za obravnavo posameznih vprašanj na sejah zborov,
—	skrbita za izvajanje sklepov, sprejetih na sejah zborov,
—	podpisujeta sklepe in samoupravne splošne akte, ki sta jih sprejela zbora,
—	opravljata druge naloge, ki jima jih naložita zbora.
.	22. člen
Predsednika zborov sta za svoje delo odgovorna zboroma. V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika zbora z vsemi pooblastili podpredsednik zbora.
Predsednika zborov lahko pooblastita strokovnega delavca delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, da trajno opravljata posamezne naloge iz pristojnosti predsednika zbora.
23.	člen
Podpredsednika zborov imata zlasti tele pristojnosti:
—	nadomeščata predsednika zborov z vsemi pooblastili, ko le-ta ne moreta opravljati svojih dolžnosti,
—	pomagata predsednikoma zborov pri opravljanju njunih nalog,
—	opravljata druge naloge, za katere ju pooblastita predsednika zborov ali skupščina.
5.	Skupni organi skupščine
24.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev ter drugih občanov. Predsednika in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
25.	člen
Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini.
Skupni organ dela in odloča na sejah.
26.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti ima naslednje stalne skupne organe:
—	odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve,
—	odbor za graditev stanovanj, prenovo stanovanj in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—• odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu.
5.1.	Odbor za, planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve
ima zlasti tele pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznenga zbora s področja planiranja in uveljavljanja družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravlja predloge vseh planskih aktov, ki jih sprejema skupščina stanovanjske skupnosti s področja planiranja, •
—	pripravlja predloge samoupravnega sporazuma o usklajevanju plana stanovanjske skupnosti ter v okviru pooblastil skupščine oziroma njenih zborov skrbi za medsebojno usklajenost dejavnikov, ki so udeleženi pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi,
—	obravnava in sprejema periodične obračune za
vsa sredstva stanovanjske skupnosti,	i
—	pripravlja predloge posebnega samoupravnega sporazuma za medsebojno solidarnostno združevanje solidarnostnih sredstev za tiste delavce, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin,
—	spremlja izvajanje vseh planskih aktov stanovanjske skupnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih planskih aktov,
—	skrbi za pripravo programov za uresničevanje
s planskimi akti sprejetih obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanj in naselij,	,
—• proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča in predloge sklepov v zvezi z združevanjem sredstev čistega dohodka in dohodka v stanovanjski skupnosti,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča ter predloge sklepov v zvezi z vzajemnim združevanjem dela sredstev stanarin,
—	proučuje vprašanja in pripravlja smernice, stališča in predloge sklepov v zvezi z lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lastnini ali za graditev stanovanjske hiše,
—	po usklajevanju med skupnimi organi oblikuje
predlog delovnega in finančnega načrta ter poslovnega poročila in zaključnega računa stanovanjske skupnosti,	, :
—	skrbi za financiranje dejavnosti stanovanjske skupnosti skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti in letnim delovnim načrtom,
—	obravnava družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oziroma podpisnik je stanovanjska skupnost,
—	obravnava pogodbe ter dogovore, ki jih sklepa
stanovanjska skupnost,	x
—	obravnava in pripravlja predloge za volitve in imenovanja skupščine oziroma posameznega zbora,
—	opravlja druge naloge s področja planiranja in družbenoekonomskih odnosov, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine
Odbor za planiranje, razvoj družbenoekonomskih odnosov, finančne in kadrovske zadeve ima predsednika in šest članov.	„	'
27.	člen
5.2.	Odbor za graditev stanovanj, prenovo stanovanj in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
ima zlasti tele pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma posameznega zbora s področja graditve stanovanj, prenove stanovanj in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dologoročnega programa stanovanjske graditve v občini, prenove stanovanj in gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini,
—	spremlja izvajanje programov stanovanjske graditve, prenove stanovanj in gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov graditve,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi z obsegom stanovanjske gradnje, (strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj), obsegom prenove in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	pripravlja predlog investicijskega programa za graditev in prenove stanovanj,
—	skrbi za sodelovanje s komunalno skupnostjo, stavbno-zemljiško skupnostjo, skupnostjo otroškega varstva, izobraževalno skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji,
—	proučuje osnove in merila ter pripravlja predloge sklepov s področja oblikovanja cen stanovanjske gradnje,
—	skrbi za racionalizacijo na področju stanovanjske gradnje,
—	proučuje tehnologijo stanovanjske gradnje,
—	proučuje obveznosti in zmogljivosti izvajalcev
za	uresničevanje	planiranega obsega stanovanjske
gradnje,
—	organizira	strokovni nadzor nad	družbeno
usmerjeno stanovanjsko gradnjo in vzdrževanjem stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini,
—	pripravlja	predloge samoupravnih	splošnih
aktov	stanovanjske skupnosti s področja	graditve,
prenove in vzdrževanja,
—	oblikuje predlog enotnih meril za namensko uporabo stanarin,
—	skrbi za pregled stanarin, najemnin in stroškov in sicer po posameznih elementih stanarin, najemnin in stroškov za vsako stanovanjsko hišo in pripravlja predlog delitve stanarin,
—	pripravlja smernice za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja,
—	oddaja poslovne prostore v najem,
—	opravlja druge naloge s področja graditve stanovanj, gospodarjenja in prenove, ki mu jih poveri skupščina oziroma posamezni zbor skupščine.
Odbor za graditev stanovanj, prenovo stanovanj in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ima predsednika in 8 članov.
' 28. člen
5.3.	Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu
ima zlasti tele pristojnosti:
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine oziroma zbora uporabnikov s področja solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravlja predlog letnega, srednjeročnega in dolgoročnega programa solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	spremlja izvajanje prografnov solidarnosti in vzajemnosti ter oblikuje predloge ukrepov za uresničevanje sprejetih programov solidarnosti in vzajemnosti,-
—	proučuje vprašanja ter pripravlja stališča, smernice in predloge sklepov v zvezi s solidarnostjo in vzajemnostjo v stanovanjskem gospodarstvu (obseg združevanja sredstev in drugo),
—	pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti s področja solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu,
—	pripravlja predlog prednostne liste za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico stanovanjska skupnost,
—	pripravlja predlog delitve vzajemnostno združenih sredstev do katerih so upravičene organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter delavci,
—	obravnava ter odobrava vloge za delno nadomestitev stanarine upravičencem do delne nadomestitve stanarine,
—	proučuje vprašanja ter pripravlja smernice, stališča ter predloge sklepov v zvezi z lastno udeležbo pri pridobitvi stanovanjske pravice na družbenem najemnem stanovanju,
—	opravlja druge naloge s področja solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, ki mu jih poveri skupščina oziroma zbor uporabnikov.
Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu ima predsednika in šest članov.
29.	člen
V okviru odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu lahko deluje pet članska komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV. Komisija opravlja zlasti tele haloge:
—	razpravlja o predlogih občinskega odbora ZZB NOV za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV,
—	pripravlja predloge za reševanje stanovanjskih vprašanj udeležencev NOV z dodelitvijo družbenega najemnega stanovanja ali odobritvijo posojila za nakup, gradnjo ali za adaptacijo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš.
6.	Sprejemanje odločitev v skupščini stanovanjske
skupnosti, njenih zborih in skupnih organih
30.	člen
Odločitve in sklepi skupščine stanovanjske skupnosti o zadevah o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi skupščine stanovanjske skupnosti o zadevah, o katerih enakopravno odločata oba zbora so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v- vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih samostojno odloča zbor uporabnikov, oziroma zbor izvajalcev, so spre-
jete, če je zanje glasovala večina delegatov zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev.
31.	člen
Glasovanje v skupščini zveze, njenih zborih in skupnih organih je praviloma javno.
32.	člen
Ce ni doseženo soglasje med zboroma, je potrebno opraviti usklajevalni postopek.
Usklajevalni ■ postopek izvede komisija, ki šteje dva delegata zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti in dva delegata zbora izvajalcev skupščine stanovanjske skupnosti na seji.
Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina stanovanjske skupnosti na svoji Seji.
33.	člen
Skupščina lahko na isti seji nadaljuje razprave in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če. komisija iz prejšnjega člena statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitev.
Ce kljub usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini stanovanjske skupnosti in ni mogoče sprejeti odločitev s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom.
V	primeru navedenem v prejšnjem odstavku tega člena, mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina stanovanjske skupnosti, predložiti predsedniku skupščine stanovanjske skupnosti usklajen predlog odločitve.
Predsednik skupščine stapovanjske skupnosti je dolžan usklajen predlog odločitve predložiti skupščini stanovanjske skupnosti.
34.	člen
V	primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina stanovanjske skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega ' družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva, lahko da skupščina stanovanjske skupnosti pobudo Izvršnemu svetu Skupščine občine Litija, da skupščina občine začasno urediti to vprašanje.
35.	člen
Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Skupni organ sprejema sklepe z večino glasov vseh članov.
7.	Predsednik skupnega organa
36.	člen
Predsednik skupnega organa ima zlasti tele pristojnosti:
—	sklicuje in vodi seje skupnega organa,
—	skrbi da skupni organ dela v skladu s- poslovnikom,
—	skrbi za izvajanje sklepov, sprejetih na seji skupnega organa,
—	daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji skupnega organa,
—	opravlja druge haloge, ki mu jih naloži skupni organ, zbor ali skupščina.
37.	člen
Predsednik skupnega organa je za svoje delo odgovoren skupnemu organu in skupščini.
V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika skupnega organa z vsemi pooblastili podpredsednik skupnega organa, ki ga imenuje skupni organ.	t
8.	Občasni skupni organi
38.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti lahko za proučevanje določenih vprašanj ali za izpolnjevanje določenih nalog in sklepov imenuje občasne skupne organe.
Skupščina stanovanjske skupnosti s sklepom o imenovanju občasnega skupnega organa določi tudi sestav, naloge in trajanje mandata.
9.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
39.	člen
Delegati v zborih skupščine stanovanjske skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakoni, samoupravni sporazumi o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter ta statut, predvsem pa:
—	da izražajo in se odločajo na sejah skupščine oziroma zborov skupščine skladno s stališči in smer-mcami konferenc delegacij oziroma delegacij, ki so j ib delegirale, kot tudi v skladu s splošnimi družbenimi interesi na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča,
—	da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe, ki uveljavljajo samoupravne družbenoekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu ob upoštevanju načela, da je stanovanje ekonomska dobrina dolgoročne porabe s posebnimi socialnimi značilnostmi, stanovanjsko gospodarstvo pa del družbene reprodukcije, o katerem odločajo delavci, delovni ljudje in občani ter stanovalci v stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini.
—	da usklajujejo stališča v skladu z interesi delavcev, delovnih ljudi, občanov in stanovalcev glede stanovanjske graditve, zagotavljanja vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in varstva stanovanjskega in bivalnega okolja,
—	da dejavno sodelujejo v delu skupščine oziroma zborov skupščine stanovanjske skupnosti, v delu skupnih organov ter v delu občasnih delovnih teles skupščine oziroma zborov,
—	da predlagajo spremembe in dopolnitve dnevnih redov sej skupščine in zborov,
—	da skrbijo za obveščanje konferenc delegacij oziroma delegacij o delu stanovanjske skupnosti.
40.	člen
Delegati so v mejah svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti samostojni pri izrekanju in glasovanju.
41.	člen
Način delegiranja delegatov v skupščino stanovanjske skupnosti, kakor tudi način njihovega odpoklica posebej opredeljujejo ustanovitelji stanovanjske skupnosti v svojih statutih
10.	Poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti
42.	člen
Podrobnejše določbe o pravicah in dolžnostih delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti, sejah skupščine, posameznega zbora in skupnega organa, usklajevalnem postopku ter programiranju dela v skupščini določa poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti.
V.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI
43.	člen
Za neposrednejše uresničevanje samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri graditvi, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter za obravnavanje in reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva, lahko delavci, dhlovni ljudje, občani in stanovalci ustanovijo enote stanovanjske skupnosti.
44.	člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom, s katerim se opredeli naloge, postopke, način sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, samoupravno organiziranost, način zagotavljanja sredstev za njeno delovanje in druga pomembna vprašanja za delovanje enote.
45.	člen
Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut.
Statut enote skupnosti mora biti skladen s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in s tem statutom.
46.	člen
Skupščino enote sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Glede sestave in delegiranja delegatov v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev ter glede obravnave in odločanja o enoti stanovanjske skupnosti se smiselno upošteva določbe od 12. do 23. člena.
47.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote stanovanjske skupnosti in statut enote potrdi skupščina stanovanjske skupnosti.
VI.	FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
48.	člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta:
—	iz dela združenih sredstev vzajemnosti,
—	iz dela združenih sredstev solidarnosti,
—	iz dela združenih sredstev stanarin, najemnin in prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš,
—	iz dela sredstev odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti,
—	iz drugih dohodkov.
49.	člen
Stanovanjska skupnost z letnim finančnim načrtom določi obseg sredstev, potrebnih za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti v okviru letnega delovnega načrta.
Stanovanjska skupnost na načelih svobodne menjave dela določi obseg sredstev za delovno skupnost stanovanjske skupnosti.
Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena so namenjena za vzdrževanje in razširitev materialne osnove dela stanovanjske skupnosti in stroškov poslovanja v okviru skupno določenih nalog ter za osebne dohodke in skupno porabo delavčev delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
VII.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V STANOVANJSKI SKUPNOSTI
50.	člen
Stanovanjska skupnost ima odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjski skupnosti.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev.
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zlasti:
—	sprejema in dopolnjuje obrambni načrt o organizaciji in delovanju stanovanjskega gospodarstva v občini ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni,
—	predlaga obrambne elemente k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter plana stanovanjske skupnosti ter drugih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere je pristojna stanovanjska skupnost,
—	izdela načrt ukrepov pripravljenosti z izvajanjem varnostnih in zaščitnih ukrepov po načelih družbene samozaščite,
—	izdela načrt mobilizacije z vsemi pripravami, v katerem določa način organiziranja in delovanje stanovanjske skupnosti pri prehodu iz mirnodobnega v izredno oziroma vojno stanje,
—	izdela na podlagi republiških in drugih predpisov načrt priprav za primer naravnih in drugih hudih nesreč na območju občine s področja stanovanjskega gospodarstva,
—	organizira in pripravlja vse možne oblike in način izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere,
—	zagotavlja večji vpliv, da bo projektiranje in sama stanovanjska gradnja upoštevala obvezne varnostne vidike kot npr.: smotrno načrtovanje izgradnje skupnih zaklonišč v posameznih stanovanjskih hišah; upoštevanje predpisov za protipotresno varno gradnjo in preverjanje vgrajevanja potrebnega materiala s strani izvajalcev stanovanjske gradnje; vključevanje požarnovarnostnih elementov in naprav (rezervni izhodi, požarne stopnice, hidranti, alarmne naprave in drugo),
—	skrbi za usposobitev stanovalcev v skupnostih stanovalcev in hišnih svetov za samozaščitne ukrepe v primeru elementarnih nesreč ali morebitne vojne, še posebej za: zagotovitev potrebnih sredstev za nabavo in redno vzdrževanje gasilnih aparatov, zagotovitev materialnih pogojev za nabavo in potrebno ob-
navljanje obveznega orodja in sredstev za odstranjevanje ruševin in reševanje občanov,
—	v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pomaga pri pripravi ukrepov za zaklanjanje stanovalcev,
—	sodeluje z občinskimi upravnimi organi pri; opredelitvi lokacij za postavitev začasnih naselij (šotorov, prikolic m lesenih hišic), pripravi opreme teh zemljišč z nujno potrebnimi komunalnimi napravami, pripravi potrebne delovne sile, gradbenega materiala, elementov in drugega za postavitev začasnih naselij za občane, ki ostanejo brez strehe, razporeditvi gradbenih zmogljivosti za zavarovanje, popravilo in obnovo poškodovanih zgradb in rušenje tistih zgradb, ki se ne dajo popraviti.
Odbor sodeluje še zlasti pri razvijanju obrambnih priprav in varnostne kulture stanovalcev v skupnostih stanovalcev.
Odbor opravlja tudi druge naloge v skladu z zakoni ter predpisi s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
51.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje pet članov, ki jih izvoli skupščina stanovanjske skupnosti izmed delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti za dobo štirih let. Po položaju so člani odbora: predsednik skupščine in predsednika obeh zborov.«
Predsednik odbora za ljudsko obrambo in družbeno zamozaščito je predsednik skupščine stanovanjske skupnosti.
52.	'člen
Če bi nastopile izjemne razmere (izredne razmere, neposredna vojna nevarnost, vojna), stanovanjska skupnost prilagodi svojo organizacijo in delo načrtom za delo v teh razmerah.
53.	člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito sodeluje s pristojnimi organi Skupščine občine Litija in Izvršnega sveta Skupščine občine Litija pri izvajanju nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
54.	člen
Sredstva za uresničevanje programov ljudske obrambe in družbene samozaščite zagotavljajo ustanovitelji stanovanjske skupnosti iz združenih sredstev v stanovanjski skupnosti.
Skupščina stanovanjske skupnosti sprejme pravilnik o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, ki podrobneje ureja vsebino, način ter pristojnosti odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri opravljanju nalog s tega področja.
VIII.	SAMOUPRAVNA DELAVSKA* KONTROLA V STANOVANJSKI SKUPNOSTI
55.	člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti uresničujejo funkcijo samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti preko svojih delegatov v skupščini in skupnih organih ter preko odbora za samoupravno delavsko kontrolo v stanovanjski skupnosti.
56.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo v stanovanjski skupnosti šteje 5 delegatov.
Delegati v odboru za samoupravno delavsko kontrolo ne morejo biti delegati v skupščini stanovanjske skupnosti.
Delegate odbora za samoupravno delavsko kontrolo voli in odpokliče skupščina stanovanjske skupnosti. Delegati v odboru za SDK izvolijo predsednika in podpredsednika odbora.
Mandat delegata v odboru za samoupravno delavsko kontrolo traja dve leti; ista oseba je lahko največ dvakrat zapored izvoljena za delegata v odbor za samoupravno delavsko kontrolo.
57.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo nadzira zlasti:
—	uresničevanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, njenega statuta in vseh drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti,
—	uresničevanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti, plana stanovanjske skupnosti ter vseh drugih planskih aktov stanovanjske skupnosti,
—	uresničevanje samoupravnega sporazuma in družbenih dogovorov katerih udeleženec je stanovanj ska skupnost,
—	izpolnjevanje sklepov skupščine, zborov skupščine in skupnih organov,
—	skladnost sklepov in aktov organov stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi ustanoviteljev stanovanjske skupnosti,
—	združevanje sredstev v stanovanjski skupnosti ter družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe združenih sredstev,
—	združevanje sredstev, namenjenih za financiranje stanovanjske skupnosti ter delovne skupnosti in razpolaganje s temi finančnimi sredstvi,
—	izvajanje samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo.. Odbor za samoupravno delavsko kontrolo opravlja tudi druge naloge skladno z določili zakona in drugih predpisov ter samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti,
—	javnost dela stanovanjske skupnosti.
58.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo ima pravico in dolžnost dajati pobude in predloge pristojnim organom stanovanjske skupnosti za sprejem ustreznih ukrepov.
Odbor za Samoupravno delavsko kontrolo ima pravico zahtevati, da organi družbenega nadzora kontrolirajo poslovanje stanovanjske skupnosti; o tej zahtevi mora odbor za samoupravno delavsko kontrolo seznaniti skupščino stanovanjske skupnosti.
59.	člen
Skupni organi in delavci delovne skupnosti stanovanjske skupnosti morajo zagotoviti potrebne podatke za nemoteno delo odbora za samoupravno delavsko kontrolo.
60.	člen
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo najmanj enkrat letno poroča skupščini stanovanjske skupnosti o svojem delu.
61.	člen
Podrobnejše pristojnosti o izpolnjevanju in opravljanju samoupravne delavske kontrole določa poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti in pravilnik o delu samoupravne delavske kontrole.
IX.	USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG
V OBČINSKI SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
62.	člen
Stanovanjska skupnost usklajuje v skupnosti socialnega varstva v občini zlasti:
—	osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarnosti,
—	osnove, in merila za delno nadomestitev stanarine občanom z nižjimi dohodki,
—	standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami.
63.	člen
Skupni organi stanovanjske skupnosti, še posebej pa odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, se neposredno vključujejo v izvajanje nalog skupnosti socialnega varstva na področju stanovanjskega gospodarstva, ki imajo socialno varstveni značaj.
X.	USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V ZVEZI STANOVANJSKIH SKUPNOSTI
' SLOVENIJE
64.	člen
Zadeve skupnega porpkna za vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva, ki jih stanovanjska skupnost skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi usklajuje in izvaja v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, so zlasti naslednje:
—	nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	opredeljevanje usmeritev in obveznosti pri planiranju, zagotavljanju sredstev, graditvi stanovanj, gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter varstva stanovanjskega in bivalnenga okolja in drugih zadevah, ki so pomembne za vse delavce, delovne ljudi, občane in stanovalce v republiki,
—; usklajevanje graditve stanovanj in drugih zadev s področja stanovanjskega gospodarstva, ki so z zakonom razglašene za zadeve posebnega družbenega pomena z družbenim planom SR Slovenije,
—	usklajevanje prednostnih nalog socialno varstvenega značaja za področje stanovanjskega gospodarstva,
—	izvajanje nalog iz sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih stanovanjske skupnosti sprejemajo prek Zveze,
—	raziskovalna in študijska dejavnost na področju .stanovanjskega gospodarstva,
—	zagotavljanje strokovne pomoči stanovanjskim skupnostim,
—	združevanje sredstev za namene solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na ravni republike,
—	sodelovanje s samoupravnimi interesrtimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi in družbenopolitičnimi organizacijami in republiškimi upravnimi organi v zadevah skupnenga pomena ter z ustreznimi organizacijami in organi socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin ter federacije,
—	sodelovanje pri pripravi zasnov za dolgoročni načrt družbenega razvoja na območju SR Slovenije in obveščanje skupščin občin in Skupščine SR Slovenije o problematiki na področju stanovanjskega gospodarstva,
—	opravljanje drugih zadev posebnenga pomena za stanovanjsko gospodarstvo na podlagi zakonov in drugih predpisov.
XL DELOVNA SKUPNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
65.	člen
Za opravljanje strokovnih, finančnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delo skupščine in skupnih organov, oblikuje stanovanjska skupnost skupaj s komunalno skupnostjo in drugimi skupnostmi delovno skupnost.
Zagotovitev določenih opravil si stanovanjska skupnost lahko zagotovi tudi z drugo skupnostjo, organizacijo ali organom.
66.	člen
Delovna skupnost stanovanjske skupnosti opravlja zlasti tele naloge:
—	pripravlja gradiva za seje skupščine, zborov in skupnih organov,
—	pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov,
—	pripravlja osnutke planskih aktov,
—	pripravlja osnutke finančnega načrta, zaključnega računa,
—	opravlja revalorizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš in ugotavlja novo vrednost stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
—	izvaja investitorske posle pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji,
—	izvaja strokovni nadzor pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji in vzdrževanju stanovanj in stanovanjskih hiš po planu stanovanjske skupnosti,
—	sodeluje pri organiziranju skupnosti stanovalcev,
—	pripravlja analize, informacije in druga poročila,
—	opravlja administrativna, strokovna, finančna opravila in tehnična opravila za stanovanjsko skupnost in skupnosti stanovalcev.
67.	člen
Razmerja med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti opredeljuje samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Ta sporazum vsebuje zlasti:
—	medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev delovne skupnosti in stanovanjske skupnosti,
—	pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti za opravljanje dela stanovanjske skupnosti,
—	osnove in merila za izločanje sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delavcev delovne skupnosti stanovanjske skupnosti,
—	pooblastila in odgovornosti delovne skupnosti za uporabo in gospodarjenje s sredstvi sklada osnovnih sredstev stanovanjske skupnosti, kakor tudi način zagotavljanja sredstev za kritje materialnih stroškov stanovanjske skupnosti in sredstev za razširjanje materialne osnove dela stanovanjske skupnosti,
—	način organiziranja delovne skupnosti
68.	člen
Delavci delovne skupnosti urejajo kot delovna skupnost svoje medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s samoupravnim sporazumom v skladu z zakonom.
Delovna skupnost stanovanjske skupnosti je subjekt pravic in odgovornosti v mejah dohodka, ki ga pridobiva s svobodno menjavo dela.
Delavci, ki opravljajo dela za stanovanjsko in komunalno skupnost so člani enovite delovne skupnosti.
69.	člen
K določbam statuta, ki se nanašajo na uresničevanje nalog zaradi katerih se oblikuje delovna skupnost stanovanjske skupnosti, programu njenega dela ter k razvidu del in nalog, je potrebno predhodno soglasje skupščine stanovanjske skupnosti.
70.	člen
Organ upravljanja delovne skupnosti daje mnenje glede imenovanja in razrešitve vodje delovne skupnosti na skupščini stanovanjske skupnosti.
XII.	NOTRANJA ARBITRAŽA V STANOVANJSKI SKUPNOSTI
7L člen
Za reševanje sporov o pravicah in dolžnostih iz samoupravnih odnosov med posameznimi ustanovitelji stanovanjske skupnosti oziroma ustanovitelji stanovanjske skupnosti in stanovanjsko skupnostjo, se v skladu z zakonom ustanovi v stanovanjski skupnosti notranja arbitraža.
72.	fclen
Notranjo arbitražo sestavljajo predstavniki ustanoviteljev stanovanjske skupnosti in delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
Predsednika, namestnika, tajnika arbitraže voli skupščina stanovanjske skupnosti.
Člani arbitraže ne morejo biti delegati delegacij za delegiranje delegatov v skupščino stanovanjske skupnosti.
73.	člen
Delovna skupnost stanovanjske skupnosti opravlja administrativna tehnična opravila za notranjo arbitražo.
74.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti sprejme ustanovitveni akt notranje arbitraže, ki določa zlasti:
—	sedež arbitraže,
—	pristojnost arbitraže,
—	število stalnih arbitrov,
—	način kandidiranja in volitve arbitrov,
—	čas za katerega se volijo arbitri,
—	način razrešitve arbitrov,
—	pokrivahje stroškov arbitražnega postopka,
—	postopek pred arbitražo.
XIII.	JAVNOST DELA V STANOVANJSKI SKUPNOSTI
75.	člen
Delo stanovanjske skupnosti je javno.
76.	člen
Skupščina in skupni organi stanovanjske skupnosti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščajo ustanovitelje stanovanjske skupnosti o celotnem delovanju stanovanjske skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih piana stanovanjske skupnosti ter drugih planskih aktov stanovanjske skupnosti, o izvajanju samoupravnih splošnih aktov ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti stanovanjske skupnosti in enot stanovanjske skupnosti, o delu delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, o delu organizacij združenega dela, ki opravljajo strokovne naloge in opravila za stanovanjsko skupnost kakor tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih iz pristojnosti stanovanjske skupnosti.
77.	člen
Javnost dela ter obveščanje o delu stanovanjske skupnosti se zagotavlja zlasti:
—	prek delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti,
—	s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov stanovanjske skupnosti,
—	z občasnimi informacijami o delu stanovanjske skupnosti, objavljenimi v glasilu občinske konference SZDL,
—	z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti v Uradnem listu SRS, '
—	z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine stanovanjske skupnosti. .
XIV.	ODGOVORNOST STANOVANJSKE
SKUPNOSTI
78.	člen
Stanovanjska skupnost je za izvajanje svojih nalog opredeljenih v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija odgovorna Skupščini občine Litija.
XV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
79.	člen
Ta statut je sprejet, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
80.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta stanovanjske skupnosti sprejema skupščina stanovanjske skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Za razlago tega statuta je pristojna skupščina.
81.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, prenehajo veljati: statut Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija, ki ga je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti dne 23. 2. 1979 (Uradni list SRS, št. 17-891/79) in spremembe in dopolnitve statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija, ki jih je sprejela
skupščina stanovanjske skupnosti na seji dne 25. 2. 1980.
82.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/82-1
Bitij a, dne 24. maja 1982.
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija Alojz Kotar 1. r.
1507.
Na podlagi 31. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 1/79) ter 13. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (Uradni list SRS, št. 17/79) je skupščina stanovanjske skupnosti na seji. zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 24. maja 1982 sprejela
POSLOVNIK
o delu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Poslovnik o delu skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (v nadaljnjem besedilu: poslovnik stanovanjske skupnosti) ureja delo skupščine, njenih zborov in stalnih skupnih organov ter drugih delovnih teles, pa tudi druga vprašanja, ki zadevajo delo delegatov ter njihove pravice in dolžnosti v skupščini pri uresničevanju nalog skupnega interesa, ki jih ustanovitelji Stanovanjske skupnosti rešujejo in izvajajo v stanovanjski skupnosti.
2.	člen
Kolikor posamezna vprašanja o delu skupščine niso urejena s poslovnikom stanovanjske skupnosti, jih ureja skupščina s sklepom, Upoštevaje določila tega poslovnika.
3.	Člen
Delo skupščine je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi v primerih, ko skupščina obravnava gradiva, ki so razglašena za uradno ali državno tajnost.
4.	člen
Skupščino predstavlja njen predsednik.
5.	Sen
Skupščina ima in uporablja okroglo štampiljko z napisom: »Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija«.
Štampiljka (dva izvoda) je v hrambi pri delovni skupnosti stanovanjske skupnosti.
H. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV V SKUPŠČINI
6.	člen
Izhajajoč iz interesov in smernic delavcev, delovnih ljudi, občanov in stanovalcev, združenih v stano-
vanjski skupnosti, določajo ustanovitelji stanovanjske skupnosti temeljna stališča za delo svojih delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti.
Delegati v skupščini stanovanjske skupnosti se med seboj dogovarjajo in usklajujejo stališča pri reševanju in izvajanju nalog, ki so skupnega pomena v občini na področju stanovanjskega gospodarstva.
7.	člen
Pri zavzemanju stališč in opredeljevanju do vprašanj o katerih se odloča v skupščini, zastopa delegat stališča delegacije oziroma konference delegacije, ki ga je delegirala, upoštevaje splošne družbene potrebe in interese.
8.	člen
Delegat ima pravico in dolžnost udeleževati se sej skupščin in organov v katere je izvoljen ter ustvarjalno delovati pri njihovem delu in odločanju.
9.	člen
Delegat skupščine se neposredno pred sejo izkaže s pooblastilom delegacije oziroma konference delegacije, ki ga je delegirala.
Delegat se lahko vključuje tudi v obravnavanje in odločanje o zadevah, za katere je predlagana ali sprejeta razširitev dnevnega reda seje, če mu to dopuščajo splošne smernice in stališča delegacije oziroma konference delegacije, ki ga je delegirala.
10.	člen
Delegat, ki ne more priti na seje skupščine, mora o svoji zadržanosti' pred sejo obvestiti delegacijo oziroma konferenco delegacije, ki ga je delegirala.
Delegat, ki ne more priti na sejo skupnega organa, katerega član je, obvesti o tem tudi predsednika skupnega organa.
11.	člen
Ce na sejo skupščine ni delegata brez opravičila, skupščina o tem obvesti delegacijo oziroma konferenco delegacije.	1
12.	člen
Delegat ima pravico predlagati posamezne zadeve za uvrstitev v delovni program skupščine, pravico in dolžnost razpravljati o predlogih delovnih programov, kakor tudi pravico predlagati posamezne naloge kot prednostne naloge v delovnih programih.
13.	člen
Delegat ima pravico, da predlaga posamezne zadeve za uvrstitev v predlog dnevnega reda seje skupščine, razpravlja o predlaganem dnevnem redu, upoštevaje proučenost zadev, ki naj bi se obravnavale na seji.
14.	člen
Delegat ima na seji skupščine zlasti naslednje pravice:
—	sporazumevati se z drugimi delegati o zadevah, ki so na dnevnem redu seje,
—	predlagati spremembe in dopolnitve dnevnega reda,
—	predlagati obravnavo samoupravnih splošnih
aktov ter njihovih sprememb in dopolnitev, kakor tudi zahtevati obvezno razlago samoupravnih splošnih aktov,	y
—	dajati pobudo za družbeno dogovarjanje in samoupravno sporazumevanj e o zadevah s področja stanovanjskega gospodarstva v katerem je udeležena stanovanjska skupnost,
—	dajati pobudo za sprejem stališč, smernic in sklepov skupščine o zadevah, ki so na dnevnem redu seje,
—	dajati pobudo za pripravo informacij o izvrševanju stališč, smernic in sklepov skupščine,
—	predlagati izvolitev, imenovanje ali razrešitev članov skupnih organov in drugih delovnih teles skupščine.
Delegat uresničuje pravice iz prejšnjega odstavka tega člena neposredno na seji skupščine ali pisno.
15.	člen
Delegat ima pravico postavljati vprašanja o zadevah, ki se nanašajo na delo skupščine, posameznega zbora, skupnega organa oziroma drugega delovnega telesa ali delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
16.	člen
Vprašanja delegatov morajo biti kratka ter postavljena praviloma v pisni obliki, lahko pa so postavljena tudi ustno med sejo pri posebni točki dnevnega reda, namenjeni za vprašanja delegatov ter za dajanje odgovorov nanje.
Kolikor je možen takojšen odgovor na postavljeno vprašanje, se ga ustno sporoči delegatu takoj, sicer pa se da odgovor v tridesetih dneh v pisni obliki ali pa ustno na naslednji seji.
17.	člen
Ko dobi delegat odgovor na svoje vprašanje, lahko postavi dopolnilno vprašanje.
Delegat lahko zahteva potem, ko je dan odgovor na vprašanje in morebitno dopolnilno Vprašanje, da se o tem razpravlja. O morebitni razpravi in o gradivu zanjo odioča skupščina.
. 18. člen	*
Delegat je dolžan varovati uradno tajnost.
O tem, katero gradivo velja za uradno tajnost odloča predsednik skupščine. Za uradno tajnost velja tudi - gradivo, ki je bilo poslaho skupščini označeno z. »uradna tajnost« ali »državna tajnost«.
19.	člen
Delegat mora obveščati delegacijo oziroma konferenco delegacije, ki ga je delegirala o stališčih, mnenjih in sklepih, oblikovanih na seji skupščine, kakor tudi o svojem prispevku pri dogovarjanju in usklajevanju stališč v stanovanjski skupnosti.
III.	ZBORI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
1.	Splošne določbe
20.	člen
Zadeve iz pristojnosti skupščine opravljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno na skupni seji obeh zborov; določene zadeve pa opravljata zbora tudi samostojno.
•	21. člen
Vsak zbor se samostojno konstituira in organizira: v ta namen zbor samostojno
—	odloča o verifikaciji pooblastil delegatov na seji zbora,
—	voli izmed delegatov v zboru predsednika in podpredsednika zbora in ju razreši,
— po potrebi ustanavlja svoja delovna telesa ter jim določa področje dela in odloča o njihovi sestavi.
2.	Usklajevalni postopek
22.	člen
Sklep o vprašanjih in zadevah, o katerih enakopravno odločata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev, mora biti sprejet v obeh zborih v enakem besedilu. V primeru, da pri sklepanju v zborih ne pride do odločitve oziroma sklepa v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevalni postopek.
23.	člen
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri delegate zbora uporabnikov in tri delegate zbora izvajalcev.
Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka m njenega predsednika imenuje skupščina stanovanjske skupnosti na svoji seji.
24.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitve. '
Če kljub usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini stanovanjske skupnosti in ni mogoče sprejeti odločitev s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena poslovnika pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom.
V	primeru, navedenem v prejšnjem odstavku tega Člena, mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina stanovanjske skupnosti predložiti predsedniku skupščine stanovanjske skupnosti usklajen predlog odločitve
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti je dolžan usklajen predlog odločitve predložiti skupščini stanovanjske skupnosti.
25.	člen
V	primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina stanovanjske skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva, da skupščina stanovanjske skupnosti pobudo, da skupščina občine na predlog izvršnega sveta skupščine občine začasno uredi to vprašanje.
IV.	SEJA SKUPŠČINE
1.	Sklic seje
26.	člen
Skupno sejo obeh zborov skupščine (v nadaljnem besedilu: sejo skupščine) skliče predsednik skupščine in ji predseduje.
27.	člen
Prvo sejo skupščine v novem mandatnem obdobju skliče predsednik skupščine, ki je dotlej opravljal to funkcijo in jo vodi do izvolitve novega predsednika.
28.	člen
Sejo skupščine skliče predsednik skupščine skladno z delovnim načrtom stanovanjske skupnosti na lastno pobudo, na pobudo najmanj ene petine dele-
gatov zbora uporabnikov ali zbora izvajalcev ali na pobudo skupnega organa skupščine stanovanjske skupnosti.
Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine tudi tedaj, ko to predlaga občinska konferenca SZDL Litija, Skupščina občine Litija ali Izvršni svet Skupščine občine Litija, ali Skupnost socialnega varstva občine Litija.
Predlagatelji sklica seje skupščine stanovanjske skupnosti morajo zahtevi za sklic seje priložiti gradivo o zadevi, zaradi katere so predlagali sklic seje.
29.	člen
Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora vsebovati čas in kraj seje ter predlog dnevnega reda seje skupščine.
Vabilo z gradivom za sejo skupščine mora biti poslano delegacijam oziroma konferencam delegacij najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo skupščine.
Gradivo za sejo skupščine mora biti obrazloženo in objavljeno v celotnem besedilu ali v povzetkih.
30.	člen
Z vabilom in gradivom za sejo skupščine se pošlje delegatom tudi zapisnik prejšnje seje, kolikor ni bil poslan že prej.
31.	člen
Predsednik skupščine lahko izjemoma skliče sejo skupščine v krajšem roku, kot je določen v 29. členu tega poslovnika: razlogi za ta sklic morajo biti posebej obrazloženi na seji skupščine.
32.	člen
Seji skupščine predseduje predsednik skupščine. Ce je predsednik skupščine zadržan ali odsoten, vodi sejo podpredsednik. Če je tudi podpredsednik zadržan ali odsoten, vodi sejo skupščine delegat, ki ga izvoli skupščina.
Predsednik skupščine vodi sejo skupščine s po- . močjo predsednikov ali podpredsednikov zborov, pri reševanju organizacijskih in drugih vprašanj pa sodeluje tudi vodja in strokovni delavci delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
33.	člen
Predsednik ugotovi pred začetkom seje ali je seja sklepčna.
V	ta namen izvoli skupščina na seji 3-člansko verifikacijsko komisijo, ki preveri število in veljavnost pooblastil delegatov.
34.	člen
Skupščina sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
35.	člen
V	primeru, da seja ni sklepčna, jo predsednik preloži.
36.	člen
Dnevni red seje potrjuje skupščina. Predlog dnevnega reda se lahko spremeni ali dopolni na predlog predsednika skupščine ali delegata, ki je dobil podporo najmanj 1/4 delegatov. Med sejo praviloma ni dovoljeno dopolnjevati oziroma spreminjati dnevnega reda, lahko pa se spremeni vrstni red posameznih : točk dnevnega reda.
Ena od točk dnevnega reda so vselej vprašanja in pobude delegatov.
37.	člen
Na začetku seje se praviloma obravnava'in potrdi zapisnik prejšnje seje.
Vsak delegat ima pravico podati pripombe k zapisniku prejšnje seje. O utemeljenosti pripomb odloča skupščina. Sprejete pripombe se vpišejo v zapisnik.
38.	člen
Posamezne zadeve, ki so na dnevnem redu, obravnava skupščina praviloma po vrstnem redu. Uvodno obrazložitev k posamezni točki dnevnega reda, če je le-ta potrebna, poda poročevalec, ki ga določi predsednik skupščine.
x	39. člen
Na seji imajo pravico razpravljati vsi delegati. Predsednik lahko dovoli razpravljati tudi drugim udeležencem.
40.	člen
Delegat ali drug udeleženec sme govoriti le o vprašanjih, ki zadevajo obravnavano točko dnevnega reda seje skupščine.
41.	člen
Na seji skupščine ne smei nihče govoriti preden ne dobi besede od predsednika skupščine. Govorniki se lahko prijavljajo vse do konca razprave o posamezni točki dnevnega reda.
Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti pri govoru.
42.	člen
Predsednik daje delegatom v skupščini besedo po vrsti, kakor so se prijavljali. K razpravi se lahko prijavijo ‘delegati in druge vabljene osebe, čim se začne razprava o posamezni točki dnevnega reda in dokler razprava traja.
Ne glede na vrstni red prijav k razpravi, lahko predsednik dovoli govoriti predsedniku ali članu skupnega organa, ki je poročevalec pri posamezni točki dnevnega reda skupnega organa.
43.	člen .
Delegat v skupščini, ki želi razpravljati o kršitvi poslovnika ali - o kršitvi dnevnega reda, dobi besedo takoj ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot pet minut.
Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oziroma dnevnega reda. Ce delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči skupščina o vprašanju brez obravnave.
Če zahteva delegat v skupščini besedo, da bi popravil navedbe, ki po njegovem mnenju niso točne in so povzročile nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je povzročil popravek. Delegat v skupščini se mdra v tem primeru v svojem govoru omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati Več kot pet minut.
,	44. člen
Če se delegat ne drži dnevnega reda, ga predsednik opomni.
Če se delegat tudi po drugem Opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko delegat ugovarja. O ugovoru odloči skupščina brez obravnave.
45.	člen
Razprave delegatov v skupščini in drugih vabljenih udeležencev na seji niso časovno omejene, razen če skupščina ne .odloči drugače.
Skupščina lahko na predlog predsednika ali kateregakoli delegata skupščine ob podpori najmanj devet delegatov odloči, koliko časa naj traja razprava o posameznih vprašanjih na dnevnem redu in koliko časa sme govoriti posamezen govornik.
46.	člen
Razpravljanje o posamezni točki je končano, ko predsednik ugotovi, da ni več prijavljenih govornikov.
Če predsednik meni, da je razprava v posamezni točki povsem obrazložila obravnavano zadevo, lahko pozove skupščino za odločitev 6 prekinitvi ali nadaljevanju razprave. O predlogu predsednika odloča skupščina brez obravnave.
47.	člen
Predsednik skupščine lahko med sejo prekine delo skupščine in odloči, kdaj se bo seja nadaljevala.
Predsednik skupščine prekine delo skupščine, če je potrebno posvetovanje in usklajevanje, če je bo-trčbno pridobiti dopolnilno mnenje, zaradi odmora, pa tudi v drugih primerih, ko to predlagajo delegati na seji.
48.	člen
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda predsednik skupščine sklene sejo.
3.	Vzdrževanje reda
49.	člen
Za red na seji skrbi predsednik skupščine. Za kršitev reda se smejo izrekati naslednji ukreni-
—	opomin,
—	odvzem besede,
—	odstranitev s seje.
50.	člen
Opomin se izreče delegatu v skupščini, ki govori, čeprav mu predsednik skupščine ni dal besede, ki sega govorniku v besedo in ki na drugačen način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame delegatu v skupščini, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na seji že dvakrat opomnjen naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Opomin izreče in besedo odvzame predsednik skupščine.
51.	člen
Odstranitev s seje se izreče delegatu v skupščini, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je vzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščino ali delegate ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Ukrep odstranitve s seje izreče skupščina z glasovanjem in brez obravnave.
Delegat, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje mora takoj Zapustiti sejno dvorano.
52.	člen
Predsednik skupščine obvesti delegacijo oziroma konferenco delegacije in krajevno konferenco SZDL o- delegatu, ki mu je bil izrečen ukrep odvzema besede in odstranitve s seje in o razlogih, zaradi katerih mu je bil izrečen.
53.	člen
Predsednik skupščine lahko odredi, da se odstrani iz sejne dvorane vsak poslušalec in drug udeleženec, ki krši red na seji skupščine.
54.	člen
Ce predsednik skupščine z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji skupščine, odredi prekinitev seje.
4.	Predlaganje amandmajev -	55. člen
Spremembe in dopolnitve predloga samoupravnega akta, sklepa in drugo, ki je predloženo v razpravo in sprejemanje skupščini lahko poda predlagatelj vse dotlej, dokler ni predlog dan na glasovanje.
56.	člen
Amandmaji k predlogu samoupravnih aktov, sklepom in drugim se predlagajo v pismeni obliki in tako da predlagatelj amandmaja jasno pove, kaj se nadomesti oziroma dopolni v predlogu.
57.	člen
Pomembnejše ali obsežnejše amandmaje je potrebno priložiti najmanj tri dni pred sejo skupščine vedno v pismeni obliki s konkretnim in obrazloženim predlogom. O amandmajih ni mogoče odločati brez stališča tistega skupnega organa, ki je predlog akta predložil skupščini v razpravo in sprejem.
58.	člen
O vsakem amandmaju k predlogu se glasuje posebej.
5.	Sprejemanje sklepov
59.	člen
Skupščina sklepa na podlagi predloga sklepa, pripravljenega in obrazložena s strani skupnega organa skupščine in razprave delegatov na seji.
O predlogu se sklepa najprej načeloma, nato pa v posameznostih, če skupščina meni, da je tako glasovanje potrebno.
60.	člen
Spremembe in dopolitve- predloga se lahko predlagajo, dokler se o predlogu ne prične glasovanje. Predlagatelj se izjavi takoj o predlaganih spremembah ali dopolnitvah. Ce se s spremembami in dopolnitvami strinja, postanejo le-te sestavni del predloga, če pa se z njimi ne strinja, odloči o tem skupščina z glasovanjem. Ce je več različnih spreminjevalnih ali i dopolnjevalnih predlogov, se o njih glasuje po vrstnem redu tako, kot so bili predlagani.
Spremembe in dopolnitve, ki jih skupščina sprejme, postanejo sestavni del predloga.
Sklepe skupščine podpisuje predsednik skupščine.
6.	Glasovanje
61.	člen
Glasovanje v skupščini je praviloma javno.
Skupščina lahko odloči, da se o posameznih zadevah glasuje tajno.
62.	člen
Delegati v skupščini glasujejo tako, da se izjavijo za predlog, ali proti predlogu, ali pa se vzdržijo glasovanja. Glasuje se hkrati in sicer z dvigom rok.
63.	člen
Glasovanje se opravi tako,. da predsednik skupščine pozove delegate v skupščini naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in ali se kdo vzdrži glasovanja.
64.	člen
Ob odločitvi, da se glasuje tajno, se izvoli 3-član-ska komisija za izvedbo glasovanja. Komisija pripravi toliko glasovnic, kolikor je navzočih delegatov z besedilom predloga ter označbo pod zaporednimi številkami »glasujem za«, »glasujem proti«, »se vzdržim glasovanja«.
Komisija razdeli glasovnice delegatom, ki obkrožijo tisto številko, za katere označbo so se odločili. Po glasovanju ugotovi komisija izid glasovanja in poroča o tem predsedniku skupščine, ki razglasi rezultat ilasovahja
65.	člen
Glasovnica iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, je neveljavna.
66.	člen
Skupščina veljavno sprejme sklep o zadevi, ki je v pristojnosti skupne seje z večino glasov vseh delegatov obeh zborov.
67.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik skupščine izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog o katerem je skupščina glasovala sprejet ali zavrnjen,
7.	Zapisnik
68.	člen
O delu skupščine se piše zapisnik. Zapisnik obsega glavne podatke o seji skupščine, zlasti pa:
—	zaporedno številko seje,
—	čas in kraj seje,
—	ime in priimek predsednika skupščine ali predsedujočega in njegovo funkcijo,
—	seznam prisotnih delegatov po posameznih skupnostih,
—	seznam odsotnih delegatov po posameznih skupnostih,
—	ugotovitev sklepčnosti,
—	dnevni red seje,
—	imena delegatov, ki so razpravljali,
—	povzetek razprave,
—	sprejete sklepe,
—	izid glasovanja o posameznih sklepih,
—	delegatska vprašanja ter odgovore nanje.
Zapisnik podpišeta predsednik in zapisnikar.
Za zapisnik skrbi strokovni delavec delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
'	69. člen
Potek posamezne seje se lahko snema na magnetofonski trak.
V	primeru, da je seja posneta na magnetofonski trak, je trak potrebno hraniti do potrditve zapisnika na seji skupščine.
V. SKUPNA ZASEDANJA ZBOROV
70. člen
V	zadevah, ki jih zbor uporabnikov in zbor izvajalcev enakopravno obravnavata, lahko zbora skleneta.
da bodo zadeve obravnavali ali pa tudi sprejeli na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
71.	člen
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skličeta na skupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali po sklepu zborov njihove predsednike.
Skupno zasedanje vodi eden izmed predsednikov zborov.
72.	člen
Ce zbora zasedata skupaj glasujejo delegati vsakega zbora posebej.
V	zapisnik skupnega zasedanja se zapiše potek skupnega zasedanja.
73.	člen
Zadeve, ki jih zbora enakopravno obravnavata in sprejemata, se lahko obravnavajo tudi .na ločenem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
V	zapisnik zbora, ki ločeno zaseda, se zapiše potek ločene seje.
74.	člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanja reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za skupna zasedanja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
VI. SEJA ZBORA
75.	člen
Sejo posameznega zbora sklicuje predsednik zbora na lastno pobudo ali na pobudo ene petine delegatov v zboru.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, če to zahteva predsednik skupščine ali skupni organ skupščine.
Ce predsednik zbora ne skliče seje, ko bi jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče skupina, ki šteje najmanj eno tretjino delegatov iz posameznega zbora ali predsednik skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo zahtevi za sklic seje gradivo oziroma predlog odločitve zaradi katere so zahtevali sklic seje zbora.
76.	člen
Zbor skupščine sklepa veljavno, če je na seji navzoča najmanj polovica delegatov.
Zbor skupščine odloča z večino glasov vseh delegatov.
77.	člen .
Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za seje zborov skupščine.
VII.	SEJE SKUPNEGA ORGANA
78.	člen
Seje skupnega organa sklicuje predsednik skupnega organa na lastno pobudo, na pobudo članov skupnega organa ali na pobudo predsednika skupščine ali na pobudo predsednika zbora skupščine.
Če predsednik skupnega organa ne skliče seje, ko b> jo po prejšnjem odstavku tega člena moral sklicati, jo lahko skliče predsednik skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje skupnega organa, predložijo skupnemu organu gradivo ter predlog sklepa v zadevi katere so zahtevali sklic seje skupnega organa.
79.	člen
Vabilo z gradivom za sejo skupnega organa mora biti poslano praviloma najmanj sedem dni pred sejo.
Če je seja skupnega organa sklicana v roku, krajšem od sedem dni, mora biti to posebej obrazloženo v vabilu za sejo.
80.	člen
Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji' navzoča več kot polovica članov. Na seji odloča skupni organ z večino glasov vseh članov.
81.	člen
Določbe tega poslovnika o sklicu seje, poteku seje, vzdrževanju reda, sprejemanju sklepov, glasovanju in zapisniku se smiselno uporabljajo tudi za sejo skupnega organa, razen roka za vabilo.
Predsednik skupnega organa odloča o vabljenih institucijah in ostalih udeležencih na seji skupnega organa.
VIII.	SKUPNE SEJE SKUPNIH ORGANOV
82.	člen
Zadeve iz svojih pristojnosti lahko skupni organi obravnavajo na skupnih sejah.
Skupne organe skličejo na skupno sejo njihovi predsedniki.
Skupno sejo vodi eden izmed predsednikov skupnih organov.
IX.	SEJE OBČASNIH SKUPNIH ORGANOV
83.	člen,
Seje posameznega občasnega skupnega organa sklicuje predsednik občasnega skupnega organa na lastno pobudo, na pobudo članov, na pobudo predsednika skupščine, predsednika zbora ali predsednika stalnega skupnega organa.
84.	člen
Vabilo in gradivo za sklic seje občasnega skupnega organa mora biti poslano najmanj pet dni pred sejo.	>
85.	člen
Predsednik občasnega skupnega organa odloča o vabljenih institucijah in ostalih udeležencih na seji.
X.	KOLEGIJ PREDSEDNIKA SKUPŠČINE
86.	člen
Predsednik skupščine, predsednika zborov ter predsedniki skupnih organov sestavljajo kolegij predsednika skupščine.
Pri delu kolegija skupščine sodelujejo vodja in po potrebi tudi drugi strokovni delavci delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
Kolegij predsednika skupščine zlasti:
—	obravnava vprašanja usklajevanja in programiranja dela zborov in stalnih skupnih organov,
—	precjlaga katera gradiva naj obravnava skupščina ali posamezni zbor in skupni organ,
—	skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv, ki se obravnava v skupščini ali posameznem zboru in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov,
—	predlaga stalnemu skupnemu organu, katerim od predlogov in zadev se da prednost pri obravnavanju,
—	spremlja delo stalnih in občasnih skupnih organov in obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom teh organov,
—	po potrebi sodeluje s komisijo za usklajevanje stališč med zboroma,
—	skrbi za izvajanje določb tega poslovnika.
87.	člen
Kolegij predsednika skupščine dela na sejah. Za organiziranje in pripravljanje sej kolegija skrbi predsednik skupščine skupaj z vodjo delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
XI.	PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE
88.	člen
Skupščina sprejema delovni načrt praviloma za dobo enega leta.
* Podlaga delovnemu načrtu skupščjne so naloge, ki izhajajo iz zakona o stanovanjskem gospodarstvu, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine, samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti za posamezno srednjeročno obdobje, statuta stanovanjske skupnosti, iz potreb in interesov ustanoviteljev stanovanjske skupnosti; ter stališč družbenopolitičnih organizacij na ravni občine o stanovanjskem gospodarstvu.
Sestavni del delovnega načrta skupščine so. tudi naloge, ki izhajajo iz sprejetih družbenih dogovorov in sporazumov, katerih udeleženec je stanovanjska skupnost.
89.	člen
Skupni organi uresničujejo delovni načrt skupščine oziroma zborov skupščine in lahko v ta namen sprejemajo tudi svoje delovne načrte.
t
90.	člen
Delovnemu načrtu skupščine in skupnih organov mora biti prilagojeno tudi načrtovanje dela v delovni skupnosti stanovanjske' skupnosti.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
91.	člen
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika sprejema skupščina stanovanjske skupnosti na sejah svojih zborov, ki daje tudi tolmačenje tega poslovnika.
92.	člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti, ki ga je sprejela skupščina stanovanjske skupnosti'dne 23. 10. 1978.
93.	člen
Ta poslovnik začne veljati, ko ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
Poslovnik se objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-4/82-1
Litija, 24. maja 1982.
Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske
skupnosti občine Litija
Alojz Kotar L r.
15(18.
■ Na podlagi 33. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), določil družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81), 36. Člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 5/81) in 16. člena statuta stanovanjske skupnosti je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne
3.	junija 1982 sprejel
PRAVILNIK
o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnih stanovanjih, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
Za pridobitev stanovanjske pravice na. stanovanju v družbeni lastnini oziroma za preselitev v večje ali več vredno Stanovanje mora upravičenec prispevati lastna sredstva — lastno udeležbo glede na vrednost stanovanja in z upoštevanjem socialnega in zdravstvenega stanja ter ekonomskih možnosti upravičenca do stanovanja in njegove družine.
2.	člen
S tem pravilnikom se določajo pogoji, merila in kriteriji ter postopki za določitev višine ter vračilo lastne udeležbe imetniku stanovanjske pravice na stanovanju, zgrajenem iz sredstev solidarnosti in iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter na stanovanju, nad katerim ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija (v nadaljevanju: stanovanjska skupnost).
3.	člen
Sredstva lastne udeležbe se vplača,,na poseben račun sredstev solidarnosti pri stanovanjski skupnosti in ker. so sredstva po določenem roku vračljiva, se bodo vračala iz združenih sredstev solidarnosti pri stanovanjski skupnosti.
4.	člen
Sredstva lastne udeležbe še uporabljajo za stanovanjsko gradnjo, prenovo in obnovo ter vračilo lastne udeležbe.
II.	POGOJI, MERILA JN KRITERIJI ZA DOLOČITEV LASTILE UDELEŽBE
- 5. člen
Vplačilo lastne udeležbe je pogoj in kriterij za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnem stanovanju in se vplača pred vselitvijo oziroma preselitvijo v večje ali več vredno stanovanje, razen v primerih, določenih v 13. členu tega pravilnika.
6.	člen
Lastna udeležba se izračuna v odstotku od vrednosti stanovanja. Za novozgrajena stanovanja se upošteva sprejeta končna cena stanovanja, za starejša stanovanja pa revalorizirana vrednost stanovanja.
Ijajo osnovo za obdavčitev skupnega dohodka občanov in že dodeljene družbene pomoči, razen dodatka za tujo pomoč in postrežbo. Upošteva se povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v letu pred dodelitvijo stanovanja.
7. člen
11. člen
Višina lastne udeležbe se določi na osnovi naslednje tabele:
Za lastno udeležbo se upoštevajo naslednja sredstva:
Skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, izražen v odstotku na povprečni mesečni osebni dohodek v SRS. v preteklem letu
"/• udeležbe občana na nabavno vrednost stanovanja
Za družine z dvema in več člani */•	Za samske občane 9/e	•/.
do 20	do 35	brez udelež.
nad 20 do 25	nad 35 do 40	1
nad 25 do 30	nad 40 do 45	2
nad 30 do.35	nad 45 do 50	3
nad 35 do 40	nad 50 do 55	4
nad 40 do 45	nad 55 do 60	5
nad 45 do 50	nad 60 do 65	6
nad 50 do 55	nad 65 do 70	7
nad 55 do 60	nad 70 do 75	8
nad 60 do 65	nad 75 do 80	9
nad 65 do 70	nad 80 do 85	10
nad 70 do 75	nad 85 do 90	11
nad 75 do 80	nad 90 do 95	12
nad 80 do 85	nad 95 do 100	13
nad 85 do 90	nad 100 do 105 ■	14
nad 90 do 95	nad 105 do 110	16
nad 95 do 100	nad 110 do 115	18
nad 100	nad 115	20
	8. člen	
Upokojenim	občanom, ki pridobivajo družbeno	
najemno stanovanje iz kateregakoli vira sredstev (so-		
lidarnosti, SPIZ,	drugo), se določi višina lastne ude-	
ležbe po naslednji tabeli:		
Skupni povprečni	mesečni doho-	Vo udeležbe
dek na družinskega člana, izražen		občana na
v odstotku na povprečni mesečni		nabavno
osebni dohodek v	SRS, v pretek-	vrednost
lem letu		stanovanja
Za družine		
z dvema in več	Za samske občane	
člani	•/.	•/•
•/o		
do 50	do 65	brez udelež.
nad 50 do 60	nad 65 do 75	1
nad 60 do 70	nad 75 do 85	2
nad 70 do 80	nad 85 do 95	3
nad 80 do 90	nad 95 do 105	4
nad 90 do 100	nad 105 do 115	5
nad 100	nad 115	6
9.	člen
Upokojenci, starejši od 70 let, ne plačajo finančne udeležbe.
10.	člen
V osnovo za izračun dohodka se Štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po veljavnih predpisih predstav-
—	lastna denarna sredstva,
—	privarčevana sredstva in posojila na osnovi varčevanja v poslovni banki,
—	posojila na osnovi vezave sredstev ali od prodaje deviz v poslovni banki.
12.	člen
Lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnem stanovanju ni dolžan prispevati:
—	zakonec, ki pridobi stanovanjsko pravico zaradi smrti zakonca ali po razvezi zakonske zveze,
—	občan, ki se mu dodeli drugo stanovanje zaradi rušitve starega, pa za ta namen ni bilo izplačano nikakršno nadomestilo,
—	občan, ki je po pravnomočni sodni odločbi preseljen v najpotrebnejše prostore,
—	občan, ki se preseli v manjše oziroma manj vredno stanovanje.
13.	člen
V	izjemnih primerih, ko občan ali družina živi v težjih materialnih razmerah, kot to izkazuje dokazilo o dohodku družinskih članov, se na osnovi vloge občana pridobi mnenje oziroma ocena občinske skupno-
\ sti socialnega skrbstva oziroma centra za socialno delo. Na njen predlog je možna odložitev plačila lastne udeležbe ter delna ali popolna oprostitev lastne udeležbe v izredno težkih socialnih primerih (na primer: upravičenost do stalne družbene denarne pomoči, dolgotrajna težja bolezen in drugi izjemno povečani izdatki družine, vezani na zadovoljevanje osnovnih življenjskih pogojev).
V	primerih, ko se odloži plačilo lastne udeležbe, se v pogodbi o lastni udeležbi natančno določi, da se plačilo zagotovi z namenskim varčevanjem v poslovni banki ali s plačili mesečnih obrokov, za kar mora vplačnik tudi dovoliti administrativno prepoved na osebni dohodek. Višina lastne udeležbe se v teh primerih določi v znesku in po kriterijih, ki veljajo na dan, ko nastopi pogoj vplačila lastne udeležbe.
Plačilo lastne udeležbe se lahko odloži tudi mladim družinam, s tem, da je odložitev plačila največ za 2 leti od dneva dodelitve stanovanja, pod pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena.
*	’	14. člen
Občan, ki se preseli v večje stanovanje ali več vredno stanovanje in je že plačal lastno udeležbo, plača lastno udeležbo glede na razliko v revalorizirani vrednosti prejšnjega in novopridobl j enega stanovanja.
Kdor se preseli iz večjega v manjše stanovanje je upravičen do povrnitve lastne udeležbe v razmerju z revalorizirano vrednostjo prejšnjega in novo pridobljenega stanovanja.
15.	člen
Lastna udeležba za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju je vračljiva in se vrne po 10 letih v enkratnem znesku s 3 Vo letno obrestno mero.
Lastna udeležba za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju, ki jo vplačajo upokojeni občani je vračljiva v 5 letih v enkratnem znesku s 3 "/o letno obrestno mero.
III.	POSTOPKI ZA DOLOČITEV TER VRAČILO LASTNE UDELEŽBE
16.	člen
Lastno udeležbo za posameznega vplačnika na podlagi tega pravilnika izračuna strokovna služba stanovanjske skupnosti. Pravilnost izračuna preveri in potrdi odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu pri stanovanjski skupnosti. Odbor prouči in potrdi, višino lastne udeležbe na osnovi določil 7., 8. in 10. člena tega pravilnika.
17.	člen
V odločbi o dodelitvi stanovanja v družbeni lastnini se določi »/o lastne udeležbe občana glede na vrednost stanovanja. Na osnovi pravnomočne odločbe sklene skupnost z vplačnikom lastne udeležbe posebno pogodbo. Znesek lastne udeležbe mora biti nakazan na poseben račun stanovanjske skupnosti pred vselitvijo oziroma preselitvijo.
18.	člen ,
Vlogo za delno ali popolno oprostitev lastne udeležbe prosilec vloži po prejemu odločbe o dodelitvi stanovanja in obvestila o višini lastne udeležbe.
19.	člen
Kdor se izseli iz stanovanja pred iztekom dobe za vračilo lastne udeležbe, je upravičen na povrnitev sredstev lastne udeležbe v 30 dneh od dneva izročitve praznega stanovanja.
Ce so bile v zapisniku o prevzemu stanovanja ugotovljene pomanjkljivosti ali škoda, ki jo je dolžan odpraviti vplačnik — imetnik stanovanjske pravice, začne 30-dnevni rok teči od dneva, ko je vplačnik — imetnik stanovanjske pravice odpravil pomanjkljivosti in škodo.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo na enak način kot ta pravilnik.
21.	člen
Za tolmačenje tega pravilnika je po pooblastilu zbora uporabnikov pristojna strokovna služba stanovanjske skupnosti. Spremljanje in nadzor nad izvajanjem tega pravilnika opravlja zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, ki je po potrebi tudi zadolžen za izpeljave dopolnitev.
22. člen
Pravilnik velja, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti in se ga objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-10/82-1
Litija, dne 3. junija 1982.
Predsednica
zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija
Dana Babič 1. ,r
1509.
Na podlagi 18. člena zakonax o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), ,58. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za urejanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81), 37. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 5/81), 16. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnost občine Litija (sprejetega dne 24. 5. 1982) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litja na seji dne 3. junija 1982 sprejel
PRAVILNIK
o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj iz sredstev solidarnosti v občini
Litija
.. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo osnove in ugotavljajo pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, zgrajenem, prenovljenem ali kupljenem s sredstvi solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu.
2.	člen
Upravičenci do stanovanjske pravice v najemnem stanovanju (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) zgrajenem, prenovljenem ali kupljenem s sredstvi solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu se ugotovijo na podlagi prednostne liste, ki jo sestavi komisija po ogledu na terenu, dokončno pa na predlog odbora za družbeno pomoč, sprejme zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti, dodelitvene odločbe po prednostni listi izda stanovanjska skupnost.
II.	VIRI SREDSTEV SOLIDARNOSTI
3.	člen
Viri sredstev solidarnosti za reševanje stanovanjskih vprašanj po tem pravilniku so naslednji:
— sredstva solidarnosti TOZD in delovnih skupnosti iz dohodka,
—	sredstva solidarnosti iz dohodka od dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost,
—	sredstva lastne udeležbe upravičencev do stanovanj, zgrajenih prenovljenih ali kupljenih iz sredstev solidarnosti,
—	sredstva Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, predvidena po samoupravnem sporazumu o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov v obdobju 1981 do 1985,
—	prosta sredstva odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov,
—	sredstva odplačanih anuitet od kreditov, ki so bili dani za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev NOV, ^
—	namenska kreditna sredstva .temeljnih bank oziroma posebnih poslovnih enot,
—	druge anuitete od danih kreditov iz sredstev solidarnosti,
—	sredstva, pridobljena s prodajo solidarnostnih stanovanj,
—	sredstva, pridobljena z vplačilom razlik v vrednosti stanovanj pri zamenjavi, novejših solidarnostnih stanovanj z drugimi družbenimi stanovanji,
—	druga namenska sredstva.
III.	NAMENI, ZA KATERE SE LAHKO UPORABLJAJO SREDSTVA SOLIDARNOSTI IN KATEGORIJE UPRAVIČENČEV
4.	člen
Sredstva solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu se lahko potem pravilniku uporabljajo za naslednje namene:
a)	za gradnjo, prenovo in nakup stanovanj v družbeni lastnini za delovne ljudi, občane in družine z nižjimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah, in to:
—	za delovne ljudi, ki združujejo delo v TOZD, delovnih skupnostih,
—	za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v OZD in delovnih skupnostih,
za občane, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašnja: delavci, upokojenci, invalidi, borci NOV, kmetje borci NOV, starejši in za delo nesposobni občani,
—	mlade družine, zlasti tiste z večjim številom otrok, in ki živijo v težkem gmotnem položaju. To so družine, ki imajo najmanj dva otroka in starša nista starejša od 30 let,
b)	za kredite za gradnjo stanovanj, prenovo stanovanjskih hiš, in stanovanj v lasti borcev NOV ter kmetov — borcev NOV,
c)	za gradnjo domov za upokojence (namenska sredstva SPIZ),
d)	za financiranje izgradnje omrežja komunal-
nih objektov in naprav, potrebnih za izgradnjo solidarnostnih stanovanj,	«	\
e)	za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, kolikor se bodo v le-ta vselili upravičenci do solidarnostnih stanovanj,
f)	za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, ki izpolnjujejo pogoje po posebnem pravilniku stanovanjske skupnosti,
g)	za vračilo lastne udeležbe za pridobitev stanovanjske pravice na solidarnostnih stanovanjih,
h)	za vračilo namenskih kreditov sredstev, pridobljenih za potrebe solidarnosti od temeljnih bank ali njihovih poslovnih enot,
i)	za odliv, sredstev solidarnosti iz sedežne v domicilno občino za delavce, ki se dnevno vozijo na delo po posebnem samoupravnem sporazumu med stanovanjskimi skupnostmi teh občin,
j)	za nadomestilo za opravljene storitve delovne skupnosti strokovne službe stanovanjske skupnosti in drugih v višini, ki jo na osnovi letnih programov sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
IV.	KATEGORIJE UPRAVIČENČEV DO
STANOVANJ
5.	člen
Solidarnostna vprašanja se lahko dodelijo delovnim ljudem, občanom in družinam z nižjimi dohodki, ki žive v težjih materialnih razmerah, in to:
a)	delovnim ljudem, ki združujejo delo v TOZD, delovnih skupnostih in pri občanih, ki samostojno z lastnimi sredstvi opravljajo dejavnost,
b)	občanom, ki s svojimi skupnimi osebnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja — upokojencem, invalidom, udeležencem NOV, starejšim ljudem in za delo nesposobnim občanom.
6.	člen
Za člane gospodinjstva se štejejo:
prosilec in člani njegovega gospodinjstva, ki skupaj z njimi stalno stanujejo. To so: zdkonec, otroci, posvojenci, starši-obeh zakoncev ter osebe, ki jih prosilec mora vzdrževati po zakonu in stanujejo z njim.'
Za člana gospodinjstva se šteje tudi oseba, ki stalno živi s prosilcem v tesni ekonomski skupnosti nepretrgoma dve leti pred razpisom. Pristojni občinski organ za socialno delo preverja podatke o članih družinskega gospodinjstva, ki živijo v tesni ekonomski skupnosti s prosilcem.
V.	STANDARDI ZA SOLIDARNOSTNA
STANOVANJA
7.	člen
Upravičenci do solidarnostnih stanovanj lahko glede na število družinskih članov pridobijo naslednje velikosti (tipe) stanovanj:
število družinskih članov	tip stanovanja
i	enosobno
2	enoinpolsobno ali dvosobno
3	dvosobno
4	trisobno
Izjemoma se od navedenih normativov lahko odstopi v primerih posebnih razmer v gospodinjstvu (tri generacije v družini, težja bolezen, ki terja nego itd.).
VI.	LASTNA UDELEŽBA
8.	člen
Prosilci za solidarnostna stanovanja so dolžni ob dodelitvi stanovanj vplačati obvezno lastno udeležbo v skladu s sprejetim pravilnikom stanovanjske skupnosti o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice za družbeno najemnih stanovanjih, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost.
VII.	SPLOŠNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI VSI UPRAVIČENCI ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
9.	člen
Vse kategorije upravičencev za dodelitev stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
—	da prosilec za stanovanje oziroma kdo od članov njegovega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice na primernem stanovanju ali lastnik primernega vseljivega stanovanja,
—	da prosilec oziroma njegova družina nimajo ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
—	da prosilec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen,
—	da prosilec sam oziroma z družino, ki se je na lastno željo vselil v manj primerno stanovanje, katerega je izpraznil stanodajalec, že najmanj dve leti pred natečajem stanuje v tem stanovanju,
—	da prosilec pri svojih bližnjih , sorodnikih iz družinskega gospodinjstva (zakonec, starši oziroma otroci), ki so lastniki stanovanjske hiše, stanovanj ali stanovanja, ki presega stanovanjske normative, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja,
—	da prosilec oziroma kdo od članov njegove družine (gospodinjstva) ni lastnik počitniške hišice ali da ne posreduje nepremičnin, ki jih bi lahko odprodal v vrednosti nad 200.000 din.
VIII.	POSEBNI POGOJI, KI JIH MOR-AJO IZPOLNJEVATI PROSILCI ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
10.	člen
a)	Delovni ljudje, ki združujejo delo v TOZD ali delovni skupnosti, so upravičeni do pridobitve solidarnostnega stanovanja, kolikor izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da znesek čistega mesečnega dohodka na člana družine (gospodinjstva) ne presega 50 % povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v SR Sloveniji,
—	da samski delavec s čistimi povprečnimi mesečnimi dohodki ne presega 90 "/o povprečnih mesečnih čistih OD delavcev v SR Sloveniji,
b)	za občane in družine, ki nimajo pogojev, da bi rešili svoje stanovanjsko vprašanje v TOZD ali delovni skupnosti, veljajo enaka merila kot za delavce, ki so opisani pod točko a.
c)	za upokojence, invalide in udeležence NOV ter za starejše in za delo nesposobne občane, kolikor pridobivajo stanovanja, kupljena iz sredstev SPIZ, ki so namenjena za izgradnjo solidarnostnih stanovanj za upokojence, invalide in udeležence NOV, ne veljajo omejitve glede višine dohodka kot pogoj za dodelitev stanovanja.
IX.	MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNIH LIST
11.	člen
Prednostno listo za pridobitev solidarnostnega stanovanja pripravi odbor za družbeno pomoč pri samoupravni stanovanjski skupnosti, sprejme pa jo zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Prednostna lista se sestavlja in, sprejema enotno za vse kategorije upravičencev.
12.	člen
Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu upošteva pri pripravi prednostne liste poleg splošnih in posebnih pogojev še naslednja merila:
a)	oceno stanovanjskih razmer, v katerih živi občan in njegova družina,
b)	socialno materialni položaj prosilca in njegove , družine,
c)	skupni dohodek prosilca in njegove družine.
Točkovani sistem je sestavni del tega pravilnika.
13.	člen
*
Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti lahko na predlog odbora za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu odobri zamenjavo solidarnostnih stanovanj naslednjim prosilcem:
—	ostarelim in bolnim občanom in njihovim družinam iz zdravstvenih razlogov,
—	občanu in njegovi družini, ki živi v izredno težkih gmotnih razmerah, z namenom, da se jim omogoči pridobitev starejšega stanovanja z nižjo stanarino,
—	občanom, ki imajo nadstandardno (komfortno) stanovanje za manjše solidarnostno stanovanje.
Vse zamenjave moAjo biti izvedene po postopku, ki ga določa zakon o stanovanjskih razmerjih (soglasje, sodna overjena medsebojna pogodba, nespremenjeno lastništvo).
X.	POSTOPEK ZA SPREJEM PREDNOSTNE LISTE UPRAVIČENČEV ZA DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
.14. člen
Na podlagi določil tega pravilnika se pred dograditvijo stanovanj, zgrajenih ali kupljenih iz sredstev solidarnosti, objavi razpis za zbiranje prijav — vlog upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj.
Razpis se objavi v občinskem Glasilu občanov najmanj 6 mesecev pred dograditvijo stanovanj. Razpis traja najmanj 30 dni od dneva objave.
15.	člen
Z razpisom se seznani prosilec:
—	s pogoji, ki jih morajo izpolnjevati posamezne kategorije upravičencev za pridobitev stanovanjske pravice,
—	z osnovnimi podatki, ki jih morajo posamezni upravičenci navesti v vlogi,
—	z zadnjim dnem za zbiranje vlog.
—	s potrdili, ki jih morajo upravičenci priložiti k vlogi,
—	z merili za sestavo prednostne liste.
O razpisu v Glasilu občanov stanovanjska skupnost obvesti vse TOZD, delovne skupnosti in Združenje obrtnikov Litija.
16.	člen
Po preteku roka, v katerem morajo interesenti vložiti vloge strokovni službi stanovanjske skupnosti le-ta te vloge in priložena dokazila prouči ter jih razvrsti po kategorijah upravičencev. Za morebitne nepopolne vloge pa obvesti prosilce, da jih do do-določenega roka dopolnijo, sicer pa jih obravnava kot nepopolne.
Strokovna služba stanovanjske skupnosti vse vloge z dokazili odstopi odboru za solidarnost in vzajemnost, ki imenuje 3-člansko komisijo za ogled stanovanjskih in drugih razmer upravičenih prosilcev. Komisijo praviloma sestavljajo člani odbora za solidarnost in vzajemnost, lahko pa so v komisijo imenovani tudi delavci strokovne službe stanovanjske skupnosti. O ugotovitvah na terenu komisija sestavi zapisnik.
17.	člen
Odbor za solidarnost in vzajemnost na podlagi opravljenega dela komisije in osnutka prednostne liste sestavi predlog prednostne liste in ga predloži v razpravo in sprejem zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
Predlog prednostne liste se objavi v Glasilu občanov, kjer se tudi določi rok za morebitne utemeljene in dokumentirane pripombe in po preteku tega roka se sprejme na seji zbora uporabnikov dokončna prednostna lista.
V obravnavo predloga prednostne liste se vključi tudi občinska skupnost za socialno varstvo.
18.	člen
Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti se seznani tudi z listo prosilcev, katerih vloge je na predlog komisije odbor za solidarnost in vzajemnost zavrnil kot neupravičene ali so kljub opozorilom prosilcem prošnje ostale nekompletne, to je brez ustreznih dokazil. Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti lahko na seji vključi ali izključi iz prednostne liste posamezne prosilce, če so predlogi dokumentirani.
Upravičenci, ki niso bBi uvrščeni na prednostno listo, se lahko na to pritožijo v roku 30 dni po prejemu obvestila, da niso uvrščeni na prednostno listo na sodišče združenega dela.
19.	člen
Zbor uporabnikov ob sprejemu prednostne liste tudi dokončno ugotovi število stanovanj, ki bodo na razpolago za dodelitev po prednostni listi in katera stanovanja se tudi dodeljujejo po tej prednostni listi.
Prednostna lista velja do roka, določenega v razpisnih pogojih, in se v času njene veljavnosti ne more spreminjati, razen v primerih, ko se pogoji, ki so bili pomembni za uvrstitev na prednostno listo bistveno spremenijo v času do vselitve. V takem primeru se opravi ponovni komisijski ogled in pripravi nov predlog, o katerem dokončno odloči zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
20.	člen
Na vsak nov razpis, ko bodo na voljo nova stanovanja, lahko ponovno vložijo prošnjo vsi tisti občani, ki pri prejšnjem razpisu niso dobili stanovanja. Za vsak nov razpis je potrebno ponovno vložiti prošnje z vso zahtevano dokumentacijo.
XI.	DODELITEV STANOVANJA
21.	člen
Na podlagi dokončne prednostne liste izda odločbo o dodelitvi stanovanja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija. Pri dodelitvi stanovanja z odločbo s6 upošteva:
— vrstni red upravičenca, število članov gospodinjstva ter strukturo razpoložljivih stanovanj.
Pravica uporabe na stanovanju se praviloma dodeljuje za nedoločen čas.
Proti odločbi o dodelitvi stanovanja ima upravičenec pravico ugovora v roku 30 dni na stanovanjsko skupnost.
Upravičenec je dolžan v roku 7 dni po prejemu dokončnega sklepa zbora uporabnikov prevzeti stanovanje; v nasprotnem primeru se stanovanje dodeli naslednjemu upravičencu.
Upravičenec se lahko s posebno pismeno izjavo odpove pravici do pritožbe na odločbo o dodelitvi stanovanja; odločba je s tem dokončna in upravičenec lahko takoj sklene stanovanjsko pogodbo in prevzame stanovanje.
22.	člen
O izročitvi stanovanja upravičencem se sestavi zapisnik. Izročitev stanovanja opravi strokovna služba stanovanjske skupnosti.
Zapisnik se sestavi tudi ob izpraznitvi stanovanja v prisotnosti upravičenca do stanovanja in predstav-nflca hišnega sveta.
23.	člen
V primeru, ko se stanovalcu, ki mu je bilo dodeljeno stanovanje, pridobljeno s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, spremenijo pogoji ali če se ugotovi, da prosilčevi podatki, dani za pridobitev stanovanja, niso bili resnični, zbor uporabnikov sklepa o odpovedi stanovanjske pogodbe.
XIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24.	člen
Zbor uporabnikov lahko v izjemnih primerih dodeli stanovanje delavcu ali občanu, ne glede na to.
da ne izpolnjuje vseh pogojev pravilnika, če ugotovi, da se nahaja v izjemno težkih stanovanjskih socialnih ali zdravstvenih razmerah.
Prav tako lahko zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti dodeli stanovanje delavcu ali občanu za rešitev izredno nujnega stanovanjskega vprašanja, nastalega zaradi elementarne nesreče (požar, povodenj, drugo).
V	navedenih primerih se stanovanje dodeli praviloma za nedoločen čas.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Solidarnostna stanovanja so trajno namenjena upravičencem do teh stanovanj ter se tudi po izpraznitvi dodeljujejo samo prosilcem, ki so uvrščeni na prednostno listo.
26.	člen
Solidarnostno stanovanje sme uporabljati le imetnik stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju s člani gospodinjstva.
Imetnik stanovanjske pravice na solidarnostnem stanovanju ne sme ustanavljati podnajemniških razmerij ali stanovanje zamenjati brez soglasja stanovanjske skupnosti.
27.	člen
Pravice in dolžnosti stanovalcev, ki so pridobili družbeno stanovanje, zgrajeno, prenovljeno ali kupljeno s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, so enake pravicam in dolžnostim stanovalcev, določenih z zakonom o stanovanjskih razmerjih in drugih veljavnih predpisih.
28.	člen
Za družine, ki so do 31. 12. 1981 pridobile družbeno stanovanje kupljeno s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu po kategoriji »mlada družina« po pogojih do sedaj veljavnih pravilnikov, ostanejo v veljavi določila odločbe s katero so pridobili stanovanjsko pravico za določen čas t. j. za 7 let in določila stanovanjske pogodbe. Te družine so dolžne po preteku določenega roka izprazniti stanovanja. Svoje stanovanjsko vprašanje rešujejo skupaj z organizacijo združenega dela, ki je sklenila s stanovanjsko skupnostjo jamstveno pogodbo.
Spreminjanje kategorije upravičenca do stanovanja, podaljšanje roka uporabe stanovanja v upravičenih primerih (ni možno kupiti družbenega stanovanja, kasnitev pri individualni gradnji) in druge spremembe v zvezi s kategorijo »mladih družin* je v pristojnosti zbora uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
Zbor uporabnikov lahko v upravičenih primerih podaljša rok uporabe stanovanja največ za 2 leti.
V	primeru, Se »mlada družina« preneha z namenskim varčevanjem ali če organizacija, ki je podpisala jamstveno pogodbo le-to odpove, je stanovanjska skupnost dolžna odpovedati stanovanjsko pogodbo.
XIV.	KONČNE DOLOČBE
29.	člen
Ta pravilnik je sprejet in velja od dneva, ko ga z večino glasov sprejme zbor uporabnikov skupščine
Stanovanjske skupnosti občine Litija, ter se objavi v Uradnem listu SRS.
Istočasno preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija, združenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 22-1492/78).
SL 010-4/81-2
Litija, dne 3. junija 1982.
Predsednica
zbora uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija Dana Babič 1. r.
SISTEM TOČKOVANJA
točk
1.	Upravičenec nima stanovanja
a)	upravičencu, ki nima stanovanja (stanuje
v neustreznem provizoriju, neurejeni baraki) 100
b)	upravičencu, ki stanuje pri občanu lastniku stanovanjske hiše ali stanovanja ali pri imetniku stanovanjske pravice pripada glede na neto stanovanjske površine, ki odpade na enega stanovalca v stanovanju, katerega zaseda
—	do 4 mZ	80
—	nad 4 do 6 m*	70
—	nad 6 do 8m2	60
—	nad 8do 10 m2	50
—	nad 10 do 12 m2	40
—	nad 12 m2	/ 35
2. Upravičencu, ki je sam imetnik stanovanjske pravice in ima po površini neustrezno stanovanje, pripada glede na neto stanovanjsko površino, ki odpade na enega stanovalca v sta-
novanju
—	do 4m2	65
—	nd 4 do 6m2	60
—	nad 6 do 8 m2	55
—	nad 8 do 10 m2	50
—	nad 10 do 12 m^	45
—	nad 12 m2	30
3.	Upravičencu, ki je sam imetnik stanovanjske pravice in ima po površini ustrezno stanovanje, vendar neprimerno (točkovna vrednost stanovanja je manjša kot 60 točk) pripada glede na neto stanovanjsko površino, ki odpade na enega stanovalca, ki je v stanovanju
—	nad 4 m2	58
—	nad 4 do 6 m2	54
—	nad 6 do 8 m2	59
—	nad 8 do 10 m2	45
—	nad 10 do 12 m2	38
—	nad 12 m2	30
4.	Upokojencu, ki je sam imetnik stanovanjske pravice in ima po površini neustrezno stanovanje ali ki stanuje pri lastniku stanovanjske hiše (lastnik hiše ni v sorodu) pripada glede na neto stanovanjsko površino, ki odpade
točk
na enega stanovalca v stanovanju, ki ga upoko-
jenec zaseda:
—	do 15 m2	70
—	nad 15 do	28 m2	65
—	nad 28 do	42 m2	60
—	nad 42 do	57 m2	55
—	nad 57 m2	50
5. Uravičencu, ki ima glede gradbeno sanitarnih pogojev neustrezno stanovanje pripada naslednje število točk:
a) ni možnosti priključka vodovoda (upora-
ba deževnice, drugo)	14
ni vodovoda v zgradbi (na dvorišču)	10
ni vodovoda v stanovanju (je v zgradbi)	5
b)	— stanovanje nima stranišča (je izven
zgradbe)	'	8
—	stanovanje nima stranišča (je	v	zgradbi)	4
—	stranišče v souporabi	2
—	stanovanje nima kopalnice	4
—	kopalnica v souporabi	1
c)	stanovanje nima kuhinje	5
d)	kuhinja v souporabi	2
e)	stanovanje nima kleti oziroma	drvarnice	2
f)	vlažnost stanovanja
—	delna v enem prostoru (stavba zgrajena
iz opeke)	2
—	delna v enem prostoru (stavba zgrajena
iz kamna)	4
—	delna v vseh prostorih (stavba zgrajena
iz opeke)	6
—	delna v vseh prostorih (stavba zgrajena
iz kamna)	8
—	popolna (stavba zgrajena	iz	kamna)	12
g)	lega stanovanja
—	kletno stanovanje (nivo podov je več
kot 1 m pod nivojem zemljišča)	12
—	stanovanje v podpritličju, podstrešju z
mansardo	6
—	stano\'anje na podstrešju	4
h)	praktičnost in funkcionalnost stanovanja
—	visoki stropi	2
—	vhod v. posamezne prostore (stanovanjske') je iz hodnika, ki je v souporabi	4
—	vhod v posamezne stanovanjske prostore
ali sobo je iz dvorišča	6
—	slaba toplotna izolacija	2
—	slaba sončnost (majhna okna ali okna na
severni strani)	2
—	onesnažen zrak (prah in podobno)	3
—	ropot	2
—	stanovanje je nefunkcionalno za' stanovalca, ki stanuje v njem (preveliko)	5
6. Upravičencu, ki stanuje v stavbi, ki je predvidena za rušenje, ker je v razpadanju ali zaradi drugih razlogov, pripada	20
7.	Upravičencu, katerega otroci koristijo isti spalni prostor s starši ali spijo skupaj v enem prostoru pripada naslednje število točk:
a)	mladoletniki različnih spolov morajo spati skupaj s starši
b)	mladoletnik spi skupaj s starši ali dragimi člani družinskega gospodinjstva
c)	mladoletniki različnih spolov spijo skupaj
v enem prostoru
točk
d)	zaradi premajhne spalnice:
—	otrok spi v kuhinji	3
—	mladoletnik spi v kuhinji	6
8.	Družinsko stanje
Upravičencu pripada glede na število članov družine naslednje število točk:
—	samski
—	upokojenec
—	dva člana družine
—	trije Člani družine (otrok do 5 let)
—	trije člani	družine (otrok nad 5	let)	10
—	štirje	člani	družine	(otroka	do 5 let)	14
—	štirje	člani	družine	(otroka	nad	5 let)	20
in vsakega nadaljnjega člana družine se doda	5
9. Posebno težke okoliščine:
a) kot posebno težke okoliščine upravičenca se smatrajo težje bolezni v družini, invalidnost in drugo:
—	bolezen, ki je težje ozdravljiva — en
družinski član	10
—	več družinskih članov	20
—	prosilec ali član družine boluje za bo-
leznijo, mf katero posredno vpliva- neprimerno stanovanje (vlažnost, drugo)	12
—	upravičenec je delovni	invalid	10
—	upravičenec je vojaški ali mirovni voja-
jaški invalid	15
—	upravičenec je udeleženec	NOB	20
(upravičenec mora predložiti potrdilo
zdravnika — specialista)
10.	Upravičencu s stalnim prebivališčem na območju občine Litija pripada:
—	od 1 leta do	3 let	1
—	od 3 let do	5 let	3
—	od	5	let	do	8 let	6
—	od	8	do	10	let	8
—	od 10 do 12 let	'	10
—	od 12 do 15 let .	14
—	od	15	do	18	let	18
—	od	18	do	21	let	21
—	nad 21 let	25
11.	Upravičencu, ki je dalj časa zaposlen na območju občine Litija, pripada:
—	nad 1 leto do 2 let	1
—	nad 2 leti	do 4 let	4
—	nad 4 leta	do 6 let	7
—	nad 6 let	do 8 let	10
—	nad 8 let	do 10 let	15
—	nad 10 let	do 15 let	20
—	nad 15 let	do 20 let	25
—	nad 20 let	do 25 let	30
—	nad 25 let	35
(za družinske upokojence se upošteva čas zaposlitve zavezanca, po katerem prejema družinsko pokojnino)
12. Z ozirom na višino dohodka na člana gospodinjstva pripada upravičencem naslednje število točk:
— do 20 "/o povprečnega osebnega dohodka v
SRS	"	20
—	nad 20 "A povprečnega mesečnega oseb-
20	nega dohodka do	30%	15
—	nad 30% povprečnega mesečnega oseb-
10	nega dohodka do	40%	10
—	nad 40 % povprečnega mesečnega osebnega do-
M	hodka do 50%	5
co -a m to
\
1510.
Na podlagi 37., 67. in 68. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 24. do 32. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 5/81) in 16. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (sprejetega dne 24. 5. 1982), je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne 3. junija 1982 sprejel
PRAVILNIK
o pogojili in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice v občini Litija
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	Člen
S tem pravilnikom se določajo merila in ureja postopek za delno nadomeščanje stanarin (v nadaljnjem besedilu: subvencioniranj e) občanom — imetnikom stanovanjske pravice na družbenih ali zasebnih stanovanjih.
Ta pravilnik opredeljuje zlasti naslednje:
—	vire sredstev in upravljanje s sredstvi za subvencioniranje,
—	upravičence za subvencioniranje,
—	pogoje in merila ža subvencioniranje,
—	način in postopek za subvencioniranje,
—	delo in naloge odbora za družbeno pomoč.
II. VIRI SREDSTEV IN UPRAVLJANJE S SREDSTVI ZA SUBVENCIONIRANJE
2.	člen
Sredstva za subvencioniranje določi z letnim finančnim načrtom skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost) v okviru sredstev, namenjenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki je na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija za obdobje 1981—1985 izločajo in namensko ne- \ povratno združujejo delavci OZD in delovnih skupnostih, delovni ljudje ter občani, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opi%vljajo umetniško ali drugo dejavnost.
3.	člen
Sredstva za subvencioniranje, določena v 2. členu tega pravilnika, vodi stanovanjska skupnost na računu sredstev enote za družbeno pomoč.
4.	člen
S sredstvi za subvencioniranje upravljajo delegati v skupščini stanovanjske skupnosti.
TU. UPRAVIČENCI DO SUBVENCIJE
5.	člen
Pravico do Subvencije ima vsak imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanovanju, stanovanju v
lasti občanov ali civilnopravnih oseb, če izpolnjuj* pogoje po določbah tega pravilnika.
6.	člen
Do subvencije ni upravičen imetnik stanovanjske pravice v naslednjih primerih:
—	če oddaja stanovanje ali del stanovanja v podnajem,
—	če uporablja stanovanje ali del stanovanja za poslovne prostore ali obrtno dejavnost,
—	če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva lastnik stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda,
—	če zaseda nadstandardno stanovanje glede na število članov gospodinjstva in če je odklonil ponu-deno zamenjavo za standardno stanovanje,
—	,če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva sposoben za delo, pa je iz neupravičenih' razlogov nezaposlen, kar se dokaže z ustrezno dokumentacijo,
—	če je imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva lastnik avtomobila nad 1000 cm3 4 5.
To določilo ne velja za invalide, katerim je vozilo nujno potrebno iz zdravstvenih razlogov.
IV. POGOJI IN MERILA ZA SUBVENCIONIRANJE
■7. člen
Subvencija je odvisna od premoženjskega stanja imetnika stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva ter od velikosti stanovanja glede na število članov gospodinjstva, ki ga uporabljajo.
Ne glede na premoženjsko stanje imetnika stanovanjske pravice in članov gospodinjstva, je upravičenec do subvencije dolžan prispevati najmanj 20 °/» stanarine.
8.	člen
Imetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal subvencijo za stanovanje, katerega stanovanjska površina je v skladu z dogovorjenim standardom stanovanja v občini Litija in ki lahko znaša za:
1	družinskega člana
2	družinska člana
3	družinske člane'
4	družinske člane
enosobno
enoinpolsobno alL dvosobno
dvosobno
trosobno
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva pa še največ do 15 m3.
Odstopanje od standardne stanovanjske površine je možno do 10“/o, pri stanovanjih, starejših od 50 let, je možno odstopanje do 30 °/o.
9.	člen
Imetnik stanovanjske pravice, katerega površina stanovanja glede na število članov gospodinjstva presega dogovorjeni standard iz prejšnjega člena, ima pravico zahtevati od stanodajalca zamenjavo stanovanja.
V primeru, da stanodajalec zahtevku ne more ugoditi, ker nima na razpolago ustreznega stanovanja, ima imetnik stanovanjske pravice ne glede na določilo 8. člena tega pravilnika pravico do uveljavljanja subvencije, dokler se mu ne ponudi ustrezna zamenjava, če izpolnjuje ostale pogoje iz tega pravilnika.
Kolikor se imetniku stanovanjske pravice ponudi v zamenjavo ustrezno manjše stanovanje, pa te zamenjave noče izvršiti, izgubi pravico do uveljavljanja subvencije.
10.	člen
Imetnik stanovanjske pravice je upravičen do subvencije, če je višina njegov®? dejanske stanarine višja od ugotovljene znosne stanarine prosilca. Znosna stanarina je izračunana v odstotkih od dohodkov gospodinjstva in znaša:
Tip gospodinjstva	*/#
enočlanska gospodinjstva	7,4
dvočlanska gospodinjstva	6,5
tročlanska gospodinjstva	4,9
štiričlanska gospodinjstva	4>4
petčlanska gospodinjstva	3,5
šestčlanska gospodinjstva	3,4
sedem in veččlanska gospodinjstva	2,5
Subvencija stanarine je upravičena takrat, kadar je odstotek stanarine v dohodku gospodinjstva, ki ga gospodinjstvo mora plačati', višji od odstotka znosne stanarine v istem dohodku gospodinjstva. Razlika med tako izračunanima zneskoma je višina letne subvencije.
11.	člen
V letni dokazljivi dohodek gospodinjstva se štejejo naslednji dohodki:
1.	dohodki iz delovnega razmerja,
2.	dohodki od honorarjev pogodbenega ali popoldanskega dela,
3.	vse oblike nadomestil osebnih dohodkov,
4.	dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti,
5.	prejemki od pokojninskega ali invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov,
6.	dohodki po predpisu o varstvu borcev in vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne,
7.	dohodki od premoženja,
8.	štipendije, preživnine in vse že dodeljene socialno varstvene pomoči.
12.	člen
Ne glede na navedene kriterije lahko skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti prizna subvencijo imetnikom stanovanjske pravice, ki glede na dokazljivi dohodek gospodinjstva niso upravičeni do subvencije, živijo pa v težkih socialnih in zdravstvenih razmerah.
Subvencija po prvem odstavku tega člena se odobrava po predhodni uskladitvi v skupnosti Socialnega varstva Litija.
V.	NAČIN IN POSTOPEK ZA SUBVENCIONIRANJE
13.	člen
Stanovanjska skupnost enkrat letno, praviloma v mesecu januarju objavi razpis o pogojih za dodelitev subvencije v glasilu 'občanov. Udeleženci razpisa imajo pravico do subvencije s 1. januarjem tekočega leta. Pravica do subvencije preneha 31. IZ v tekočem letu.
14.	člen
Razpis mora vsebovati naslednje podatke:
—	pogoje, ki jih mora izpolnjevati imetnik stanovanjske pravice do subvencije,
—	osnovne podatke, ki jih mora imetnik stanovanjske pravice navesti v zahtevku,
y — dokazila, ki jih mora imetnik stanovanjske pravice predložiti k zahtevku,
—	rok za zbiranje zahtevkov.
15.	člen
Pravico do subvencije uveljavlja upravičenec s pismenim zahtevkom, ki ga vloži pri stanovanjski skupnosti. Zahtevku je potrebno priložiti .naslednja dokazila:
—	potrdilo o letnih dokazljivih dohodkih članov gospodinjstva za preteklo leto,
—	potrdilo o številu članov gospodinjstva,
—	izjavo upravičenca o drugih dohodkih gospodinjstva,
—	izjavo, da imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva ni lastnik vseljivega stanovanja, vseljive stanovanjske hiše ali vikenda,
—	izjavo, da imetnik stanovanjske pravice ali eden od članov gospodinjstva ni lastnik avtomobila nad 1000 cm3.
Imetniki stanovanjske pravice, ki uveljavljajo pravico do subvencije po 12. členu tega pravilnika, morajo poleg navedenih dokazil predložiti še:
—	odločbe pristojnih komisij SPIZ, zaposlovanja, zdravstva, o imetniku stanovanjske pravice o zdravstvenem stanju oziroma invalidnosti in odločbo pristojnega oddelka pri skupščini občine, če gre za vojaško vojnega invalida,
—	odločbo komisije o razvrstitvi otrok in mladoletnikov o duševnem in telesnem razvoju.
Mnenje pristojne krajevne skupnosti v kateri imetnik stanovanjske pravice stanuje oziroma komisije za socialna vprašanja v krajevni skupnosti si priskrbi samoupravna stanovanjska skupnost sama.
16.	člen
V tridesetih dneh po zaključku razpisa za subvencije odbor skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti odloči o odobritvi ali zavrnitvi subvencije po predlogu odbora za družbeno pomoč.
17.	člen
Imetnik stanovanjske pravice lahko poda stanovanjski skupnosti zahtevek za subvencioniranje tudi med letom, ko nastopijo okoliščine za upravičenost do subvencije. Zahtevku za subvencijo je potrebno priložiti dokazila po 15. členu tega pravilnika.
Pravico do subvencije ima imetnik stanovanjske pravice od prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahtevka in je spoznan za upravičenca.
Pravica do subvencije preneha 31. decembra v tekočem letu.
18.	člen
Imetniki stanovanjske pravice, ki izpolnjujejo pogoje za subvencijo tudi naslednje leto, morajo vložiti ponovno zahtevo v naslednjem letu oziroma v 30 dneh po spremembi okoliščin za upravičenost do subvencije.
VI.	DELO IN NALOGE ODBORA ZA SOLIDARNOST IN ZA VZAJEMNOST V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
19.	člen
O pravici do delne nadomestitve stanarine odloča odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu. Na seje odbora je povabiti predstavnika Skupnosti socialnega varstva občine Litija.
20.	Člen
Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu obravnava vloge in pregleda dokumentacije posameznih prosilcev ter sklepa o odobritvi ali zavrnitvi njihovih zahtevkov«.
21.	člen
Skupščina stanovanjske skupnosti obvesti ob izidu razpisa ali posameznega zahtevka med letom vsakega prosilca z odločbo.
Na izdane odločbe je možna pritožba v roku 15 dni po prejemu na zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija.
22.	člen
Odbor za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu lahko tudi med letom zahteva od upravičenca dokazila, iz katerih je razvidno, da je družbena pomoč pri subvenciji upravičena oziroma neupravičena zaradi naknadne spremembe premoženjskih in drugih pogojev. Kolikor upravičenec v roku 15 dni ne predloži zahtevanih dokumentov, mu preneha pravica do subvencije. Pravica do subvencije preneha tudi, če se naknadno ugotovi, da je upravičenec predložil netočne podatke. Neupravičeno sprejeto subvencijo je imetnik stanovanjske pravice doL Žan povrniti.
Strokovne, administrativne, finančne in druge zadeve za odbor opravlja delovna skupnost Samoupravne komunalpe in stanovanjske skupnosti občine Litija.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika sprejema zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
24.	člen
Pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Pravilnik se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-1/82-2
Litija, dne 3. junija 1982.
Predsednica
zbora uporabnikov skupščine ». Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija
Dana Babič 1. r.
1511.
Na podlagi določil 3. Člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), 9. člena zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/76) in 16. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija, je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija na seji dne 3. junija 1982 sprejel
PRAVILNIK
o postopku in pogojih za prodajo stavb, posameznih
delov stavb, stanovanjskih hiš in stanovanj
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se ureja prodaja stavb, posameznih delov stavb, stanovanjskih hiš in stanovanj.
2.	člen
Promet stavb, posameznih delov stavb, stanovanjskih hiš in stanovanj se opravi na ustni javni dražbi/
Stanovanjske hiše in stanovanja je mogoče prodati tudi z zbiranjem pismenih ponudb.
3.	člen
Postopek za izvedbo ustne javne dražbe oziroma zbiranja pismenih ponudb opravi komisija za prodajo stavb, posameznih delov stavb, stanovanjskih hiš in stanovanj.
Komisija je sestavljena iz 3 članov in jo imenuje skupščina stanovanjske skupnosti.
4.	člen
Predstavniki pravnih oseb se morajo izkazati s pismenimi pooblastili.
II. USTNA JAVNA DRAŽBA
5.	člen
Ustna javna dražba (v nadaljevanju: dražba) se opravi pod naslednjimi pogoji, ki morajo obsegati:
a)	splošne pogoje:
—	točno označbo nepremičnine z zemlj iško-knjiž-ntini podatki,
—	podatki iz katastra, pri stanovanjih opis stanovanja,
—	določbe o višini varščine,
—	rok o plačilu kupnine oziroma določbe o pogojih za kreditiranje kupnine
—	izklicna cena.
b)	podrobnejše pogoje:
—	kratko navedbo pritiklin nepremičnine, ki se prodaja, •
—	označbo služnosti, preužitkov, rednih bremen, ki jih mora prevzeti najboljši ponudnik oziroma kupec,
—	označbo časa, kdaj preide nevarnost uničenja ter poškodovanja nepremičnine in koristi na kupca.
Dražb ene pogoje za vsako prodajo določi komisija iz 3. člena tega pravilnika v skladu z zakoni in nadaljnjimi določbami tega pravilnika.
v
6.	člen
Razpis dražbe mora vsebovati splošne dražbene pogoje iz 5. člena točke a), naziv in sedež prodajalca, čas in kraj, kjer bo dražba in navedbo kje se lahko interesenti pred dražbo sezanijo s podrobnejšimi pogoji. Med razpisom dražbe ii} dražbo mora preteči najmanj 15 dni.
Dražbo se razpiše na krajevno običajen način (po zakonu o prometu z nepremičninami, člen 9).
7.	člen
Varščina, ki jo morajo interesenti položiti do začetka dražbe, ne sme biti manjša kot 10 % izklicne cene.
Varščina se položi pri komisiji za izvedbo dražbe in se ob neuspeli dražbi takoj vrne.
8.	člen
Izklicna cena se določi po prometni vrednostL Prometna vrednost se ugotovi s cenitvijo. Cenitev ne more biti starejša od enega leta.
9.	člen
Kupnina se plača ob podpisu pogodbe na žiro račun prodajalca. V kupnino se všteje tudi varščina, ki jo je kupec položil pred pričetkom dražbe.
10.	člen
Kupnina se lahko kreditira.
Pri prodaji na kredit ne sme biti polog kupca nižji od 25 °/o izklicne cene in mora biti plačan najkasneje v 30 dneh po sklenitvi pismene pogodbe.
Začetek odplačevanja kredita ne more biti odložen. Najdaljša doba odplačila je 10 let.
Najmanjša obrestna mera je 4%>.
11.	člen
Posest in učinek na dražbi prodane nepremičnine nastopi najboljši ponudnik oziroma kupec ob zaključku dražbe, če je kupnina plačana v celoti sicer pa ob sklenitvi pismene pogodbe.
S tem trenutkom pride na najboljšega ponudnika — kupca tudi nevarnost zničenja in poškodovanja nepremičnine, prodane na dražbi.
12.	člen
Pisna pogodba se,' sklene najkasneje v roku 10 dni po zaključku dražbe. Na podlagi kupne pogodbe se nepremičnina vpiše na ime kupca v zemljiški knjigi.
13.	člen
Davke in stroške prepisa nosi kupec nepremičnine.
14.	člen
Dražbo vodi predsednik komisije iz 3. člena tega . pravilnika.
15.	člen
O poteku dražbe se piše zapisnik, ki mora vse- ' bovati:
—	ime in priimek članov komisije,
—	ime in priimek zapisnikarja,
—	čas pričetka dražbe,
—	čas ko je predsednik komisije pozval navzoče osebe, naj podajo ponudbo,
—	ime in priimek vseh udeležencev pri dražbi.
ki so položili kavcijo,
—	vse ponudbe, ki so bile podane z imeni in priimki ponudnikov,
—	popolne osebne podatke najboljšega ponudnika,
—	podpise članov komisije.
16.	člen
Nepremičnina se lahko proda neposredno samo v primeru, ko dražba ni uspela in to v teku enega meseca po neuspeli dražbi in ne pod izklicno ceno.
III.	ZBIRANJE PISMENIH PONUDB
17.	člen
Zbiranje pismenih ponudb se opravi na podlagi javnega razpisa.
Javni razpis mora vsebovati:
—	točno označbo nepremičnine,
—	ocenitev nepremičnine
—	rok za oddajo ponudbe,
—	datum in uro odpiranja ponudb,
—	naslov, kam se ponudbe pošljejo,
—	oznako z opozorilom glede označbe ponudbe.
18.	člen
Komisija iz 3. člena o odpiranju ponudb in ugotovitvi najboljšega ponudnika sestavi zapisnik.
Zapisnik mora vsebovati:
—	datum in uro odpiranja ponud.,
—	sestavo komisije,
—	osnovne podatke ponudnikov ter višino njihovih ponudb,
—	popolne podatke najboljšega ponudnika,
—	podpise članov komisije.
19.	člen
Za presojo, katera ponudba je najugodnejša, komisija upošteva naslednje kriterije:
f
—	ponudeno ceno,
—	ponudene plačilne pogoje.
Pri enako ugodnih ponudbah imajo prednost stanovalci, ki že uporabljajo stanovanjsko hišo ali stanovanje ali ki izpraznijo stanovanje stanovanjske skupnostL	'
>
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika sprejema zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
Pravilnik prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/82-1
Litija, dne 3. junija 1982.
Predsednica zbora uporabnikov
Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnpsti občine Litija
Dana Babič 1. r
LOGATEC
1512.
Na podlagi 132. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78) in statutarnega sklepa o spremembi statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 28/82), je Skupščina občine Logatec na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 15. julija 1982 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o številu delegatskih mest v zborih občinske skupščine
1.	člen
V	odloku o številu delegatskih mest v zborih občinske skupščine (Uradni list SRS, št. 7/82) se v 2. členu prvi odstavek spremeni in glasi:
»Zbor združenega dela ima 26 delegatskih mest.«
2.	Men
V	3. členu se prva alinea spremeni in glasi:
»— 18 delegatov iz organizacij združenega dela, temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz področja gospodarstva.«
Spremeni se četrta alinea, ki glasi:
»— 1 delegata iz delovnih skupnosti iz področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, skupnih strokovnih služb, samoupravnih interesnih, skupnosti in milice.«
Za četrto alineo se doda nova alinea, ki glasi:
»— 1 delegata iz oboroženih sil«
3.	člen
V	4. členu se:
V	4. točki črta osma alinea — Iskra — obrat Hotedršica.
Za 14. točko se doda nova 14.a točka Iskra — obrat Hotedršica.
V	17. točki se črta alinea — Garnizon JLA.
Za 17. točko se doda nova 17.a toMca Garnizon
. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 013-1/81	l
Logatec, dne 16. julija 198*
Predsednik Skupščina občine Logatec
Rudi Lipovec 1. r.
MOZIRJE
1513.
Na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev.v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 36/72. 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 2/81 in 23/82) in 152. Mena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79 in 30/80) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 30. julija 1982 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 1/78 in 18/81) se v tarifni št. Ib doda besedilo: »ter od prometa rabljenih motornih koles s prostornino motorja nad 125 ccm«.
2.	člen
V	tarifni št. 2 se v zadnji alinei 1. točke stopnja »45 %>« nadomesti s stopnjo »50 %>«.
V	2. točki tarifne št. 2 se stopnja »45 %>« nadomesti s stopnjo »60°/o«. V opombi k tarifni št, 2 se doda nova
7.	točka, ki se glasi: »Davka po tej tarifni št. ne plačujejo naslednje visokogorske planinske postojanke:
— Kocbekov dom na Korošici
— Frischoufov dom na Okrešlju
— Koča na Klemenči jami pod Ojstrico
— Koča na Loki pod Raduho
— Koča na Grohatu na Raduhi .
— Dom na Menini planini
—- Antejev bivak na Travniku«.
Oprostitev plačila prometnega davka je šteti kot odstopljena sredstva za namene opredeljene v družbenem dogovoru o financiranju sanacije, povečanju zmogljivosti, vzdrževanju in gradnji visokogorskih planinskih postojank in nadela vi plaijinskih potov (Uradni list SRS, št. 16/81).
3.	člen
V	opombi k tarifni št. 10 se doda nov odstavek, ki se glasi: »davek po tej tarifni številki se ne plačuje od plačil za prevoz kruha za potrebje prebivalstva na območju občine Mozirje«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-10/82-0
Mozirje, dne 30. julija 1982.
Predsednik
x	Skupščine občine
Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
1514.
Na podlagi 36. in 38. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 140. in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79, 30/80 in 8/82) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela dne 30. julija 1982 in zb|ira krajevnih skupnosti dne 30. julija 1982 sprejela naslednji
SKLEP
I
Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Mozirje se pooblašča za izdelavo lokacijskih dokumentacij v zazidalnih okoliših.	1
II
Z dnem uveljavitve tega sklepa, preneha veljati sklep o pooblastilu Komunalnemu podjetju Mozirje (Uradni list SRS, št., 21/75).
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
' St. 350-3/82-0
Mozirje, dne 30. julija 1982.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
SLOVENSKA BISTRICA
1515.
Na podlagi 94. in 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SRS ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) in 7. člena odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Uradni list SRS, št. 7/80) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica na 6. seji. dne 22. junija 1982 sprejel •
ODREDBO
o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih in strokovnih službah skupščine in izvršnega sveta občine Slovenska Bistrica
1.	člen
Ta odredba določa začetek, trajanje, razporeditev in konec delovnega časa v upravnih organih in strokovnih službah skupščine in izvršnega sveta občine 'Slovenska Bistrica. (v' nadaljnjem besedilu: upravni organi).
2.	člen
Delovni čas traja 42 ur tedensko.
Upravni organi Skupščine občine Slovenska Bistrica delajo vse delovne dni, razen ob sobotah.
V primerih, ko to narekuje značaj nalog upravnega organa ali način njegovega dela, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ, v soglasju z izvršnim svetom, razporedi delovni čas drugače, tako da upravni organ, posamezna notranja organizacijska enota ali določeni delavec upravnega organa, dela tudi v soboto oziroma v nedeljo.
3.	člen
Delovni čas v upravnih organih se razporedi tako, da obvezno zajema čas prisotnosti vsak delovni dan med 7. in 13. uro, v ponedeljek in sredo pa tudi med 13. in 16. uro.	S
V primerih; ko to narekuje značaj nalog upravnega organa, lahko funkcionar, ki vodi upravni organ v soglasju z izvršnim svetom razporedi v upravnem organu, posamezni notranji organizacijski enoti ali za posameznega delavca delovni čas drugače, pri čemer ne sme zmanjšati skupnega števila uradnih ur, določenega v 9. členu te odredbe.
4.	člen
Premakljivi delovni čas. je vsak delovni dan med 6. in 7. uro, 13. in 14. uro ter ponedeljek in sredo med
16.	in 17. uro.
Upravni organi, notranja organizacijska enota, ali določeni delavec, ki ima delovni čas v skladu z drugim odstavkom 2. oziroma 3, člena te odredbe posebej določen, praviloma nima premakljivega delovnega časa.
Prihod na delo pred 6. uro in odhod iz dela po
17.	uri oziroma izven časa, določenega v smislu drugega odstavka tega člena, se ne všteva v delovni čas.
5.	člen
Pri uporabi premakljivega delovnega časa morajo delavci svojo delovno obveznost izravnati z 42 urnim-delovnim tednom tajco, da ure poračunajo tedensko \ oziroma do tistega dne v tednu, ko se zaključi mesečna evidenca delovnega časa. Pri tem pa ne sme skupni delovni čas presegati 10 ur na dan.
6.	člen
Delovni čas čistilk ter drugih delavcev v pomožno tehničnih službah je organiziran po razporedu, ki ga predpiše v soglasju z 'izvršnim švetom funkcionar, ki vodi upravni organ, v čigar delovno področje te službe spadajo.
Če narava del in nalog delavcev, navedenih v prejšnjem odstavku to terja, se delovni čas razporedi tako, da znaša v določeni dobi med letom več kot 7 ur na dan, v preostalem delu te dobe pa manj kot 7 ur na dan. Pri tem pa skupni delovni čas pri omenjeni dobi ne sme biti v povprečju daljši od 42 ur na teden.
7.	člen
Prihod in odhod delavcev na delo in iz dela se evidentira na način, kot je določeno v navodilu za evidentiranje in obračunavanje delovnega časa.
8.	člen
S posebnim nalogom lahko odredi funkcionar, ki vodi upravni organ, opravljanje določenih del in nalog tudi v soboto, nedeljo in na praznik, kadar je to nujno potrebno za izvršitev določene naloge.
9.	člen
Uradne ure za neposredno poslovanje upravnih organov za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela, za druge samoupravne organizacije in skupnosti ter za druge osebe (v nadaljnjem besedilu: uradne ure) so v ponedeljek, sredo in petek od 8. do
12.	ure, v ponedeljek in sredo pa tudi od 14. do 16. ure, razen tistih upravnih organov oziroma notranjih organizacijskih enot, ki lahko v skladu s to odredbo drugače določijo Uradne ure
10.	člen
V	občinskem sekretariatu za notranje zadeve, občinskem sekretariatu za ljudsko obrambo in referatu za odmero davka od prometa z motornimi vozili ter referatu za evidentiranje računov, obračun prometnih davkov in prispevkov iz delovnih razmerij pri zasebnikih v občinski upravi za družbene prihodke, so uradne ure:
—	vsak delovni dan od 8. do 12. ure,
—	v pondelejek in sredo tudi od 14. do 16. ure.
11.	člen
V	času, ki je določen kot uradne ure za stranke, morajo biti vsi delavci v svojih delovnih prostorih. Dnevni odmor mora biti organiziran tako, da se delo ne prekine v času, ki je v 9., 10. in 12. členu te odredbe določen za uradne ure.
12.	člen
Upravni organi morajo v svojem delovnem času tudi izven uradnih ur na ustrezen način zagotoviti poslovanje za delovne ljudi in občane, OZD, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter druge pravne osebe, zlasti:
—	dajanje pojasnil in napotkov, ki so pomembna za uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje obveznosti pri teh organih,
—	sprejemanje vlog in dajanje strokovne pomoči pri njihovi sestavi, .
—	opravljanje drugih nujnih zadev.
Opravljanje teh nalog zagotovijo upravni organi v sprejemno informacijski pisarni;
V	sprejemno informacijski pisarni so uradne
ure:
—	torek, četrtek in petek od 7. do 13. ure,
—	ponedeljek in sredo od 7. do 16. ure.
13.	člen
Razporeditev delovnega časa in uradnih ur mora biti označena na vidnem mestu v poslovnih prostorih upravnih organov.
14.	člen
Uradne ure OZD, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenih organizacij in društev, ki opravljajo na podlagi javnega pooblastila določene upravne in strokovne naloge iz pristojnosti upravnih organov, se določijo v aktu, s katerim se na organizacijo prenesejo javna pooblastila
15.	člen
Določbe te odredbe se smiselno uporabljajo tudi za delovni čas skupne uprave inšpekcijskega nadzorstva občin Maribor, Lenart in Slovenska Bistrica, enote v Slovenski Bistrici, enote Temeljnega sodišča v Slovenski Bistrici, občinskega sodnika za prekrške, družbenega pravobranilca, samoupravljanja, samoupravnih interesnih skupnosti občine Slovenska Bistrica in službe družbenega knjigovodstva, ekspoziture Slovenska Bistrica, če ni za posamezno teh organov z zakonom ali drugim predpisom, izdanim na podlagi zakona, drugače določeno.
16.	Člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, se preneha uporabljati odlok o določitvi delovnega časa v organu uprave Skupščine občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik Maribor, št. 6/72) in odlok o spremembi odloka o določitvi delovnega časa v organu uprave Skupščine občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik Maribor, št. 14/76).
17.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1982 dalje.
St. 1/3-14-2/82
Slovenska Bistrica, dne 22. junija 1982.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica
Stanislav Kovač, dipl. inž. 1. r.
ŠMARJE PRI JELŠAH
1516.
Skladno z 12. in 13. členom zakorta o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 215. členom statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 4/75, 10/75, 3/78 ih 6/82) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine 'občine Šmarje pri Jelšah v soglasju s kmetijsko zemljiško skupnostjo občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 20. julija 1982 sprejela
ODLOK
0	urbanističnem načrtu območja naselja Šmarje pri
Jelšah
1.	člen
Da se zagotovijo možnosti za načrten gospodarski in družbeni, razvoj ter smoterno graditev kraja se sprejme urbanistični načrt območja naselja Šmarje pri Jelšah.
2.	člen
Sestavni del tega odloka je elaborat »Urbanistični načrt območja naselja Šmarje pri Jelšah«, ki ga je izdelal Razvojni center Celje, januarja 1981 št. 20/79 in je sestavljen iz treh knjig
—	knjiga 1 — strokovno gradivo in
—	knjiga .2 — tekstualni in grafični del v merilu
1	: 5000.
3.	člen
Območje urbanističnega načrta naselja Šmarje pri Jelšah obsega tudi vaška naselja- Stranje, Belo, Gaj, Korpule, Preloge, Bobovo, Mala Pristava, Dvor, Senovica, del Moči in Vrh, Globoko del, Zadrže in Predenca.
4.	člen
Na podlagi urbanističnega načrta območja naselja Šmarje pri Jelšah se izdelajo zazidalni načrti za posamezne predele s tem, da se z izgradnjo po etapah zaključijo posamezni zazidalni otoki.
5.	člen
Skupščina občine Šmarje pri ' Jelšah usklajuje vsakih 5 let urbanistični načrt s spremenjenimi go-sppdarskimi razmerami in splošnimi potrebami in koristmi.
9.	člen
Nadzor nad izvajanjem urbanističnega načrta opravlja v okviru zakonodaje pristojna urbanistična inšpekcija.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Šmarje pri Jelšah, dne 20. julija 1982.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbek, inž. 1. r.
1517.
Skladno z 12. in 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 215. členom statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 4/75, 10/75, 3/78 in 6/82) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine Šmarje pri Jelšah v soglasju s kmetijsko zemljiško skupnostjo občine Šmarje pri Jelšah na seji dne 20. julija 1982 sprejela
ODLOK
o zazidalnem načrtu za stanovanjsko sosesko Podčetrtek — kare PSI in PS2
1. člen
Sprejme se zazidalni načrt za stanovanjsko sosesko Podčetrtek — kare PSI in PS2, ki ga je izdelal Razvojni center Celje meseca septembra 1980 št. 29/80.
2.	člen
Zazidalni načrt vsebuje tekstualni in grafični del vključno s predračunom ter projektom arhitektonske zasnove, projektom komunalnih naprav in pravilnikom za izvajanje zazidalnega načrta.
3.	člen
Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom in organizacijam združenega dela pri upravnem organu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah pristojnem za urbanizem in krajevni skupnosti Podčetrtek.
4.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja občinska urbanistična inšpekcija.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Šmarje pri Jelšah, dne 20. julija 1982.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbek, inž. 1. r.
1518.
Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem, planiranju (Uradni Ust SRS, št- 16/67, 27/72 in 8/78) in 215. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni Ust SRS, št 4/75, 10/75 in 6/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. julija 1982 sprejela
ODLOK
o prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in prepovedi sprememb v vrsti rabe zemljišč na območju Soseske S 3 urbanističnega na-a naselja Rogatec
1.	člen
Zaradi nemotene priprave zazidalnega načrta za stanovanjsko gradnjo na območju Soseske S 3 urbanističnega načrta naselja Rogatec se razglasi prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč in prepoved sprememb v vrsti rabe zemljišč območju določenim in prostorsko prikazanem s projektom, št. 306/74, ki ga je izdelal Razvojni Center Celje in je sestavni del odloka o urbapUtičnem načrtu naselja Rogatec (Uradni list SRS, št. 18/75).
2.	člen
Prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč in prepoved sprememb v vrsti rabe zemljišč obsega območje Soseske S 3 v k. 0- Rogatec in sicer:
Izhodiščna točka je pa tromeji pare. 195/1, 198/3 in 960/1.
Meja poteka od izhodiščne točke po R cesti pare. 960/1 .v smeri Rogatec—Dobovec do tromeje s pare. 960/4 in 321/5. Nadaljuje proti severu po vzhodni strani pare. 960/4, 321/1, po severnih delih pare. 322. .252/2, 252/1 in 251. Dalje proti severu ob vzhodni strani pare. 248/2, po severni' strani pare. 248/1, po vzhodnem delu pare. 244, po južnem delu pare. 237/2, po vzhodnem iri severnem delu pare. 236, po severnem delu pare. 237/1, po vzhodnem delu pare. 229 in 230 do občinske ceste pare. 963. Meja se nadaljuje po občinski cesti pare. 963 proti jugu do pare. 223. Tu se obrne proti zahodu po severnih straneh pare. 223, 221, 215/1, 215/3, 215/2 in 213/2. Meja. se obrne proti severu ob vzhodni strani pare. 210/6 in 210/4. Nadaljuje proti zahodu po severni strani pare. 210/4, 210/5, 211/2 in 198/2. Tu se obrne proti jugu po zahodnem delu pare. 198/2 do sever, dela pare. 200/2. Zopet nadaljuje proti zahodu in sicer po severnih delih pare. 200/2, 200/1, 201 in 203/2 seka občinsko cesto pare. 964 in. nadaljuje proti zahodu po severnih delih pare. 194 in 196/2 ter preide na občinsko cesto pare. 1033/1 in po isti proti jugu do pare. 195/1. Nadaljuje §e po cesti pare. 195/1 na izhodiščno točko.
3.	člen
Prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije in prepoved sprememb v vrsti rabe zemljišč na območju opisanem v 2. členu tega odloka velja od dneva uveljavitve tega odloka do dneva, ko bo pričel veljati zazidalni načrt, vendar ne- dalj kot tri leta.
4.	člen
, Zazidalno območje opisano v 2. Slenu tega odloka je stalno na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu,
5.	člen
Vloge občanov, delovnih in drugih organizacij, vložene pri pristojnem občinskem upravnem organu pred uveljavitvijo tega odloka, bodo obravnavane po predpisih, ki so veljali v času njihove vložitve.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Šmarje pri Jelšah, dne 20. julija 1982.
Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah
Anton Dirnbek, inž. 1. r.
POPRAVEK
V sklepu o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in prepovedi graditve vseh objektov na območju Velike planine, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 24-1230/82 z dne 1. julija 1982 se zaradi napak popravi 1. točka sklepa, ki se pravilno glasi:
>'S tem sklepom se uvede splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved spremembe katastrskih kultur in prepoved graditve vseh objektov na območju Velike pianine, Male planine, Kisovca, Dola, Rzenikh, Marjaninih njiv in Gojški planini, dokler ne bo v skladu s 4. členom odloka o novelaciji urbanističnega programa za območje Kamnika (Uradni list SRS, št. 5/78) izdelan in sprejet urbanistični načrt za navedena obrnočja.«
Št. 351-4/82
Kamnik, dne 5. avgusta 1982.
Predsednik Skupščine občine Kamnik
mag. Ivan Justinek, 1. r.
POPRAVEK
V odloku o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 27/82) se drugi odstavek 2. člena pravilno glasi:
»Osnova za obračun je BOD, obveznost pa se plača ob izpjačilu mesečnih'akontacij OD.«
Skupščinska pisarna Skupščine občine Slovenska Bistrica
VSEBINA
Stran
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
14S3. Sklep o pooblastitvi in določitvi organizacije združenega dela za opravljanje tehničnih pregledov radijskih postaj	1873
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJ^
1494.	Družbeni dogovor o natančnejši razčlenitvi meril za uporabo v zakonu o združenem delu določenih pogojev za organiziranje oziroma za spremembe v organiziranju temeljnih organizacij združenega dela ’ energetskih dejavnosti in o smernicah za organiziranje drugih organizacij združenega dela v energetskem gospodarstvu	1873
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1495.	Sltlep o dopolnitvi sklepa o preračunu vrednosti
programa za leto 1982 iz realne vrednosti (po cenah leta 1980) na nominalno vrednost, sprejetega na skupščini	Občinske	zdravstvene	skupnosti Celje	1877
1496.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o prispev-
kih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti	Celje od	1.	januarja	1982	dalje	1878
1497.	Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proiz-
vode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev	(Cerknica)	1878
1498.	Sklep o javni razgrnitvi sprelnemb in dopolnitev
urbanističnega reda za območje Tuhinjske doline (Kamnik)	1879
1499.	Sklep o soglasju k cenam geodetskih storitev
(Kamnik)	1879
1500.	Odredba o pošiljanju cenikov za posamezne proiz-
vode in storitve občinski skupnosti za cene v potrditev (Kamnik)	"	1879
1501.	Odredba o oblikovanju prodajnih cen v prometu
blaga na debelo in na drobno (Kamnik)	1880
1502.	Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih
ter drugih preiskavah v letu 1982 (Kamnik)	1881
1503.	Sklep o proizvodih in storitvah, za katere se ob-
činski skupnosti za cene pošiljajo obvestila o cenah zaradi spremljanja (Kamnik)	1882
1504.	Sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v
delovni organizaciji ITAS Kočevje (Kočevje)	1883
1505.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne
stanovanjske skupnosti občine Litija	1884
1506.	Statut Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija	1892
1507.	Poslovnik o delu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Litija	1901
1508.	Pravilnik o obvezni zagotovitvi lastne udeležbe
za pridobitev stanovanjske pravice na družbeno najemnih stanovanjih, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija	1907
1509.	Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje
družbenih najemnih stanovanj in sredstev solidarnosti v občini Litija	1909
1510.	Pravilnik o pogojih in merilih za delno nadomeščanje stanarin imetnikom stanovanjske pravice
v občini Litija	1915
15l"l- Pravilnik o postopku in pogojih za prodajo stavb, posameznih delov stavb, stanovanjskih hiš in stanovanj (Litija)	1917
1512.	Odlok o spremembi odloka o številu delegatskih
mest v zborih občinske	skupščine (Logatec)	1919
1513.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov
in od plačil za storitve (Mozirje)	1919
1514.	Sklep o pooblastitvi Samoupravne komunalne inte-
resne skupnosti občine Mozirje za izdelavo lokacijskih dokumentacij	1919	,
Stran
1515.	Odredba o razporeditvi delovnega časa v upravnih
organih in strokovnih službah skupščine in izvršnega sveta občine	Slovenska Bistrica	1920
1516.	Odlok o urbanističnem načrtu območja naselja
Šmarje pri Jelšah	1921
1517.	Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko soses-
ko Podčetrtek — kare PS1 in PS 2 (Šmarje pri Jelšah)	1922
1518.	Odlok o prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in prepovedi sprememb v vr-
Stran
sti rabe zemljišč na območju Soseske S 3 urbanističnega načrta naselja Rogatec (Šmarje pri Jelšah) 1922
—	Popravek sklepa o splošni prepovedi prometa z
zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in prepovedi graditve vseh objektov na območju Velike planine (Kamnik)	1923
—	Popravek odloka o zagotavljanju in usmerjanju
sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Slovenska Bistrica)	1923
5
V založbi CZ Uradni list SR Slovenije je izšla brošura
Zakon o delovnih razmerjih
Zakon o zaposlovanju
in zavarovanju za primer brezposelnosti
z obširnimi uvodnimi pojasnili, v katerih je mag. Anica Popovič, namestnica predsednika republiškega komiteja za delo, opozorila na številne nove rešitve, ki jih prinašata oba novelirana zakona.
S spremembami in dopolnitvami obeh zakonov, ki zadevajo skoraj vsa poglavja zakonov, bodo delavci v skladu s svojimi pravicami, obveznostmi in odgovornostmi urejali več vprašanj kot doslej v samoupravnih splošnih aktih. Ker je v uvodnih pojasnilih vrsta praktičnih napotkov, bo zbirka nepogrešljiv pripomoček pri spreminjanju in dopolnjevanju samoupravnih splošnih aktov o delovnih razmerjih ne le
—	pravnikom in drugim strokovnjakom, ki se ukvarjajo z delovnimi razmerji,
—	članom organov za delovna razmerja in disciplinskih komisij,
—	članom delavskih svetov in drugih organov upravljanja, ampak tudi
—	vsem delavcem, ki morajo biti seznanjeni z omenjenimi pomembnimi novostmi, ki se tičejo njihovih pravic in obveznosti, in pa z roki, v katerih morajo biti usklajeni samoupravni splošni akti.
Cena 100 din
Naročila sprejema CZ URADNI LIST SRS, Ljubljana, Gradišče 14, p. p. 379
Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina ze leto 1982 650 din. Inozemstvo 1800 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo in upravh Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/Vil — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — 2iro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72