St. 24.
Y Gorici, dne 14. junija 1S85.*
TecEtf XXV.
Soda"
»»
izhaja vsak pelek o poldne invclja  s  prilogo  „6ispiltrilti llil* vred po poSti projemana ali v florici na dom poSiljana:
vsc Seto.....»W. 4-W,
pol leta......2 20,
ietrt teta      ....     ,    110. tide loliko vec, kolikor je, vecja poStniua. (Jrut'iiii   manj   premofcniiu   novim   naio.'nikom nam<*nuio   znifcimio,   ako se o<4ase \m upv.ivniStvu.
..PrlBiree"  izhaja  vsakih 14-  dnij  vsak   tlrujri torefc in volja za <:dr> teto 80 kr.
„Gaspo<farski List" izhaja in se prilaga vsak mesee v ob-gegu t(> Hlranij. KaJar je v pelek praztiik, izktela lislu f.e v fetrtck.
Za  luje
SOČA
(Izdaja za dezelo)
Oznanila
,PSSLMICE« plaSujegn so za peUlopno pclil-vrslo •. 8 kr., Oe se tiskajo 1 kral,
Veckrat — po pogodbi.  —  Za vefje crke po prostoru.
Posaiiiicne Slcvilko dobivajo se v tobakarnah v Nunski nlici m v Solski ulici, v Trstu pri LavremMcu nasproti vcliko vojaiuiccin pri Pip mm v nlici Pcnle della Fnbra po 8 kr.
Dopisi poSiljajo tiaj se urodufetvu, navoCnina in rckiamaoije pa uiuwvniaivu „SoeC. - Neplacanih pisem urodnifilvo no spiejeiiia.  —  llokopisi se no vra&ijo.
UredniStvo in npravniSlvo jo v Gosposki ulici 9.
IzdaJatolJ in odgovorni uradnik  Andraf Gabrscak.
„ Bog' In narod J"   —
Ljudsko solstvo na Goriskem
zlasti v Oorlci.
Z n.iMin t'lankoni o le-ru pivdiiietu v pnd/adnji slowlki so jo bavilo voo rasopKov. Tako n, pr. je pisal.i ,Kdino*t" :
V    po-li>iltijt i\is sum npotnv.ni.) uagla-s.ili krioero iti uobovpijo.v dejVlvo, da 17 ndstotkuv oknliftuiskih otrok nc /.ahaja v niki-ku sol<t. Nagl.t*ili smo Zajedno, da Likih zalo-=tnih odnoia/ev glode obihkovanja j i,(i|i« ni najli niti po do/oli. Nasi inosliii oocljo. ki vtMnl.tr loli oblastno uiciVjo nkoln sobo * svojo avilo oollnro, < svn.jiiti naprokoin in s svojo oiuik.) ill ki m> b.ih.ilijo v jodiitnnor -• svojo iiitmiMjciio skrbjo /.a hla/iujo okoli-i'.midv — v-ii li uaM iiio<ii-i ill skilmi ofoijo lii *o nmr»ti - sr.iuiov.ili v ooiglfd titupn-nvni islini. «t.i «e v soUkih okrnzjih v slod-iijciii gor.skom zalisji skrbi i/dalnejo z.i -nlski poiik in po lakeni za ^110*110 i/oluMZlio. ijf^i pa v ii.i^i ttlifini, koji' npr.ua r.u'iiiia /. - -niilijoui.
V   Iimii po^'lciln ji' /flit poiirljiva nradna sliilislikii, ki jo j- iz.l.'tal .l.^'liti ;<»l>ki svrl za (loii^kt) in jo j"' piiolii'iia 'r't)i'i>,lvii .Stn'-.i*. I/. Ic flali-tikf ji- r.i/.viiiim, tla lii s<- In li iin'iliii oi'Tlj.' v (Jorii i xineli pr.iv poMfiio '.i-.unoviili in tla si« usila tollitra Intii lam inorc pmia^ali nlolako  '.ranioliiiiiii        ih'v^-
pi'lii kakor pri 11.1t v Tistu.   fAt.'iilkf jfnv.....
i-I,i^iio in ja-lio. (»frli'jiin» si lon-j iiikalcn' Mcvilkf i/ iiriitlno slatis|.k<- ili->..'liiiv.i i(iNki»jr.i stela ^'oriski'^a! V .solsknn okraju loltniiiskciii jt- v htii IS'C} - IS'.M- lio.lilo v solo ali s<> ^pltili urilo 7i'"» o.lslol. r»tnik, v okraju r'oi-;;ki' ok,.lic(> U7-I, M^iiliNkfiu '.>«,S, <r'\n-ilisfsilKkem UV'7 in nifs-la (lOllt'i' <<\i. Vi-ilimo tt.ivj, tla mi lain r'nri na rtiviit'iii Kimsu, incil siioiiii^nim ^ov. ljutMvom, dost^li n.ij-sijajiiojJ4.il vspi'liov, tlotMni je fiorira n it zatlnjiMti in*'si u: v jt'ilni vis'.i z okiMjuni loliiiinskini. Tmla, ako priiiii'ijatuo lokaliit> raziiit'iv 11a Toliiiinskvoi z r.i/,inor;i»tt v <Jo-rici, ako poinislimo, h kolikimi tisiravuiirit t»lzu-viimi se morajo btirili Solakf oblasti v ^rora-ti'iu tolminskuiit okraju, kur so ilo^lajo olii-skoviinja solo, iiiiiriiino spo.ilovaiijciii sm-li klttl.uk' ntz dawt prod Tulmiiiri. r,.»w.i m-poiui^t lort'j - n aj f. i a i>ii 111 i \-p<ln v VM'j do/.oli. ill pol.>nt so M- ujod-rtv •fjo^po l.i, \i> 'r'lodo svojo linV't' za pm-po'ii >->!*lva /..i-slaj.ijii /.a v^ko >o!-kti olifiim po d.vVli: V S(/..i!io 11.ij r'ro.lti ,'tiri^.ka inlrzt^ka j.'o-=po la
saj ni tako dal.v --, da .»o it.nifo. k.iko troli.i r-krlifli za pro-poli iolstva. Skiaduic ;t\i!c otilluro gotovu ne n.ijdojt> tain, uiti oiu't:.i sirokoii>tonja. ki jo obir.ijuo v Tisln in (Jorioi, p;-.'- pa <krl)tiih. ilolzuoMi zavoda-jjooili .-0 soNkih obla^lij in pa postonja ljml>lva. ki so rajio pokori soUkim zakimoin. w^n da lii lutolo kaz.tli svujo v torn pOpriodn lOMiiviiu siipi'i-ijiiniost ¦— >:asraniovaiij(<in tlru^orodnili sodtv.oi.uiov. K.itti, falti. — tro.sp.jda. pa no saino .fakolo!1'
Tako ,Eilitui»t". I.opo doni tijona hvaia nasiiii solskiin okrajoui na defcli, zld-ti pa P-oralfiiui ukraju tolm inskfinii. Ali <e z \or-,o sposll.ivu-tjo snr.inoino kiobuk z rdavi' prod okrajoin toltniii«kitn, ako poiiiisliiito, d;» mora okraj ?am ciskrhfti .solo za vsoh 77*.V' rt olrok. ki hodijo v Solo. Vso iiriiiraCo jo v 'Jorioi I Tukaj liotli v Solo tudi 1c 77',V „ olrok, ali mod toini jib tiskrbnjo .nu&lo le HI")."). t\in»o solo (.drUvm- in zasoltm-) pa l.*»"l, lot-i'j voliko veC olrok hodi v drugo in ne v inr.'fllno Ijnddke Sole. - GoriSko tucslo torej ne oskrbujo s »olo 77'5"0 otrok, kakor tol-minski okraj, ampak samo :{[-l" '„, celib :ii4(',-0 1" «'rfciva in zasobniki. — Za toil :ifl°fu je potrosilo weslo nie manj ncpo 30'SGO pM.j koliko i,i i„0,.rti0 potro^iji za Vsoh 77\7"fl, ns'j wraf-smi vsak oitatclj sain! Tu vidiino lorej, da mowjo nasi Solski okraji na dofceli pla^ovab saini vsp do zadnjega vinarja, do-Cm v Gorici nosijo dizava in zasobniki 3/5 vsoh stroskov za Jjurfsko Solstvo! * Dnigili slovenskih listov nebomo oine-njali, ki so se vce ali manj peCali z naS'un solstvom v zmislu .Softinega" Clanka. PaC pa moremo zavrniti kolikor mogoCe ob kratkein
vsiij nokalora izvajanjii in Irdilvo noko^a t''Ian karjii v ('. orrio r u" od snbuto, ki so jo podpisal kol   ,1111 biion (ioriicuuio''.
I'lankar no vornjo, da vtiorici jo solski obisk najslabsi v ilczt-li. Kol uzrok uavaja, da po ui'iidiiih izkazili jo bil mod 100 vtijn-skimi noviiici v (Jorioi |to on sain, ki ni Zlial no iMIati no pisali, tlooiiu jo bilo v o^(a]iMii ilolu de/ole vsob ^{'.l. Na lo otl^ovarjiiiiio, j tla porisko nio.-lo tliijo tako nbop'o malo no-viiu'ov, da no smoiiio I tijiiu* tlolali uikuko primoro z dozolo. Ako bi n.'iborno koinisijo jonialo v (Jorifi loliko nilniloiiit'ov, kolikor jilt joniljojo raznioroii'ii na do/.oli, bi vso tlrii^'iit'o poskofilo slovilo iiiiidfabi'lov v nasoiu inoslii!
Didjo i'lankar no vornjo, da jo v (Jorioi 7-JI olrok od (i. IV. lota, ki niso liodili v -olu. iVavi, dii jo najbrzo provolikti *lovilci pod m)W;o ilnl^iiisl sjiulajot'ili olrok (:«l«7), ki bi so morale zniz.di na 11000, da bi ostalo lo ;o okoli ::;»() olrok, ki niso liodili v solo. - Na to (id^oMii'jiiinu, tin jo slovilo olrok :i:iS7 dop-n.d sam moslni ana^rafski nrad, od kaloii'i,'ii jili jo dobil moslni in napo.slod <.W~ zolni ;(.Nki M'ol. Oslanoloroj lot-'iio 7:21 olrok, ki niso liodili  v solo,
(''.l.iiikar pa priznava, da visji lolniki Ijml'kili Mil st. zolo slab., zasloi.ani, kar bi so pa nioralo pt.pravili,  kar   bi   nio   vto no
sl.tlii, kor n^iti'ljski.....m'I so In in   '.,. phu'Mi.
jojo. ^,i\a ri'siiioa! llv.ilo>ni sum tMiin-kiirjn, tla jo vs.ij lo pi'iznal. I'o^lojino stali-t-likii ! 1. Mn jo' btidilo V^S^I.s•.V,.,1,) olmk v solo. ."). It-tti &• saino »JS:» (ali HK»"/(1) 0. Ii-lo !"»"» t-VU"',,), 7. loto 7:» (ali lo sJ-H"',,), S. lolo pa lo SJCi (nil koiiia,} !"'<,:. Tu ho Villi, dn inoliii olrooi od 1. sol. loin naproj kar izjri-iirjtt i/. snli. ; tiircj h-lihlo undo, kar jib boil;, n<> .Ink olio a jo An li>. Dt» K. sol. lola jib jo prislo lo l"u. To pt jo uajvoljavnisi r.iz-loj:, da v (Jorioi ni nikuka potroba kako visjo (la-ko nits.-aiisko) solo, kor nili v ;;odanjo no bodi skoro nit1' otrok. Zato^'dcl jo pa tudi iliinkar sain po dmjri si rani silno nodosli'don, ko z:tbti'v:i, naj so fun proj olvori S. r.r/.rod v  d.klUki soli v ulioi   sv.   Iv.tna.   Za kiipa r!
Da v Coiioi ni skoro uikakili ka/nij za-s' (i sl.dx-a -.biska solo (vs,k'il «Vsar jo po-loin li\ olrok brez nio !). opravirtijo olankitr < icin, d.i na dozoli kaziinjo okrajni »lavar, ki -o uikiip-.ir li" boji, dni''in] v (ioi-ioi ka/.imjo zopaii, ki jo vodno v slraliu prod -- noviini \obt\anii. T;i ra/loj.' jo s.nn na sobi sinoson in ni'rosnifoii. Na lio/.oli ros kaziinjo okr. iol. svi I, ;i kazni pivdliin.i k r a j n i sol.svol, v kab-roiii iliii.jo vofilio iz slaiiisili-lvit iz-, biitni iiiijo, iiiijvt'tjki'iit jo .'Mipan ob oiiom na-oolnik kr.ijnoiM sol. svi-tii, kalorojra tlololi lithko prav biko noj- voljit \oliloov kakor zii-panii v (Jorioi. Vsa f-a^l pa ziipanoin na dozoli. da m> v b'tn j.oL'lodi vo.stnojsi izM^ovaloi svtijdi dol/iutslij in pravio nojH) naft &U\ni podosta v (Jorioi!
iKiijo opraviOujV slab obisk v (Jorioi .*. lem, tbi na dozoli mi solo s poldiiovnini pou-koin, tlofim jo v (Jorioi poiik coloilnovcn. Tako toroj vsak olrok v (Jorioi no stano v toj priniori \eiN lio^o 1,") jrltl. — Na lo od-i^Dv.irjaiiio, tla tudi na dozoli jo voliko Aol s colodiioviu'ii) poukoin. Ali iiko tad! boilijo oli'ooi !o \ tako poldnovno solo, vondar ho-dijo in so za svojo polrohe liiiin'o pr;iv voliko; v dnijji polovioi dnovit poinap-ajo na-vadno slarisom, Gnriskii ,inoli!it miliaria" so pa polop.i po nlic.ih in jo v iiiidlogo niosoa-nom, v sramolo slariSom in nioslii ! — V projsnJL'iii oddolku mho pa povotlali, tla na dozeli morajo oskrbeli vsc otrokc s Solo, dofim v Gorki lo ;{l"/u, da bi foroj moralo liodili vcfi nego So toliko olrok v inostuo Solo, pretlno hi so moglo porisko mosto priinrrjali z najslahsim okrajom v dozoli.
S loin konCanio. V BSoCi" priobtVni razkaz sam pobije oslale rozioge .Corriorove" tako jasno, da no bomo tlaljo zgnbljali bosod. Gospoda v meslni hisi naj rnjo lop6 molfii, ker ne prepriea s svojinii razlogi nikogar, ki ima kaj soli v glavi, a naj skusa raje z vso skrlniostjo dolati na to, da bo hodilo zana-prej v Solo Se onih 721 otrok, ki so se po-tepali po ulicah. To se pa lahko zgocli tuk6, da mosto ne izda  nie  veC  za  SolsUo nego
I
TIska „Goriika Tiskarna A. Gabridek" (odgovoren .Tosip KrmpolK*).
tlosloj, J[..'tl toini olrooi jo pa vsaj polovici slovonskib tilrok, a li Imdo morali liodili v slovonsko Solo! I'unotuiu.
Ven iz sakristijel?   Notri v sakristijo!?
Zatliijir sino omonili okroKiiico tliilinaliu-skogii Skola, ki svoji duliovsoini \\>h" roko v poliliki. IVi mis jo bilo vrzono gosln: „I) u-bo v nil; iz sakristijo von!" a la L.kof pravi: .Diiliovsr-inu, pojdi v sakristijo»" Of'ivitlno nasproljo! - Pivdno govnriino tliiljo, fiijiro lo okrozuioo:
/•)'. Ftili/i'ittij Ctuvr
iz rod.t miiiorilov rodno obsorvanoo po lio/.ji
in .Sv. apnstolski'gii   Kodoy.a   miltisli nadskor-
Skolna llvuni-Hraoii in Visu ibl. itd, iltl,
V i s o k n c ii s I i I i d n h o v s o i ni v osk rbo vanjn d n s v svoji Skofij i po ztl ni v i n in ir v s vol o in Dn I* ii,
Kar jo nokaj i\isa, opaza so pri dnliov-s.'ini liuli le skolljo, in jmsobno pri mladili iliiliovnikili, noko iiodovoljoiiti upliviiiijo na slranko, kulfi'f zalibog loNjo tlozolo, lor tla so liuli uklivno udolo/ujojo nplarijo pri |»t>li-lit'nili volilvah v voliko skndn duliov-uisk oiii n pnl; lion in v n i (¦ manj so poliiijSiin jo Ij ud si va. Tuku dojslva morajo ^lobuko zaiili na'-;o sroo, ki sino poklioani od |luKa, da vlail.uno lo Skofijo, pa viilinio, knkn brozpolrobno Irali tliiliovsi'ina tlnbiM' del mncij, oillot'-iiosli in dolavnosli, ki bi so morale vsc ohrnili v rasl Ito/.jo in zvi'linaiijo dus, z luluji in otlini nam on u a ft i- tr ji poklioa. I>i imujo duliovuiki svojo y. ut o r n o politifno propriennjo, tla iz-vrsiijojo svojo volino pravico, kakor dni^i, toga so jini no propovodujo, kor so ludi oui ilrziivljiini protl zakoiioin; ali tla so oui po-slavljiiji) na t^olo agilaoiji in da so zivalino Utloloziijojo boji.'v razlionili si rank, lo j.- /.a njo absolulno noCasliio in .,.->i ji» propovodiino po vsakom oorkvonom in svolom zakonu, kor lo ni njihov poklio.
I'oklic dnliovnika pa jo poklio m i r u in sloznosli; dubovniki iinajo objomali v svoji nohoiki ljubozni, kalora jo mora niivdii-si-vali, \so narodo in -Iranko: oui iiiorajo imoti polrpljonjo z ommi, ki so /. njimi no s t r i u j a j o in bili iiiiro.loin u<"i-tolji in votlil.lji m.'j^'liojno ljubozni in polr-pljonja. Okro/nio.i. kiiloro so prod loli r.iz-lioslali I'ranooski Skol'jo svojini dusiiini pa-slirjt'iii, so jo glasilii: ,Hodilo prt-d vsom mozj" ljubozni, no moSajlo mi v nobono stvar, ki razbiirju ali uslvurja ra/.poro; no dajlo so nikomnr rabili kol orodjo, no pozabilo, tla jnlri bodolo paslirji promaganih in proiiiago-Vi.loov, no tlrzilo so nobono slranko, ampak svojo vosli".
In v rosnici, dubovniki morajo izvrty-Viiti svoj poklio nasj'i'oli vsom vornikom, brez ntzliko btrank; za!o naj so vzdrziijejo vsakoga vlikanja, ki bi nlognilo skodovali duliovnis-koniu dostojfinslvn, tlajati polmjSanjo pri nasprolnih slrankah, Skodovali zaupanju in voljavi, kitloro po pravioi vziva duhovuik pri ljudslvu vslod svnjega nobeskog.'i  poklioa.
Hadi zniodonosli naxorov in mi-ljonja pri volilnib borbah jo oislo nnravno, tla slranko, ki podlozojo, slabo vsprojinojo vlika-njo in dolov-anje dnliovnika, in iz toga na.stuno pngostoniii r,iz?.aljonje voro, rorkvo in dnliov-St'ino. Ako se jia duliovnik dr/.i svojoga pr.i-vog.i in odincgn poklioa. namroc duSnogii pjislirja, povzdigne so voljava in spoSlovaiije do svelega poklica.
Zato smo sinatrali vaznini dolznosliin svojo p.ustirske sluzbe, opozorili v loll Casih, ko divja kakor Se nikdar hud hoj ntoj poli-tieninii slrankami, diihov^ciuo v oskrbovanji du^ na njen vzviSen poklic in na namon njonega poslanstva pri ljudslvu, izpodbujajo, opominjaje z cso silo svoje duse, naj se od sodaj naproj vzdrzitje vsakega poliliskega Cina in politiske agitacije, ki disi po stran-karslvu in iz katerega izvirajo razpori, neza-dovoljnost in pohujSanje vernikov.
OdloCno pa se prepoveduje duhovSCini na podlagi sveto pokorscine, govoriti o vo-litvah in slrankah v cerkvi, v drugih svelih krajih, v ziipnijskih uradih, in  na  kakorSen
si bodi nurin   uplivali   dojanski in z duhov-niskini dostojanstvom v lom oziru.
Ne dvomimo, da dubovniki, spoininjajo so bosod, kalore jo govoril aposlelj narotlov llohrojcom: Oboodilo [iraoposilis vostria ot siihiaoole ois, ipsi oniin poi-vigilant quasi nilionoin pro aniinabus voslris rodiluri (Cup. XIII. v. 17), so dado podiioili in se udajo tiaSoinn jirigovarjanjn in nnsim povoljom, jio vzglodu DiiSoga (Jospoda .lozusa Krislnsa, ml kalorogii so projoli po Nas oblasl in poklio, oznanjevati namdoin evaugolij, in kalori pravi v svtloni t'vaiigi'lijii, da je prisol „non nl laoiaiu volimlalom inoain, sot! voliiulaloni Kjus, ipii misil mo*.
Konot'no naj pomislijo, tin iimraino vsi, k'.- nas jo, hroponoli po slvsnvh, ki so vz» visono nail tMovoSkimi slraslmi in rovo, iiiimrof' po noboski tlonioviui, do knlore iniamo pravo in rosniono pravioo vslod iioiziiiornih zaslug nnSoga (Jospodii .loznsa Krislnsa, in da to zasliiziino, iiioramo no-proiiobonia naponjali svojo misli, zoljo in oiislvii, in tla prod njo so mora iimakiiili vsako pn^uijaiijo za tlobrolo voliko niz,jo vrslo,
To okroznini naj pnsljojn Vis, ouslill liospodjo ilokani nkrng vsom dusiiim pnslir-ji'in in dmgiiii iliilioviiikom v vlmlikovini, tin jt> vziiiiiojo na znanjo in so vsnkdo po njoj ravna, in tin jo podpiSojo,
Moj loin podoljiijomo iz dna sroa vsom in posiiiiioznim diihovnikoin svt)j paslirski l.l.igoslov.
Iz naSo Skol'ovsko slolioe
on    I/nun,   //".   ,naj,i   M>.
| l'p. KiiIkciihIJ
llll.ISknf-.sl.of.
Danos iiimaino veft prostora. Nokoliko hosod v tlotlalok prihotbijio.
DO PI SI.
S ToIiiiiiiskcKii. — Ako fmjomo prav zvonili, :i;i VinkoStni poneilo'jok so se lanljc na voo krajih slopli. V BaCi so encga p r o v o z a li, n a V o n i k v a h so d r n g e in u g I a v o p o b i I i (Intli na Grahovein haje se jo nokaj zgodilo). ('.udno jo na sveln. No ob ilol.ivnikili, ampak ob Gospodovih dnoh se z vofinoiiiii doprinaSajo hudodolslva. Sosohno kiidar sla dva jiraznika, golovo sl sliM o po-bojili. rpniSa so: odkod to? kje litMjo uzrokiy IVvi in jwgliivilni nzrok jo ?.g.uijopiljo. K lomu so pritlruzijo Se drngi ludi vazni raz-logi. V uasih hribib jo provcf kroem in zga-njai'ij. Le nazaj se ozrilo v prolokla desot-lolja, ko ni hilo So polovioo loliko zgaujiirij ko zdiij. Ob glavnih cesluli je krema pri kreini, in druga drtigi nagaja s pretirano konkuronoo. To vain je r;ik, ki razjeda ztlravo lolo naSili bribovcov in maze zemljiSke knjigc.
Drngi in vazni uzrok loli zalostnili po-javov }o provolika popuslljivost zupanslov glodo krajnti policijo. Dasi poslava tloloCuje uru, ob kalerih morajo bili vse krfinie za-pito, vondar le redki so, ki o pravem Casu •/.apirajo. Z;ilo pa gro vse uprek in naza-dujomo v vsakom ohzirii. Pri oknib in vratih sili rovSCiiiii v knictije; zgubljajo so pravi znaoaji; skrhni gospodurji so le redko ua-stlani. Tu zopol vidiino, kake hiide nasledkc ima noomojena prostost obrlnijc.
V zadnjem Casu so najnovejse poslave nokoliko omojile Slovilo zgnnjarij, ali kaj vsc lo poinaga, ko je Se prejSnjih brez Slevila.
Vkljuh teimi bi vondar zupansiva lohko voliko slorila, ako bi se slrogo drzala poli-oijskih tlolofb. Ako bi one kreinarjo. ki po cole noci inladino puslijo v pivnioah pri zganju in kvarlanju, slrogo kazuovala, goto vo bi so hudodolslva oniojila, in ne bi boben pel tako gostoma. Naj so dubovniki in ueitelji Se tako Imdijo v cerkvi in Soli, vse zastonj, niC ne izda. K a r d u h o v n i k i n utitelj v cnein letn sezidala, jinia m a 1 opr i d en k r 6ma r v e n i n o ft i vse pod ere.
Tu, tu je rana, ki krvavi na naSem narodneni tolesu. In kako pomagali ?
Jriester Zeitung<c
o eorlikam mattnam zattnpu.
Takozvnnn »Trzaska loUta* jo ohjuvila danos loden ftlnnokpodnnalovom »Obftlnsko dopolniluo volitvo v.Gbrici', ki so glusi v doslovnom prevodu tnk6-lo;
.Obelnsko dopolnilne volitvo, kl so ho i/ATftilo prod krnlklm, nam dnjejo povoil, da si oglodnmo, knko jo Mitavtytn moslni svtM v (lorici in kakoSno jo njogovo doloviuije, Znnno jo, da so obciuski svel v smislu ob-I'inskogn i-edn po konfiaiii volllvenl dohi no obnavlja, kakor v Trstu, po obenih vc, '.villi, ampak obnavlja se zaporedno z dopolnllninii volilvaini, ki so vrso vsako lolo, ko poloco volilvona dobn Mnnmn, ki izstopljo v smislu olu\ roila Iz ohfiiiHkogu hvoIii, Pri luloftnjlli tlopoliiilnih volilvuli hilo jo niidniiitisllli v Iroljom riv/roilii pot, v ilnipom Irl in v pr-vein dvo incsli, kojili so jo bilo Izprnmiilo saino cuo vslod sriirll, hioslnln v biiiIhIu ohi\ rotlii, Kakor smo ^o porooull, jo hilo spot izvoljonih 08«m cJnnovi lo dvo novi mofl slo vslopili v obclitHki svol, v li'ol,join volll-iioni razrodu , kin lodii. prlsliiv I'Vnno ('! I n u I, in v pi'vom razi-• i knjluolrtoc in iMan li'go-vinsko zbornioo ,loslp Pal or no Hi.
Volihio borho ni hilo, Kitiidldukmi prtnl-l.'^imliu od iliilijiiusko - libomlno slranko ho niso poslnvili od nobono filmnl prolikiuitH-duljo, kar dokuzujo, da nzivnjo zau-panjo volilcov, in to jo hull pnft uzrok, tla jo iiila udolozba pri volilvah razinoroma piiilii, kajti od 450 volilcov v Ircljcm rnzitdu jib je prislo volil saino !)8, od fi;!8 v di'u-gom rnzrcdu 75, in od i\H volilcov v prvoin razrodu samo (i:!.
Vsi obciuski svolniki, ki so bili zopol voljoni, in oba iiovovoljoiia so ilulijiaiskc na-rodiiosli in pripadajo zinerni narod-nostno-liberalni stranki, tuko da se sine odiocno t.*dili, ko sla se nr. eslila izmej 10 sedczcv famo dva na novo, da goriSki obciuski svei je obdr?.al svojo z in or no italijansko-liberalno barvo in da v polilieneni oziru ne bode nikakc premenibe. Kar se '.osebej tide dveh novovoljenih elanov, ki sla vredna vsega spoStovanja, daja fco njiju osoba poroSlvo, da ne bosta dajala s svojim poslopanjem v obcinskem svelu islomu elc-slromiiib smerij.
V obcinskem svelu goriskem, kakor je sedaj seslavljen, odseva se jasno in razloftuo miftljenje volilcov. V njeni sede trije aktivni c. kr. uradniki, en uinirov-Ijen c. in k. Csistnik, en neaktiven (iastnik braiiibovcem in en drzavni uradnik v po-koju, in ludi vsi ostaii clani nicstnega zastopa so ni i r n i in p a in etui mozj e, ki se sincr odiocno postavljajo na svoje n a r o d-n o s I n o s I a 1 i A ft e, a so prosti vsakega politicnega Sovinizma. Znaeiino i:sx neprislra-nosl, ki odlikuje goriSki obeinski svet, je si-cer dejstvo, da je v ft i s t o i t a 1 i j a n s k c in z b o r u zaslopan I u d i n e in S k i ¦>. i-v e 1 j p o e n e m o d p o s I a n c u.
Pri taki sestavi obe'mskaga sveta je paft jasno, da, ako se od kake strani graja nje-govo politiftno vedenje in se obdolzuje, da ima v svoji sredi ekstromne neinime in colo irredentisticne zivlje, izvirajo taka ofti-tanja edino le iz politiftnega fana-lizmain iz hudobnega in premis-ljenega zavijanja dejanskih raz-inor. Odkar obstaja ni goriSki inestn'i zbor nikdar kazal irredentistiCnih le?.er«j, ainpak nasprotno, pokazal je opetovano in pri raz-liftnili prilikah prav OdloCno svoja patrijotieno-dinasliena ftuslva.
Ako so nui predbacivajo nepoSlene na-mere, je to gola tendencijo z na i z-misljotina, in ako nekaslrankaskufiaz vseini sredstvi ¦ razSirjali tako noresnice in inotiti javno ninenjo, sebi pa lasli vlogo ediuoga varuha in gojilelja patrijoliCuo - dinaslienoga misljenja, je koneftni iiainen lo zvijace povsem jason: ona slranka bi rada sama vlndala. * * *
Tako polvladno glasilo v Trslu. Mi prod vson nuglnSnino, da je bil priobcen la ftla-nek v sporazumljenju z odlocujociini mero-dajnimi   krogi.   AH  uprav  ?.al6   izjavljamo,
da tak6 predrznc niso merodajni krogi Se nikdar pokrivall resnice, §e nikdar tak6 ne-mman lagaft in obvekwali, kakor v tern clanku. Mi imenujerao la clanek naravnost pddel nestvor, ki ima daleC segajoC pomen in namen, isto tak6 Skandalozen, kakor je nebmljivo vse ravnanje tistih- krogov z ogronino vefiino prebivalstva (slovan3kega!) ob Adriji. Naravnost smesna je Iogika, da sedanji mestni stareSine uzivajo splosno zaupanje, ker niso imeli protikandatov in ker je prislo na voliSce le 17°/0 volilcev. Nasprolno je resnica! Volilci so paC jasno dokazali s svojo odsotnostjo, da se ne brigajo za to, kar se zdnj godi v inestni hisi. Ogromna veCina je nezadovoljna s sedanjo obcinsko vlado v Gorici, a je postala do vsega skoro ze apalicna, ko vidi, da si skoro ne more pomagati, ko ta vlada ima vso zaSCito v trzaski nneni hisi. Nasi nezavisni volilci so pa preSibki, da bi se mogli boriti proti kliki, katero podpira vsa lalionska vojska pod pokroviteljstvom trzaskih merodajnih krogov,
V s i sedanji obcinski sveiniki pripadajo torej zmorni narodnostno-iibcralnistranki! 0unctasiinpticUas!Kdosopotem pa ekstrem •: narodni libwalci? Na dan z njimi, Skrba kle-petulja, da bomo znali tudi mi lofiiti v zmislu novega vetra te rmene hise, kaj je zmerno in kaj okslrenino!
Kar blebeta /Triesterica" o c. kr. aktivnih in ueaktlvnlh uradnikih, jo suh in gol humbug, vrzun v svet z oCividnim namenom, da ...' se slepllo ono obcinsivo, ki ne po/ns na§ih raz-mer, in da bi se zavajali visji krogi na povsem kriva pota v tem, kak6 imajo misliti in soditi <! razmerah v goriskem mestu. — Ako je kdo c. kr. uradnik — kaj potem? 0, mi po-
znamo uradnikov, ki so......no, kaj bomo
govorili, saj je povsem nepotrebno! AH otiten skandal je to, da pride .Triesterica" s takimi nazori na dan.
Sedanji clani mestnega zastopn so torej piosti vsakega politienfiga sovinizma, so miini in pametni mozje, ki se le odloCno postavy'ajo na narodno staliSCe! Taka sodba v trzaSkem oficijoznem listu je prav zanimiva. Kajpak: kdor je te ljudi skupaj zbobnal, mora jih tudi varovati, ali z oCitno nercsnico ni troba blatiti svojega imena in postenja. Ne bomo naStevali, kar poCenja ta gospoda proti Slovencem, katerim ne da nijedne pravice, katoro je do'izna dati, ampak atavljamo „Trie-sterici* le par upraSanj; Ali pameten, zmeren, neiovinistiCon zupan zapodi iz mestne sluzbe cold ulicne pometaCe edino za'.o, ker so Slovene!? Ali je on! moz zmeren, prost vsakega Sovinizma, ki je predlagal, naj se cel6 jedna rnestna ulica imenuje po znanem obcinskem —• t a j n i k u, — aii ki niti svojega sina noCe vzgajati v Avsriji, marveC v Italiji, kjer se uCi ljubiti Italijo in italijansko vladarsko hiSo, o Avstriji pa ne ve drugega nego da ga redi?! it>!. itd.
Ali da, ,Triesterca" je naSla v Gorici tudi politic ni fanatizern! Cujle, Ijubi rojaki, f a n a t i t n i smo le mi Slovene!, ki nismo zadovoljni z sedanjo obcinsko vlado v Gorici, katera bi nas zadavila raje dunes nego jutri; mi le hudobno in nepre-ro i § 1 j e n o zavijamo dejanske razmere, ko izrazamo svojo nezadovoljnost s takim mestnim zastopom, ki nam ne privoSCi ne Sol, ne cerkvenega pouka v naSem jeziku, ki povsem prezira slovenski jezik v svojili uradih. Mi nimamo razloga do kakih pritoZb, marveC ko predbacivamo gospodujoCi kliki nepoStene na-mere, je to le tendenciijozna izmisljotina, da bi z neresnieo inotili javno mnenje in na-posled po taki poti prisli sami do — gospo-darstva v Gorici, Rojaki! Komu naj ne sine kri opraviCene jeze v obraz, ko cita take nesramncsti v oficijoznem listu?! V imenu na§e postene slovenske stvari protestujemo z vso odbCnostjo protf taki podli pisariji v oficijoznem listu in pozivamo odlocujoci Cini-teij pri dispozieijskem koritu, iz katerega zoblje ta grda obrekovalka, da se izjavi na jeden ali drugi nacin: ali je ta Clanek v so-glasju Z njegovo politiCpo misijo in — vestjo? Slovene! ne bomo mirno gledali, da nam bo oficijozno glasilo drzno in nesramno bljuvalo v obraz!
Kot zanimiv dogodek konstatujerno, da tega tlanka irredentovski listi niso priobcili, dasi silno govori za laSko-liberalno gospod-stvo v Gorici. Tudi .Corriere* ga je otnenil le s par vrstieami, dasi priobci vse mogoce hujskarije v drugih listih. Zakaj to? Uzrok je lahko najti: .Triesterica* tak6 straS-no hvali goriski mestni zastop, da irrreden-tovci in lahpni takih Ijadij ne marajo, ka-korSne opisuje v nekaterih stavkih. in ven-dar....« Evo najbolj drastiCno obsodbo oficijoznega hvalospeva i
DofflRde in razne novice.
KJf/iso hnJskaCI, ki drazijo proti Slo-vtocem, da mora posegati umes politiska oblastmraje zaliti Slovence nego kreniti j.h po prstih? Evo jeden slucaj! - V sredo j< Sel nas iiredmk v knvarno „Imperiale« na limimkn. Pri vratih je sedel raztegnjeno dotlej nepoznam nrfadie, ki se je 2e veCkrat wzivajoce   posmehoval,  ko je sel  urednsk
mimo njega. Ta clovek govori proti ured-niku zanifiljivim glasom: Domant butecemo acido fenico sulla bandiera. (Jutri vriemo gvepleno kislino v zastavo). Utnevno je, da v slovensko zastavo podpornega diuslva. Urednika je razgrela ta predrznost in upra-sal je natakarja, kako se imenuje oni nape-te2. Ta odgovori: ,non son miga polizai* — ali oni grozilec se sam predstavi in pravi: .mi son Giovanni Priinas*. Urednik pravi: »Prav, za to se bomo videli drugj6!s — Ta Primas je arhivar pri mestnem magi s t rat u. To je zopet jeden dokaz vec, kakosne ljudi imamo na goriskem magi-stratu! — In take odnosajc hvali trzaski ofi-cijozni list.
Brana breztaktnost. — Po procesiji sv. R. T. je spremila mestna godba vedno vojake do vojaSnice. Ucerej je godba tudi to nameravala, kakor vedno; ali za godbo so se koj postavili ognjegasci. Ko je stotnik to cpazil, je takoj zapovcdal Ceti, da je krenila skozi GeneraliSCe v ulico za Mesnicami in domov.
Snlfcr^jnska slavnost v .Tivoli«Je podala nasim Nemcem dofeaz, da v Gone! ne bodo postavljali nijednega stebra gor-manskemu mostu do Adrije. Slavnost sama na sebi ni podajata nikukega duSnega uzilka, ako izvzamemo mestno godbo. Utlelezencev je bilo tak6 malo, da niso zasedli niti pro-storov v glavnem parku pred poslopjem. Na travniku, kjer je stalo okoli 20 mlz, ni bilo niti jednsga Cloveka. Natakarjev je bilo pri-pravljenih menda 18; jedil ni slo skoro nic, da ima gostilnicar ogromno skodo; pijace ni llo niti toliko, kolikor navadno pr«znifine dni. — Slavnost je poCastil z navzoenostjo tudi mestni zupan, da so tako laska Nem-cem in vladi in da loze priliska Slovence. Kajpak, Nemci se mu ne zde nevarni, pac pa se boji Slovencev kakor htidic kriza. Ali v svojih Stacunaii se ni bal Slovencev, ki so ga zredili, da je postal  csld  zupan  goriski!
Izpnd sodlsto. — Dne 12. t. m. je bilo vec razprav pred mestno odrejenim so-diSf.em v Gorici, pri katerih sta slovenski narekovala zapisnike odvetnika dr. Stani5 in dr. Jos. Tonkli. Tudi dr. Raimondo Luzzalto je bil navzoC. Po konCani razpravi sta odLla iz razpravne dvorane oba slovenska zago-vornika; ko je dr. StaniC, ki je zadnji izsel, §e-le vrata zaprl za seboj, uskliknil je dr. Raimondo Luzzato na ves glas, raztegnivSi roki v zrak: »Adesso gavemo un poco d'aria!" Ta usklik so sliSale razne osebe, ki so razumele, da je bil namenjen sloven-skima odvetnikoma. Gospod Raimondo L. se je menda ze nalezel slovenskih grosev, ko tako neprevidno izkazuje svoje prave ob-Lutke; s tem je pokazal tudi, da je pravi brat svojih clfutskih tovarisev. Drago nam je, da so culi usklik nekateri nasi ljudje, in so se tako osebno prepn'Cali o rcsni po-trebi, da se Slovene! dajo zagovarjati le po slovenskih odvetnikih, ki bi potem v kratkem zadusili upliv Cifutskih odvetnikov na Goriskem tako, da bi imeli So mnnj zraka kakor doslej. Pred leti jo irnela Cifutska gospoda v Gorici prevee zraka, sedaj priznava, da ga ima se malo, pride pa fas, ko ne bode irnela CistoniC zraka, ampak se zadu-5i popolnorna v slovenski sapi. In ta cas pride gotovo!
0 potresn v ponedeljek zjulraj smo prejeli razna poroCila. Povsod v dezeli so ga Cutili. — Posebno hud je bil v Ljubljani, kjer je uzroCil nove Skode, novo razburjenost med prebivalstvom. Bog se usmili!
Irredente ni! — .Wiener Allg. Ztg.* je razkrila ta-le dogodek: Ker je bilo napo-vedano, da presv. cesar osebno olvori novo vseueilisko poslopje v Gradcu, se je pro.4o-voljno razpustilo tamofinje lasko akademiSk) drustvo .Unione academica italiana", da rnu ni bilo treba udeleziti se lepe slavnosti. Prof. I v o je nagovarjal laSke vseucili§Cnike, naj se pa kot navadni slusatelji udeleze slavnosti, a v odgovor je dobil — macjo muziko. — Kaj pravi na to .Triester Zeitung"? Iz teh niladicev bodo kdaj tudi c. kr. uradniki, katere bo hvalila, da so pametni, trezni mozje, prosti vsakega sovinizma!
G&teOsko dr^Stvo za sezanski okraj je poslalo svojo zaui-jji o dezelnim poslanceni tudi na deZelnega glavarja, da jo ,po naj-umestnejsem potu blagovoli! objaviti vsem p. n. gg. dezelnim poslaneem*. To je dezelni glavar izvrSil v litografovanein dopisu z dne 4. t m. vsem poslaneem.
Iz St. Petra pri Gorici nam poroCajo, da je skienilo tudi tamoSnje starasinstvo, da naj se ne dovole vcC javui plesi. Zivili Sem-peterci! Naj bi se enako sklenib povsod v okolici! S tem ob enem zabranimo gcriskim mestnim godcern pot na slovensko zemljo.
Nekojt mladici v St. Petru niso zadovoljni s tem sklepom, zatd pogosto razgra-jajo in tulijo — laske pesmi, da bi bolj je-zili tamosnje mo2afce. ftasti si ne delajo! — Nasprotno pa si dela vso Cast pevski zbor druStva .Slovenska zveza", ki prav uzorno napreduje. Ueeraj je priredil podoknico svo-jemu predsedtiiku g. JakonCiCu za god.
Crg. pevorodjem. Iz sv. Kri2a pigejo „Ed": .Tukajsnje pevsko dros'vo „Skala" bi rado najelo pevovodjo. Ker pa pri skromnih modeh tega drustva istemu ni mogoce, da bi iz svoje blagajne moglo primerno Dlacevati pevovodjo, izjavil se je g. Ivan Caharija iz Nabrezine pripravljenega, vsprejeli v svojo sluzbo gospoda, ki bi bil sposoben za dopi-sov«uje v nemSCini in ki bi zajedno pouceval v petju pri nasern drustvu. G. Caharija bi mu daj«l jo 30 gld. na mesec. StakoplaCo se ze da 2iveti v Nabrezini. UstreZeno bi bilo nam in gospddu Cahariji: mi bi imeli toli zaZeljenega pevovodjo, g. Caharija pa svojega korespondenta. Kdor bi torej Zelel nastoplti to dvojno sluZbo, naj se oglasi ta-koj. Druge slovenske liste prosimo, da pona-tisnejo ta poziv.
Nezgoda t kamiiolomu t St. KrI2a na krasn. — Dnd 6. t. m. popoludne je 26-Ietni kamenosek Josip SulciC izSv. KriZa list. 171 klesal kumenje v kamenolomu .dei soci». Po nesreCi mu je odletel koSCek od-krhnjenega kamna v desno oko, prodrsi mu isto tako, da je siromak takoj oslepel na
tem ocesu. PonesreCenega klesarja so prl-peljali v Trst v bolniSnico. ilmevno je, da reveZ trpi strasne bolecine.
Iz Cepovana se nam pritozujejo, da dobivajo tamosnji obrtniki in trgovci iz Gorice opominu za plaCanje dohodnine, ki so se-stavljeni i z k 1 j u c 1 j i v o lev i t a 1 i j a n-skem in nemSkem jeziku :n sicer v dvojnati obliki, to je, opomia je tiskan d v a-krat italijanski. To je menda nojno-vejsi uzorec, ki se le pri Slov^ncih uporablja! V Cepovanu ni ne Nemcev in ne Italifanov, in to bi vendar morala znati ,p, kr. davCna oblastnija v Gorici. Nase trgovce in obrtnike v Cepovanu in drugod pa pozivamo, naj naj-odloCneje zavrnejo vsak uradni odlok, ki ni sestavljen v slovenskcm jeziku, kajti c. kr. uradi so dolZni za Slovence uporabljati slovenske tiskanice. Vsako vsiljevanje nesloven-skih edlokov med Slovence je protiposlavno. Opozarjamo torej Slovence, naj se odloCno postavijo po rdbu takim odlokonr.
tfinor. -— Vinkostni ponedeljek so se stepli fantje na Baei pri Sv. Lneji. Okolo polnoCi je eden z noZem JovariSu prerezal 1nsbliY,ira~so^serpdfazara^ l^va. Ranjenec je oblezal *\a cesti in ni mogel ustati; drugi so prisli er ga odnesli na dom. Drugi dan je sel hudodelnik sam v Tolmin in se predstavi! okrajnemu MraZmojstru, ki ga je potem odvedel v zapor. ftuje se, da je tu uplivalo vefiletno sovraStvo. Sploh se navajajo raz-licni razlogi. Toda pravi in jedini uzrok sta — zganje in premehkn krajna policija. Da to krCme o pravem casu zaprte, bi gotovo ne doziveli toliko hudega.
Tudi ;ia ponikvah so se baje fantje ta dan stepli in enemu lovarisu moCno po-Skodovali glavo,
Slrela Je nblla na Vogerskcm dne 11. t. m. ob 4. uri zjutraj 8-letnega dedka v postelji. Udarila je v hisico, ki stoji na jugu 0(1 vasi „na Brjah" in sicer v vrh svisel, tekla navzdol po vezilneni Zelezu in v sleni razmocenem lesu. V prvem nadstropju je preskoCila v spalnico, kjer je spala cela druZina. Nesrecni deCek je drZa! noge blizo sviselske stenc in postal tak6 pravi prevodnik. Tekla je strela po njern in osmodivsi mu glavo preskocila na pod, vila po kotih spal-nice okol drugih posielj in izginila slednjiC v spodnje prostore in v zemljo. Oslala druZina je bila le omamljena.
Poskodovana hisica je bila zavarovana pri .avslr. Feniks-u*.
SO dolinlkov, knterim smo list usta-vili, smo izrocili odvetniku dr. S I a n i c u; on jim je poslal za zdaj pismo, naj placajo v 8 dneh, sicer jili bo toZil. Prihodnje dni pridejo Le drugi na vrsto. Kdor tiiuia toliko Casti v sebi, da bi izpolnil svojo doIZnost, naj ima pa sitnostl in slroske.
Iii Koruiina nam porocajo, da je prislo volit za obc. starasinstvo nad KM) briskih volilcev, ki so pomagali do zmuge avstrijski slranki proti lahonski.
Prlloga. — DunaSnji slevilki ssao pri-lozili urnik za Zeleznice,ki sekajo cez 1'ri-morsko in Kranjsko do Stajerske, KoroSke in HrvaSke, potem za parobrodne voZnje od Trsta do Kotora, kakor tndi za poStne zveze na Goriskem. — Prosimo ce. cilutelje, naj urnik priiepijo na vidnom mostu ob^instvu v korist.
Ostala Slovenya.
Istra. — Istrska vinarska zadruga ima na ceski narodopisni razstavi poskusalnico st. ID. Ista je vedno tako natlacena, da gostje nimajo dovelj prostora. Istrski teran posebno ugaja; zraven tega beli in Crni muskat, refosk in belo namizno vino. Moskot uZivajo najrajSe gospe. Ta pokuSalnica je dala povod, da narofiajo istersko vino iz vseh Ceskih krajev ne sanio radi dobrs in nepokvarjene kako-vosti, ampak tudi s staliSCa slovanske uza-jemnosti. Istersko vino ima vsled tegu v Ceski lepo prihodnost, za kar gre najvecja zahvala dr. Laginji, ki si prizadeva, upoznali tujee z domacimi vinskimi pridelki. On je tudi osebno v Pragi uredil poskusalnico. — Enako bi bila lahko dobila nasa goriska vina jedno poskusalnico, ako bi se bil kdo pravoCasno pobri-gal za to. Ko se je nas urednik spomnil na to, da bi on oskrbel ono, na kar so pozabila razna drustva, je bilo Ze prepozno, ker so bile cldane Ze vse pokusalniee. Vendar je Se t'obil zagotovilo, da mu bo prepuSCetia prva pokuSalnica, ki bi ostala prosta, ako bi se kak najemnik premislil. Ali to se doslej se ni zgodilo. NaM sosedje Istrani so nam dati dokaz, da je treba — delati! — V sv. Petru v Sunii (okraj pazinski) so zasnovali novo podruZnico druZbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Dne 3. t. m. je bit osnovalni shod in se je takoj upisalo 45 Clanov. Isto tja dosli so dn6 26. t. ni. puljska gospoda z godbo. Plesali so in govorili na vrtu tik — hise boZje. In pri tem so bili Se tako drzni, da so pro-slavljali sami sebe kot velike prijatelje na^ega ljudstva. Lepi prijutelji to, ki zasramujejo to, kar je naSemu ijudstvu najsvetejse — verski Cut! — PodruZnica sv. Cirila in Metoda v Pazitm je irnela minuii teden svoj letni obCni zbor, kjer se je izpostuvilo, da isto zelo krasno napreduje. Ker ni mogel dosedanji predsednik, dr. D. Trinajstie" pridrZati to Cast zanaprej, je bil kot tak izvoljen dr. Ant. Podreka.
ObCluskl zastop v Podgradu. — O tem neduvenem krSenju zakona od strani pri-morske vlade sta podala poslanca SpinCif in Laginja v drZ. zboru to-le interpelacijo: »0d-lokom namestnistva, izdanim v Trstu dne 19. julija 1894, St. 13354, dosfavijenim dne 25. juhja 1894, bil je razpuSCen obcinski zastop v Podgradu, okraja Voloskega v Istri. V sejah poslanske zbornice dne 10. * -vembra in 19, deeembra (veCerna seja) sta.:'« so podpisani poslanci SpinCie, dr. Laginja in tova-r»3i interpelacijo o tej stvari na njegovo pre-vzvisenost gospoda ministra za notranje stvari. Njegova prevzviSenost rekla je v poslednjem odstavku dotifinega odgovora dne 4. marca 1895 doslovno to-le: .NoCem opustiti, da ne bi naloZii podrejenim oblastim, da se jim je je pobrigati za Cim hitreje in zakonito izve-denje volijnega dina*. — Z ozirom na to, da je po tem sveeanem obeCaju proslo 12 tednov;
—  z ozirom na to, da se je razpust reCene obCine izvrSil Ze pred 44 tedni; — in z < rom na to, da je po jasni  ustanovi  zakona
— Clen XVI. drZitvnega zakona z dne 5. marca t8«2 St. 18 drz. zak. in § 9G deZelnega zakona za Istro 7. dne 10. julija 18G3, — raz-pisati nove volilve najdalje v (5 tednih po razpuSCenju kojc obcine, dozvoljujejo si podpisani stavili naslopno vpraSanje na njegovo prejasnost,   gospoda   ministi-u   predsednika:
,Sinatra-li VaSa prejasnost doslojno ce-sarsko-kraljeve vlade, da se javne ustanove zakona toliko (asa uprav tlaCijo po organih c. kr. vlade z ozirom na obcino Podgrad, mesto da bi se volilve v tej obcini izvele pravodobno in zakonito?" — Na Dunaju, dne 30. maja 1895.* — Ta interpelacija je menda pomagala, kajti volitve so razpisane ?a dneve od 2. do G. julija. Volilne liste so bile zelo pokvarjene, tako, da se je moralo rekiamovati do 700 popravkov. Oil teh st; je popravilo 454 .pornof. Okrajno glavarstvoje moralo sestuviti nove volilne liste na temelju reklamacij in na raCun obc. upravnega od-boni. - Ker so volitve razpisane, je odyisno off rodoljubov V Podgradu, da se isle tudi tastno izvriijo.
VellEa nesrefa zgmlila se je ufieraj popoludne v Rovinju (Istra). Umrl je namrec neki 20-leten niladic. Njegova starisa velike Zalosti sta upila tako mocno, da se je zbralo veliko oseb v njiju ntanovanju, posebno v sobi, kjer je lezal mrliC. Soba je bila prena-tlaCena in slabi strop se je vsled tfga udrl ubivSi 11 oseb, 20 pa jih je bilo teZko ranjenih. Ni mogoce popisati utisa, ki je nu-rcdila nesreCa na sorodnike in znance ubitih ali ranjenih oseb.
Zopet potri'.H v Ljuhljuiil In drugod. ¦— V ponedeljek zjutraj ob pol deveti uri presenetil je Ljubljano, stiri sekunde trajnjoc potres, najmoCnejSi izza velikoncdeijskih sun-kov. Ljudje so preplaSeni bezali iz his, de-lavci so popustili deb in zlasti zidarji so se duli le lezko pregovoriti, da so nadaljovuli popravljanja. V solah je nastala volika zines-njava; otroci so so koj poslali domov, Z ra/.nili poslopij tako s trnovsko vojasnice, z Gerlicijeve hi^e v Goapodskih ulieah itd. je ietela opoka. Primerila se je tudi nezgoda. Ravnatelj pHnarrifi gosp. Beyschla? je beZal iz svoje pisarne, pa tako nesrecno padel, da si je nogo zlomil. Tudi na deZeli se je fiulil potres, tako v L u, k o v i c i, kjer je trajal Sest si'kund in  poslopja  vnovic  poskodoval.
V  I g u so beZali iz poslopij. Potres smo Cutili tudi mi, potem v Idriji, v TrZiftu in Trstu.
KoroShn. — Nekutere nein^ko posojil-nico na Koroftkem smijejo lastno .zvczo ko-roskih posnjilnic" in bodo irnele 20. t. in. v Culovcu shod, na katereiu so bodo o tem razgovarjali. Na Celu teinu ':ilianju so pnso-sojilnice v Dfirnfeldu, v CJcai.t-su in v Zgor-iijem Maiilbachu. ki so v iioiusko - liheraluih rokah. Pokliuali bodo k .sudclnvaiijii koroski deZclni odbor in c.k.korosko kmetijsko druzlio.
V a b i 1 a k p r i s I o p u p o S i I j a j o t u d i s I o v e n s k t in p o s o j; I n i c a in.
— Po30jihiica v.Vehkovcu irnela je kon-eeru 1891. leta 310 zudruzmkov; hranilnih vlog je bilo v 1. 1894. vlozenili 32.310 gld. 17 kr.; izposodilo se je 85.985 gld. 21 kr. nazaj vrnilo se je posojil 70.901 gld. 65 kr. Vse linnilne vloge so znasale koucem I. 1894. 57.123 gld. 02 kr., posojila 65.145 gld. 65 kr., rez«rvni zaklad pa 1689 gld. 4<* kr.
Obcinski odbor obcine Tolsli Vrh je sklenil osnovati za to obcino lastno sob s s I o v o n s k i m u C n i m j e z i k o in. Na-sprotniki, liberalni nemSkutarji, hudo naspro-tujejo teniu sklepu in z drzniuii I a /. in i be-gajo ljudstvo. Obcinski odbor ravnal je le v smislu ministrovega odgovora n;i dr. Gregor-Ccvo interpelacijo. Sklenil je natnreC, da se v obcinski hisi na Javorniku ((iamsenegg-u) ustanovi i a s t n a Sola, ki bode za obcino velika dobrota, ne da bi se s tem nalagali obcini preveliki novi stroski, ker bode sanio treba nekoliko priredili Ze zdaj stojeCo hiSo za Solske namene. Liberalni Gustanjci pa se boje, da bi se potem otroci iz le obcine ne mogli vcC tako .,tletno" v Cisto ncmski gu-Stanjski Soli ponemCevali in zato se jej upi-rajo Ze sedaj na vso silo. Zb(>i? toga so zaceli lo-vitiz razntmi pomoCki podpise z.i neko proli pelicijo, s katero ugovarjajo suovanju ^olc s sloveuskim pouCnim jezikom za obcino Toisti Vrh. S hudobnitni iaZnii pridobili so jih res nekaj, da so se podpisali! Uadovedni smo zdaj le, kako se bodo obnasali visoki celovski gospodje proti tej na (ak naftin na-stali peticiji.
Dru^tvene vesti.
Na znan|c—Odbor ,S I o v. b r a I. i n podpornega drustva v Gorici* na-znanja svojim p. n. gg. druStvenikom, da je slavno c. kr. okraj. glavarstvo v Gorici z dogovorom precast. knezoSkofijskega ordinu-rijata z odlokom 7. t. m. Stev. 30<» dovolilo, da se drustvo z druSlveno zastavo tideleZi v Cetrtek dne 13. juuija 1895. navadne slo-vesne proeesijo s v. ReSnjega T e I e s a. Dne 11. juuija 1895. pa je c. kr. dvorni svetovalec in voditelj okrajnega glavarslva gosp. vitez B o s i z i o .iz uzrokov javntga reda in mini" prepovedal naSemu drustvu nositi druSlveno zastavo pri tej procesiji.
V Gorici, dne 12. junija 1895.
Odbor.
Tej kratki izjav'j cbstavljamo, da se druStveniki potent sploh niso udeleZilt pro-cesije. Okrajno glavarstvo je bilo dalo dvoje pisanih dovoljenj, da se drustvo sme udeleziti procesije z zastavo. Ali proti udeleZitvi se je priCela tajna hujskarija in sice;- — vse kaZe — tudi iz uradcv glavarslva sainega. To ovaja sam .Corriere* od torka, ki n»z-krije okolnost, katere ni nikdo drug vedel razun predsednika dr. GregorCiCa in glavarslva, namreC, da sajedruSlvoobrnib do glavarslva s pismeno proSnjo za reCeno dovoljenje. Na to je .Corriere"  zagrozil z nekiini  .tsemiri"
—  in g. vitez je naSel v tem Ze dosti povoda, da je preklical prejsnja odloka in udeleZbo prepovedal. Na tak nacin lahko g. vitez pre-pove  vsak   slovenski   pojav v  Gorici;  par
hujskaCev se vedno dobi, ako ne drugod na pri glavarstvu sainem ali pri magistratu. Lena hvala za tako prijuznost, gospod vitez J Ali ni. mate na razpolago dovolj mocij in sredstevzj ohranitev javnega reda? Ali ni v Gorici vo. jakov za vsak slucaj, da si pridobite veljavj svojim ukiizom nasproti irredenlovskim huj. skaCem? Zaradi par lahonskih rogovileZex toro: ne sine na dan slov. drustvo z znakom, kj predoCuje staro gesb: Za Boga (sv. C. ia M.), za cesarja (Crno-rmeni trakovi), z% d o in o v i n o (trobojnica) ? Tak6 dale« sin0 torej Ze v Gorici! Naj skrbi za red, komur je doIZnost, ker drugaCe ga bo treba nareditj po drugih potilt!
— Iz Dornberga.—Prihodnjo nede. ljo 16. t. meseca priredi oddelek veteranov iz Dornbei-ga - Rihemberga izlet z godbo v Crniee. Odhod iz Dornberga bo toCno ob 1 uri popoldne, v Selu kralek poCitek in ob V24 prihod v CrniCe. Tain bo svirala vote. rauska godl>a in s; bo vrSilo sreCkanje 4 do. bitkov. Cisti dohodek je namenjen bolnim in revnim veterauom.
K udeleZbi tega izleta yabi vse donio-ijtibe                                            NaCelniStvo.
—  Izlet v Trnovski gozd priredi v nedeljo 16. t. m. goriski oddelek uemSkegj in avslrijskega planinskegu drustva. V soboto zvecer bo zbir.iliSCe gostov iz drugih kraj?. ,pri zlatem jelenu'1. Drugo julro se odpeljcjo v vozovih na Trnovo, V Karnici bo obed, Povratek ob 6. pop. Druge podrobnosti ,«» dobili udje na vabilu,
- Iz Kanala: Povsrjenistvo .Malice Slovenske" za kanalski okraj je prevzel lc-govec g. Anton Gabrijclcic v Kanalu. (i^'. udje naj mu blagovole Cim prej posluti lei-nine.
—   G o r i § k o-g r a d i s k o g o s p i n-sko podporno drustvo rdacega kriZa nam je doposlalo p.irocilo o deb-vanju v btu 1894. Iz tega posnemamo, da je imelo celokupnega preiiioZenja gl, 11,153.22, Podruznice pa: v S e Z a n i gl, 1770.01 •/„ v G r a d i s k i gl. 2261,93 in v T o I in i n n gl. 250.23'/,.
Razgled po svetu.
Diinaj. Z zanesljivih strauij se zatrjuje, da namerava vlada koj po zusednnju debgacij zahtevali veCmesecni provizorij in zakljuCili zascdunje. Vsled ti-ga se tudi slovenska gimnazija v Celju no ustanovi na jesen. Vlada je Ze dalje C.isa racuuilu z inogoCnosljo, da bo treba zahtevali provizorij, in dogovorno z loviearji sklonila, izko-ristiti to priliko, tla se prepreci uslanovitev slovenske gimnazijc v Celju. (?!)
—   Ker je po razpravi o celjskem vpra-Sanju v proraftiinsketn odscku zngotovljen poraz luvicnrjcv, nastala j e k r i z n. I.i--vicurji grozo, da i/.stopijo iz knaliclje, Co so celjska posluvku vzprojiHc, Njili linli zahtovajo, naj bvicarski puslanci postavijo vlado prod alteruativo, naj so odloCi ali za lovicarjo ali za Sbveuce. PoloZaj je jnko teZavon. Loviearji silijo Pleuerja !n VVurinbratidu, naj porabila ves svoj upliv, ila m resi celjsko vprasanjc v iicinSkem zmislu, in groze, da sicer otii-mogoCijo davCno refurmo. Z viadue strani deiujojo n«i to, n.ij bi se levica odlocila Sel<> potem, kadar bi se o celjskem vpraSanju izrekla zbomica.
—   KrScanski socijalisti se Ze zbirajt* na shodih in po druStvih tor opominjajo k odbCneiiiu postopauju glede na nove volitvo v mestni svet. Dr. Lueger je na takem shodu povdarjal, da je treba pobijati Zidovsko-libe-rahio stranko, zdrnziti se proti njty, kakor so se pred 200 leti kristijani zdruzili na Dunaju pred Turkoin in Itnii sreCno zmaguli. Duiuij so mora oprostiti od Zidovskoga rob-stva. Dr. Lueger obZaluje, da ima Zidovsko Casopisje toliko upliva tudi na vlado, in pravi, tla na Dunaju noCejo postati Zidovski suZnji. kakor so postali 51adjari; na Ogerskem da vlada nad Madjarji in vsemi nurodi Zidov-ska si'a. — Nasproti trditvam Casopisov, da bi cesar no polrdil morobitno njogove izvo-litve Zupan.»in, dejal je, da leg.i no virujo. kajti I'fsur mora oslali nad .slrankami Kar fe cesar govoril v (Jradnt, to je moglo dole-loli le liboraUo no pa anlisoinito.
Drlrfcavlji*. - ProraCun sta I. 1896. zahteva potrobo 156,291.463 g!d. Pokritjo zua^i lo 2,692.175 gld., da morati obe drZavni polovini dostaviti Se 153.599,288 gld., ali P" odbitku prer.iCnnjenega cirinskega doliodka od 19,017, i 0 gld. okroglo svoto 101,555.13(> gld. Od te svote ima plaCati Avstrija 71,722.77-'! gld.. Ogerska pa le 30,738.331 gld. (ProraCun Boaiit'-HeiTcgoviuc priobcujoipo mod razgle-dom po slovanskem svetu). Nasa polovica ilelogacije si je izvolila predsednikom kneza Lobkovica. podpredsednikom Zaleski-ja. Ogerska delcgacija pa predsednikom grofa Aladara Andrassy-a, podpredsednikom Kob-mana Szela. - Dne 8. t. m. o poludne je vsprejel cesar ogcrsko delegacijo. V svojem na-govoru je predsodnik grof Aladar Andrass. na-glaSal tradicijonalno udanost vseh ogerskih sre, obljub'tvSi, da hoce delegacija verno poStevati potrebe za vojno obrambo monarhije, zajedno ozir jetnaje na niaterijalite sile prebivalstva. Cesar je naglaSal v svojem odgovoru, da so vnanji odnoSaji monarhije popolnorna povoljui. To pripomaga do utrjenja sploSncga miru. OdnoSaji v Bosni in Ilercegovini se razvijajo povoljno. • Ob 1. uri popoldne pa je cesar vsprejel avslrijsko delegacijo. Predsednik knez Lobkovic je nagovoril cesarja, izrazivSi soZalje na smrti nadvojvodo Albrehta. Delegacija hoee restno prouCiti vse pred-loge, imajoc pred oCmi toliko potrebe za moC drzave kakor tudi prebivalstva, Ze sedaj pre-obremenjenega po davkth. Dal Bog, d» se ohrani duh miru, ki sedaj preveja vso Evropo. Cesar je odgovori! kakor ogerski delegacy i.
PoUakt in slovenska giK»«a*Ua, 7 Celjn. — V nedeljo je imel scjo poljski klub na Dunaju. Seja je trajala od 11. uto pred-poldne do 6. zveCer. Razpravljab se je upra-Sanje celjske postavke v proraCunu naucnega minislerstva in o voliini preosnovi. Po veC-Casnem posvetovanja je klub zakljuCil jedno-glasno, glasovati zatopostavkov proraCunu. Prehajaje k razpravi o voliini pre-
ostiovi, ie govoril klubov predsednik Z a -leski "in se spomnil onega poslanca iz noliskega kluba, ki je pisal znani filanek v jtfovi Pressi" proti slovenskemu gimriaziju v Celju, poudarjajoc, da kaj taksnega ne bi smel storiti Clan poljskcga kluba. Navzoci poslanec vitez Gniewow je izjavi!, da je on Chnek pis.il in prevzame na se vso odgovor-nost Storil jo lo s stulifi&i svojega prepri-cania in staliSCa dezelne avtonomije navajaje, ,1a ker se je izjavi! proti slovenskemu gim-naziju v Celju ile2elni zbor Stajerski, da tak yakliucek mora uvazevati vsak Poljak in av-lonombri. Kaj W wkli Poljaki upr^a ko m ItoleP iif'«.'»ovit« nismsko iih Uoinsko solo v Galicr iroli sklopu dezolnega zbora. galiS-kegaV KoiieCno je izjavil vitez Gniewosz, da s\ pridrziije pravico proste roke naspi'uti kiubovim sklepom. - Klnb je zakljucil gla-*ovati' za sprejcui naerta o volilni preosnovi za podlago podrobni razpravi v drzavnem zboru.          "*
Volilna pravica v Avstriji in t driiglli drzavah. — Vsled scdanjega viharja zastran volilne pravice v Avslriji je pouCno seznati, kako je urejena volilna pravica v ostali Ev-ropi. V 0 g e r s k i se vrSijo volitve v kmeC-kih obcinah naravnosl, Pravico ima vsak, ki plaCa 5 gl. davka. To pa velja le za Ma-djarje, za Sakse v SedmograSki pa ne, kajti oni inorajo plalati najmanj t8 gl., ako ho-ecjo imeli volilno pravico. To je lepa ma--4 iljar^ka ravnopravnost. — V Angle?.ki (Hritanija in Irska) -<> volitve rioposredno in onake. Volilec jo vsak liisni pososlnik, ali kdor plaCa stawirino vsaj 10 funtov Sletiinov (okolo HO gl.) na leto ali je dobil na vseu-ClHficu kako Cast. Volilnu pravica--pricno-z 21. letoin. ~ V Franciji je sploSna in enuka volilna pravica. Volitve so neposredne in jeduega due v vsej driavi. Volilec Je vsak 21 - lelni drzavljan, ki ni bil kaznovan in se ne nulinja pod steCajem (konkursom. ~ V lla-liji se voli tuili naravnosl in splosno. Pravico voliti ima vsak 21-lelni drzavljan, ki plaea 17'/» l'l" izravnega davka, ali kalori je koncal Sliri razredne Iji dske Sole, oziroma ako zna Citati in pisuli, Izvoljen more bili le oni, ki je dovrsil 30. leto. - - V I) a n s k i se voli naravnosl, a volilna p-aviea je sploSna in eiiakn. Voliti sine vsak t! I - letni drzavljan; izvoljen more biti,  kdor je  dovrSil 25. lelo.
-  V S ved» k i odlocojc o volilni pravici visokosl davka. Voliti sine, kdor plaCa davek od doliodka 800 kron (1 krona 72 kr)f potem vsak zemljiski poseslnik v veljavi 1000 in zakupnik istih v veljavi 6000 kron. Voli se v mestib naravnot-t, na kmetih po za-npnili mozoli. — V Norvozki je volilna pravica podobna Svedski, le visokost davka je nizja, tako, da odgovarja spioSni volilni pravici, V Spanjskije ze zdavna v veljavi splosna in ncposredna volilna pTnvica.
•' V V o r t u g a I a k i se voli neposredno (naraviiuHt) in spiosnu. Volilec je vsak tirad-uik ill toslnik, ki je dosegel akadcniisko «aht in ima letnega dohodka KM) iiiilri'iiwv (270 gl). V Beigiji je sploSna volilna pra-vic;i na podlugi innozilne doslave. Vsak 25-lelni drtavljan je volilec in ima jeden glas; ozcnjeni, ali udovecz otroki, ima dva glasova: liistnik zemljiSft v veljavi 200t> frankov in kdor je dosegel akadcniisko cast pa tri gla-sove. Vec od tri glasov ne more imeti nikuo.
-   V N e m c i j i je sploSna in naravnosli. volilna pravica,
Koiuititi mi Oirerskcin. — Honmnski rodoljub in dohovnik Lucaciu je bil obdolzen, da je razzitlil sodnika Schmidta v Nagybany v svojcm utoku na madjarsko ministerstvo notranjili poslov. Sanio ministerstvo je zabte-valo kazenski progon. Lansko leto je bil pred prvo instauco obsojen, no debi<?einsko sodiSce je obsodbo unicilo. ker obdolzencu j ni bilo dovoljsno, braniti se v roin-Jtukeni jeziku. Pri ponovni razpravi, ki se je vrSila dne 8. 1. m., je sodiSCe oprostilo obdolzcnca, — Ker smo vajeni citati le obsodbe proii romunskirn rodoljubom, nam Citdno zvoni to oproSconje.
Makedonlja. — Makedonsko upraSanje ne puciva, ampak se Siti vedno vec. Tako vsaj poroiiajo iz Sofije. Mi smo porocali, da je bolgarski eksath predlozil turski vladi, naj ustanovi vec skolij v Makedoniji. Ako bi se bila ustanovila lamcsla, bise ne bile primirile makedonsko agitaeije. Sultan je eksarhovo predlogo odklonil in vsled tega so makedonski agitutorji vnovic priceli potezati se, da dose-zejo svojo pravico. Zakljacili so tudi odpo-s!ah* proSujo do ruske«a carja, naj se kot zaSCitnik vsega pravoslavja zavzame za ko-risti cerkve v Makedoniji.
Italija. — Dne 10. U m. je bil otvor-jen italijanski drzavji zbor v Rimu s pre-slolnim govorom kralja Uniberta, ki je na-redil na poslance dober utis. Republikanci niso bili navzoci. — V Riminu ranjeni italijanski poslanec grof Ferrari je marl 10. I. mi. — V okraju Motole je hudournik uzrocil skode 1 milijon lir.
NeniMja. — V Frankfurtu na Majni so odkriii spomenik znanemu brezboinemu filozol'u Schopenhaueru. Slavnost je bila revna; zbrani dcnar je komaj dosegel visokost, da so mogli narediti poprsje. Kipar Schierholi!, ki je izdolal poprsje, se je §e lansko leto ustrelil. Spomenik je umeSfen v nek-Hi zakotnein sp^ehajaliWu. — NemSkicestir 'laa pravo smolo s svojimi odlikovanji. Poro-tali smo, da je francozki ueenjak Pasteur odMoiii! njegovo odlikovanje z redoni »pour le nierite* in s tern dal nemSkemu cesarju yopncakovano moraine zauSnico. Za tem ,ra"cozkim zgledom je sledil Jrugi, od straui ®nK«eSkegtt. filoiofa Spencera, katerega je viijem odlikoval z istini redoni; Spencer uainre^ U} sprojel odlikovanja, ampak vrnil ga »n rekel: „Ne sprejme se!'. Ta korak je stoni pu ie -z doslednosU, ker je bud nasprotnik kateregasibodi odlikovanja. In tako je uozivol nem§ki cesar v kratkem easu dve blama|i. Sicer pa, do - trikrat gre rado! , Kazne u»viee. — V nedeljo so se atbrali dunajski delavci v razcih goslilnab na .Pralerju8. Bilo jj|, je do 4000. Poslanec I ernerstorfcr je hotel govoriti, no redarstvo J.ej ¦ lzPrazniu prostore. Delavci so odsli tedaj v drugo gostilno, kjer je holel govoriti
vodja delavcev Feigel; redarstveni poverjenik inu je prepovedat govoriti, fiosar pa ni ubogal ampak nadaljeval, a delavci so mu odobra-vali. Vsled tega so Feigla zaprli. Na potu do redarstvene postaje so ga boteli r^Siti so-drugi, luCajot kamenje na jezdec« redarje, ki so razgnali delavce z orozjem v roki. Delavci so ranili 4 redarje, mej temi tudi nadzor-nika;   od delavcev ni   bil nikdo poSkodovan.
—  Njegovo VeliCanstvo je pomilostilo na smrt obsojenega rnorilea Eichingerja. Vsled tega je obsojen na dosmrtno jeCo. — V Olornncu je umrl posveceni §kof Belrupt-Tyssac. — Nuncij Agliardi je odpotoval v Karlove Vari. To potovanje je dalo povod zopetnemn pisanju o njegovciii odpoklieu. Liberalni casopisi so ga inienovuli ze za kardinala, no on je fie vedno le nuncij na Dunaju. In to jib pcce.
—  V BudimpeSti so imeli delavci v nedeljo 8 socijalisliSkih sliodov, ki so pretekli inirno, le jednegp ie redarstvo razpustilo. Tainkaj so Strajkovali poStni in brzojavni sluZabniki. Ker so jim obljubili olajgave in zviSanje p!ae, povrnili so se k delu 24 ur pozneje. — Poverjenstvo bo 1 ga r s k eg a s o b r a n j a v stvari Stambulovi je koncalo preiskavo in dognalo, da je Stunbulov krSil ustavo s svojo samovlado, omejil svobodo tiska in si — kar je glavno — prisvojil dr-zavnidenar. — Mejnarodni shod rudar-jev v Parizu se je izjavil za ose"inurni delavni "dan in sicer s 87*00.) pratU^.OOO glasovi. To razmorje glasov prifea, da ne bodo delavci nikoli jedini v svojili iiprasanjiii. Zbolel je mski vojni minister Wannovski. — Pred-stojnik v ruskein redarstvohom odd kit v Petrogradu, Uorclie, je zg'mil pred dvema tednoma. Na kateri iracin in kako, se Se ni dognalo. — V Petrogradu je umrl dne 4. I. in glasoviti niski afrikanski popotnik dr. A. Jelisejev. — II. 1. m, je bil proglaSen v P e t r o g r a d u carski ukaz, s kaleriin se uslanavlja v Valikaun s la I no rusko po slant At vo, seslojcCo iz ministra-revidenla in tajuika. Letni troSek je ustanovljen na 10 000 rtibljcv v zlalu.¦— V Francozki zbornici dne II. I. in. je bila zivabna razprava radi kiclske slavnosti. Opozicija jo napadla ojslro vlado in zalitevaln, naj se proglasi zvezna pogodba •/. Hnsijo, ako v resnici obstoji. Na koncu je bil sprejel predlozeu dnevni red, ki odobrava vladno poslopanje. V Vrali-sl a v i v rudokopu grofa Ilenckel-Doiinersmarka je naslal ogonj 10. I, ni. Od 400 rudokopov je roSenili le 40. -- V G r S k i je odslopilo celo ntinislerstvo, ker je izvoljen zbornierum ptedsednikoiu opozicjonalec.
Ilvropsko vojno Itrodovje. I/, posled-njega obracuna evropskilt mnrnaric razvidno je, da 0 glavnilt evropskilt drzav potrosi za vzdrzavanji' svojih vojnih ntoi'iiafic okolo 1.050,000.000 frankov tin Into in sicer: An-glaska okolo 1180 inilijtniov, Frauclja 2I»7 mil., Itunija, NciiiiSja in Itulija, vsaka iiekuj nail 100 mil, AvKlrijii nekaj izpod 100 mil. frankov. Mozlvo vsi'h inoruarlc je okolo 220.(H)0, in sicer ima: Anglesku okolo 71.000 utoruar-jev, Prancosku okolo 00.00, Itimija 27.<K)0, ilalija 24.000. Nemcija 15.000 iii Avs.rija okolo la.ooo.
Raznoterosti.
Novllita in polios. 7. t. til. zvecer po 10. uri je bila nad Ljubljauo in okolico preci*j Inula neviltla. Groinclo in treskalo je nad jedno uro in je tnoralo veckral treScili v bliznji okolici. V MarijaniSCu je bajc strela udarila v slrelovod in ga poSkotlovala. V cerkev na Rozniku je strela trikrat udarila, a odkruSila je sanio nekaj omela, druge Skode ni provzrocila. Silna ploba je vsaj ne-koliko razmoCila velike kupe podrlin pri de-Fiioliranib hiSalt, ki provzrocujejo toliko nad-Jczuega in zdravju skodljivega prabu, Proti tretji uri zjutraj pa se je baje cutii rabel podzemski sunck in se je zemlja zlbala ne-koliko casa.
Hudournik. Due 5. f. m. popoldne je bil po vsej srednji Kvropi straSen viliar, ki je po raznib krajih provzrocil neizmertio §kodo. Posebno tezko je prizadeta vslocna GaliSka, Ogerska na razlicuili moslih, Dolnja Avstrija, Badenska, zapadna Svica in v tej v prvi vrsli kanton Lucern. Nad Stutgartont se je utrgal oblak. Ulila se jo tako straSna ploba; da je v hiponta naraslih vodah ulonilo 40 oseb, budoumiki pa so razdejali 30 his. — Dne (>. t. m. popoldne je bilo buda ura v bolonjski pokrajini. Toc'a je padala liki orebt; seveda je na poljib pobila vse. — V Zemunu (llrvaska) je hudournik trajal celo uro, a slana je po noCi padala, kar je velika redkost, Hudournik je uzrocil najvec Skode v Galiciji, posebno v okraju Kolorneje. V mestu Korsovo je porusil 22 gospodarskih posiopij in do 200 his precej poSkodoval. Usmrtil je veliko domafie zivine. Huda to&i je padala, debela kot oreh. — Na NemSkem, posebno v okrozju Stuttgarla se nahajajoei dolini Eyahta,je ob 11. uri v noei udrla voda. V Balingenu je ulonilo 10 oseb, veliko his je razruSeno, pokopaliSCe je popolnoma razorano, vsi krizi so poruseni. V Prontmernu pogreSajo 16 oseb, 8 his je zruSenib. V Lauflenuse je nto-
da imawo tako vrerr.e, dasi precej dezevno. Tukaj doslej ye ni bilo ne povodnji ne hude toce.
Nov potrcs v Florence ki se je po-javil G. t. m. zjutraj ob '/B2. uri z ntoCnim sunkom, za kalerim sta bila se dva boij rahla, je provzrocil nov strah in naredil zopet ne-koliko skode. Noko staro, ?.o pri prvem po-tresu poskodovano hiSo so niorali sprazniti, druge Skode menda ni bilo v mestu. Pac pa so se v okolici zrufiile nekatere hi§e. Ljudje so v mestu be/ali iz his na javne prostore. Vse gostilne in kavarnc so ostale odprte tudi 7. ,t. in. celo noC, kasini in javni vrtovi so bili razsvelljoni, ftjakerji vsi'na svojih pro-storih, gasi'.ci in vojaki pripravljeni.' NoC je pa minula mirno. Geodinamik prof. Bertelli tolazi prebivalstvo, uaj bode inirno in zago-tavlja, da novi sunki, tudi Ce bi se ponavljali, ne morejo biti ne-v a r n i. Prebivalstvo se je res pomirilo.
llazkralj Milan in njegov upnik. — Milanu so gorli v Parizu jako slabo. Denarja nima, srbske drzavne blagajne so prazne, kredita pa ni nikjer nicV-Najhujse zlo pa-je, da siari upniki veselega razkr;ilja nensmiljeno preganjajo. Jeden leli upnikov, na Cigar tir-jatev je bil Milan po svoji navadi popolnoma pozabil, so je grozno maScoval. Napadel je Milana na ulici in ga s palieo tako nakleslil, da je razkralj jel kri bljuvati. SiromnSni Milan. Sic transit gloria inundi!
Presifja kniro mi, 0(?erHk«ni. — V Sloinbruclit; pri Buditnpcftli je naslala.presiCja kuga. Oil 17. maja do 4.1, in. je crk'nilo lain 0724 prosieov; 2700 so poklali bolnih, zdravih pa 2:].02H glav. V laiiioSnjih presicjih |)ostaja za rejenje je So 55 do (50.000 glav. .Skoda zriasa vslod lega vefi milijonov gld. — Ogerski minister je izposlcval pri avslrijski vladi, da more pripeljatl vsiik teden 3000 ogeiNkilt proSicov na dunajski Irg, ali le pod slrogim iiiidzoi'slvoin. Koliko Casa pa bode slrogo nndzorslvo pomagalo, da la poSasl ne okuzi Inili naSe polovice, lo se poka?.e. Iz lega dovoljenja pa zopel spoznamo, kak6 ppiiiislljivi so na Dunaju nasproli Madjarjem. Nova naviinioHt za doiiiat'u zlvall. — V jnzni Ogerski se je pokazala v veliki tnnozini nekaka vrsl tnuh, ki uniCujejo kottje, rogato zival in pr<>siCe v laki mnozini, da so uzrofile doslej zi* do 100.000 glii. Skode. Tudi divja zvorina ni \m</, nevarnosli od leh muli. V nekem ogerskein ineslii so so poka-zalo le iniilie v laki mnozini, da se jim je tnoralo Ijudslvo skrivati. Iz krajev, kjer go-spoilujc (a poSastua iniilia, poroCnjo, <ln iniilie napadajo zivino na gobcii, nosnicah in oCeli, da vsled dobljeiiili ran zivina crkne v oni uri ukljul) v.si'j poinoCi. NajmocncjSi biki I poslanejo zrlev v kralkein casu to nmlo mu!;<* iimv lako, kol najslabojSa oven. V umogih' krajih ho liorijo proti temu mivra^,-niku na la naCin, da iibdeluvitjo poljit po ' unci in opmvlj'.ijo druge opravke, po ditevii pa zivino v lilovo zuprojo, No lo sredslvo iltisli no pomaga, ker iniilio jirodlrajo littli v lilovo in uiiieiijojo zivino, ki so no more braniti. — Skoro' nevorjotito zvoni ta novica, ali taku (•ilamo v raznih Hslili, da o reside-uosti ni voC dvontiti.
Razgled po slovanskem svetu.
('oika. Verskih Sol na CeSkein imajo Ziiije 85, kalcre so vse z noniSkim licnitii jo-zikom, dasi je v ujili po uradnrni Sletju 14:U CeSkilt in 140'.) nemSkih otrok. V noka-terih takih Solah so skoro satni Cehi, n. pr. v Caslavi, .licinu, Ccnovici in Uora?,dovici. Pri ljutlskem Stetju ni bilo 1. 1890. v neka-terih krajih nobenega Nemca, a sedaj se prisleva samo za Solo godnih otrok 14G k Nemccm, seveda zidovskim. Velika podpora Nemccm na ('.eSkem je torej zidovski zarod, zato se paC ni uinzno dovolj naCuditi, da je n. pr. v nckatc-rili omenjunih Solah polovica in Se vcC krislijanskih olrdl:. — PraSka po-licija je prepovedala obiCajno zaziganje kresa na predveecr sv. Ivana in h kralu grba Ceske krone. Meslni zaslop je zato ukrcnil, znhtevati od policije, da naj mu izroCi pi-smeno od! >k prepovedi, da se prilozi na viSo inslancijo.
—   VinkoSlne praznikc je obiskalo na-rodopisno razslavo blizu 100.000 oseb. To je dokaz, da ceSkemu narodu lefts na sreu uspeh razstave. Jubilejno razslavo 1. 1801. j(! uprav dne 25. junija obiskalo 1 milijon ijudij in do zakljucka 2,440.000: vsled lega upa, da se to 7<jodi tudi lotos. Razstavni odbor si prizadeva na vse mogoce naCine, privabiti ljudstvo na razstavo. VeC glasb svira vsak dan. V glediSCni dvorani jc vedno vse natlaCeno. Na vse strani vidiS le veselje, slogo, prijaznost in iep sprejem obCinstva. Staro in mlado, odlieno in. nizko, bogalo in revno. vse je ljubeznivo in prijazno — vse vabljivo. Zraven duSevne (hrane dobiS na razstavi tudi telesno okrepilo. Veliko slevilo restavracij in poskuSalnic ti je na razpolago. Vse vrste piva in vina je mogoCe okusitu Islrska vina posebno ugajajo, z besedo, Cesar si le zelis, dobiS na tej razstavi.
—  Na Vinkosti je bil v Pragi shod Ceskih  nilinarjev. — NemSki  Casopisi prazki
pilo 5 Ijudij in 30 goved," a 9 his je razruSenih. < s° iavi!i* <?a narneravajc. Nemci prirediti lets ki-„A* na mnuin»ii> .»„„*.,  ruvuuu\ m«.»v   v I 1893.. to ie na 50-lettuce- cesarjevega via
Skoda na mostovih znasa 300.000 mark. V Ecltingenu in v dnigih niestib so bile tudi velike nesreCe, a brez eloveSkih zrtev. — V Kobersdorfu (Ogersko) je poruSeno 18 his, 18 oseb so izvlckli iz vode, 32 pa jih se pogreSajo. Vsled nevihte, ki je zadela obcine Schwarzenbach. Schlatleu in Ilocbwolzersdorf pri dunajskeni Novem Mestu, vsi moslovi so zruseni, 12 oseb je mrlvih in veliko zivali je ugonobljeno. Polja in livade so za vefc let neuporabljive. Skoda v leh Irelt krajih je cenjena Cez 320.000 gld. Vojaslvo je priSlo na pomoC. Nevihla na Ogerskeni jo v okraju PeCuh spodkopala ?.elezniSki nasip, da je to-vorni vlak skoCil s tira. Pelnajst vagonov je bilo zdrobljenih. Izmej zelezniskega osobja ni bil nikdo poSkodovan. Promet je bil vsled te nezgode veft ur zaprl in so vlaki imeli znatne zamude.
To so paft  grozna  poroCila o nesreCi. Vsled tega moraino pri nas le bvalili Boga,
1893., to je na 50-lelnicc- cesarjevega vla-danja, gospodarsko jubilejno razstavo v ne-katerih nemSkih nicslih na CeSkem. Kakor smo ?.e poroCali, nasproti tej nameii ne osta-nejo Cehi z rokama kri?.em. — Dn > 20. maja je bil izvoljen v dezelni zbor CeSki svobodo-miselni kandidal' Vaclav Nekvasil. — Prva knjigoliskarska razslava je bila odprla dne 2. t. ni. v dvorani CeSkega tipograficnega druStva. Zakljucena pa bo 16. t. m.
HrvaSkA. — V Zagrebu snujejo reSilnp druStvo po uzorcu dunajske ,ReUinisgesell-schafl". Na Celu pripravam slojijo mlajsi zdravniki. Novo druStvo bi delovalo skupno s prostovoljnirn gasilnim dru^tvoni in z druzbo rdeCega kriza.
— Neumornemu intendantu zagrebSkega gledalisea, dr. MiletiCu, so priredili srCno ova-cijo v nedeljo v glediSCu, da mu izka20jo svojo hvaleznost za njegovo delovanje v prid glediSCu.
— V Zagrebu so ustanoviii poseben odbor. ki ima nalogo, prirediti vse potrebno rza>|tevnostno'oivoritev novega hrvaSkega gle-daliSCa. V odbpru so zastopane vse politiske straske.
•'• * — Odposlanci evangdiskih cerkva v HrvaSki so se sestali v Zagrebu 2e lansko leto k zborovanju, pri katerem so zakljuCili, odcepiti se od obcine ogerske evangeliSke cerkve in ustanoviti avtonomno hrvasko-sla-vonsko obcino. Vsi hrvaSki rodoljubi so se tega zakljucka veselili, Madjarji nasprotno pa so se jezili. Cerkveni evangeliSki konvent je ta svoj sklep priznanil tudi hrvafiki vladi. !*olgo Casa ni bilo od vladne strani resitve, no minoli mesec je vlada ta sklep uniCila, prepoveduje evangeliskrmu konventu, da ne sine uporabljati naslova, ki bi nasprotoval vladnemu cdloku, to je ne sme biti avlor nomno telo, ker tako ne ugaja Madjarjem, ki hoCejo raztegniti svojo nioe Cez ogerske meje tudi v cerkvenih poslih HrvaSke. Proti sklepu evarigeliskega konventa na HrvaSkem je nasprotoval le jeden pastor in ta je spo-moCjo Madjarjev uspl.
— Znano je, da je dezelni zbor hrvaSki sprejel novi obcinski zakon, vsled katerega se .bodo morale vrSiti novo obeir.ske volitve v njegoveni smislu, Za ?.upanovanja dra. A in ruga (sedanja tnanjsina) so jo bilo zakljuCilo izvrSili razna veliko dela v ntcstu, kakor kanalizacija ild. Ker je zo pretekla doba scdanjemu niestneniu zastopu v Zagrebu in ker se bodo volitve morale razpisati na podlugi novega zakona, mogoCe Se to lelo, nianj-Sina niestnega zbora (opozicija) senoCe ude-lofcevali mestnih soj, da s torn prepreci izvr« Sitov vseh onih del, za katerih ni gotovine v meslni blagajni. Vsled lega je veCina niestnega zaslopa (vladi prijazna) zakljuCila, usla-viti splosno vfia ntuitoraviuui dela.
-- Predsednik lirvtuko-slavonskoga go-spodarskega druSlva grof Jnraj Jolafiic (brat pok. Imna Jolnftida) je dovrsil dne 25, m. in. svoj UO-letnl rojstni dan. Pri tej pri-loznosli se ga toplo spoininjajo vsi hrvaSki Casopisi, posebno pa „Gospodarski List*.
-  V Zagrebu so odprli v Berislavicovi ulici zalogo niostarskoga (hercegovskega) vina.
Dalnmeijft — Slrankarski poloznj v Dalmaciji so m Cist, kar bi bilo posebno zo-Icli •/. oziroin tin Sirjenje upliva laSke nl-ege*, ki je pricola zidati na ruSovinah v nnrodni hr-vaSlri slranki. Ilalijaimki upliv jo svojncnsno razdelil dalniolinske llrvalw in Srbo, sodnj pa itadaljujo svojo dolo pri razniSoni slogi mej mtmiini Hrvati. Kako slvari koncujo, jo tezko slulili, no zoloti je, da bi so vsaj llrvuljo nioj soboj pobolali, kar so pa najbrzo no zgodl, KakSno posledice nashuiojo vslod lega, ni lozkn iigiinili. Nu vsak imcJn ku morejo oko-lislili vsled lega nnrodnoga razdora le na-sproltiiki lirvaslva v Dalmaciji.
S posobniiii vosoljoni nioramo bolezlli vosll iz D.ihniicijo mi Slovene!, kajli nosroC'iia uaSa hjuliljana jo dtilu povod, dn so so bratjc Ilrvalje v l)almaciji priceli boljSe zanlmati za nas in glodajo nam ublazili veliko nosivCo s svojimi priitosi. Posebno se odlikuje Split. Ta-moSnje niostno gasilno druAlvo je priredilo proti uslopniiii Ljubljani v korisl javno vajo, pri kateri je bilo navzofie veliko Slevilo ob-citislva, mej loin tudi konzuli tujih drzav, kakor italijanski, nemSki in SvcdskonorveSki, le avlo-notnascv ni bilo videti. — Mesto Split si prizadeva Se kaj pomagati Ljubljani; vsled lega so se sestala tamoSnja ItrvaSka drnSlva (po zupanovi zelji), da se dogovorijo o prireditvi dobiodelnega koncerta v mestnem glediSCu. Upamo, da se namera uresniCi knialu.
—  V obCini Sin j so nabrali vaSCani 385 kron, katere so odposlali ljubljanskeinu zu-panu; nabirajo pa tudi zasebniki in izkazujcjo darila v dalmatinskih Casopisili, le 2al, da se v tem odlikujejo samo Hrvatje, — bralov Srbov ne vidimo pri delu... Nasprotno pa smo Citali v jednem srbskem Casopisu, ki je poCaslil nekega Slovenca (profesorja) z ne prav umestnim imenoni „Kranjac", ker seje baje zameril nekaterim Srbom.
-  V splitskem glediSCu poje neko italijansko druStvo razne opere. GlediSCe je mestne in sezidano za ItrvaSke uprave, ven-dar pa so se zjedinili zmernejSi Hrvatje z Italijani.da morejo sliSati mejnarodno glasbo v hrvaSkem glediSCu. Pri nedavni predstavi, odlikovali so Hrvati nekega pevca z vencem in hrvaSko trobojnico, kar je dalo povod, da so avtonomaSi iz?,vizgali hrvaSko trobojnico; ko 10 avtonomaSi na to podarili venec s svojo „tricoloro\ so pa Hrvatje istotako odgovorili na italijansko omtkanost. RazporCek je pa ?.e pozabljen in vse ostane pri slarem.
BoMia-ttercegovina. — Dne 16. m.iu. je bil slavnostno uzidan temeljni kanten ka-noniskemu domu v Sarajevu, kateri zidajo tik nadskofljskega semeniSCa. — Vrhbosanski nadSkof S t a d 1 e r je bil nekaj Casa v Dija-kovuru pri vladiki Slrossmayerju. Ta njegov obisk so Casopisi razlagali na vse mogoCe naCine. Kak§no svrho je imel, to ni vsetn znano; nasprotno se pa ve, da jc vladika Strossmayer zopet podaril 2000 gld. za zgradbo semenifiCa v Sarajevu lake, da inaSa dosedanji njegov prinos v to svrho 2e 9000 gld. Zraven t«ga je vladika Strossmayer posebno toplo priporoCil svojimi ovCicam nabi-ranje milodarov za isto semeniSCe.
—  DomaCa sarajevska tvrdka Backer in B a b i C je odprla novo tovaruo zeleznine, v kaicri dela dosedaj ^e 50 delavcev. V njej izdolujejo vsakovrstno 4eleznino: zico (dral) klince, verige itd. Oni denar, kateri so doslej poSiljali na ptuje, oslane sedaj na domaCih tleli.
— Kakor poroCa «Pos. Hrv." iz Sara-jeva, preganjajo lam vse one Hrvate, ki so na kctcrikoli naCni kaj darovali za StarCeviCcv dom v Zagrebu. Mostna policija ima polne i.kc- posla radi te zadeve. PresliSuje sem-ter-tje bolj znene darovalce, a neznane zaslcduje. Na Cast ji bodi!
_ V bosanskem B rod u se je ustanovtl cerkveni odbor za zgradbo kaloliske cerkve. NaCrt je ie izdelan. IJpati je, dasedenaSnja misel kmalu tudi uresniCi na korist veri in narodu.
_ Bosansko-herccgovski pro-raCun, kateri je predloZil v delegacijah vza-jemni ftnanCni minister Kallay,znasa 14,368.296
gld. potrebScin s pokritjem 14,412.590 gld., ter zopet Szkazuje preostanek 45.297 gld. Od potrebScin odpada na osrednjo upravo 1,246.300 gld., na notranjo 6,226.857, fi-nanCno 5,068.852, pravosodje 759.342 gld., zgradbe 666.946 gld. Kot dohodek izkazuje finanCni odsek svoto 13,693.540 gld. Carina znaSa 208.000 gld.
Srblja. — Dne 6. t. m. je bila v Bel-gradu kazenska razprava proti Crnogorskemu izseljencu BackoviCu radi broSure ,Crna-gora na koncu XIX. stoletja". Tozil ga je sam Crnogorski knez diplomatskim potom. Tofenec je bil obsojen na'150 frankov globe.
—  NajveC skrbij zadaja Srbiji. njo finanCni poloJSaj, ki zeio tiscivessrbski narod. Srbija nameruje svoje neznosne flnanCno po-lozenje uravnati s pomoCjo ugodnih denarnih pogodb v inozetnstvu. Celokupni dolg Srbije z-naSa okolo 350 milijonov-gld. Ta dolg ze-lijo srbski drzavnikii zplaCati z nizjimi obrcstmi in daljsimi obroki, nego so danaSnji. Banke, s katerimi se pogaja finanCni minister, pred-lagajo _od - svoje strani poCasno-povraCilo*— Dogovori niso Se dognnni, in srbska vlada je utola2ila svoje upnike s tem, da je polozlla pri bankah vseh trgov v gotovini toliko, ko-likor je potrebno za odkup vseh kuponov, katere bo.placati mesoca julija.
—  Sluzbeni list srbske' vlado jo priob-fcil — kakor poroto „P. C." -. slodeCo Iz-javo: „Brez ozira na najodloCnejSe oporokanjo od naSu strani in dasi ni dnla krnljovskn vlada nikoli ni najntanjaoga povodn, vondar rnzni inoxoinski Casopisi raznuSajo krivo vosli glede na nainore vlado % ozlrom na nate 11" nancno poloisenjo in inozomsko upnike, Znano je, da je kraljovska vlada dosedaj vodno izpolnila svojo zavoze in da v Srbiji §o nikdo ni bil olkodovnn. Kraljovska vlada n\ vodno prizadeva, da izpolnl nnlancno svojo zuvozo nasproti lujim upnikom in jo propricana, dn ji gospodarsko polozenjo Srbije ontogoCi to zavoze tudi v prihodnje notanCno Izpolnovali".
tfnmgovn. — Knezovska vlurta, kakor poroCa uradni BGlas Crnogora", nnmatnijo poslnti nekoliko tnladonicov v VrSoti (Unnat), da so izurijo v raznilt obrtnjnh. Clollnjska obeina jili jo zo poslala ftest v Prngo, za kn-lot'o bodo Hkrboli ("lolii i ftllrl sprojino .crnogorski spolok", dva pn jo priporoCil fiolki Bllkiu' Ciglor, ki jo Jlo voc mesocov v t'lmogori. Meseuu mnju jo priapclo v Uellnjo HO luibti-lazeov iz Avstrijo, Nomftljo, Francozko, An-glijo in Holandijo, Pod Kolor so prispoll h posobnim piiriiikoin.
llolgai'Mn. - PoroCnll mno, du Jo liol-gursko Hiibninjo izvolllo posebno odposlaiwlvn, ki so ima prodslavlll riiKkoimi citrit Nikoli^u II. in ob oiiom polo?,ill vonoc na rukov pok, Aloksundru III. DhhI cuBoplnl plsojo, da ho la Kklop no invHtiicli voi.dnr so poCajo v Solljl s to zudovo morodiijnl kroqi, kI il pii/ndo-vajo, izvrSili sklep Hobmnjit, V islo ivrlio jo poklleul knez v Snlljo trnovskoga molropnllla Klimonla, da ho 2 njim pn«volujo o tout, ktijli Klimonhi v Ruslji radi vidljo. Vlada jo npra-Sala nekatere drugo Skol'o, ako eo nuiiiornjojo udolo?,ili odposlanstvu, a vojni mlnlalor jo zo odlocil onobe iz vojtiSkih kvogov, ki pojdojo v lYlrogrnd. Odposlauslvq sprejntcta cur In minisler zunanjilt poslov.
— Pri obcinskili volitvnh v Varni so bili veliki pretepi. Ta obeina je dosedaj vedno volila proti vladi, no takrat je zmagnla vltulna atranka. To je menda bil povod pretepn.
Ilitsija. — Biagostanje ruskega ktneta izdatno naprcduje, kakor piSe Suvorin v <Ncvcin Vrcmenu*. V vseli krogili inteligcn-tije, pravi, na!iaja§ sedaj kmeCke sinove. V kmeckih koCalt se ze veCkrat nahaja na poCitnicah dijak, tehnolog, uCenec gospodar-skega ali zelezniskega uCiliSCa, bogoslovec, zdravnik, umetnik itd. — V hranilnicah je bilo 1881. leta 9,995.000 rub., a t, oktobra 1894. leta 329,432.000 rubljev. In od teh je bila skoro trctjina kmeCkili, kajti po podat- , kih je bilo n. pr. mod 276 mil. 81,969.000 kmeCkega denarja. Kmetje se javljajo tu no samo kot poljedelci, lemveC ludi kot h|apci in dekle, mojstri rokodelci, tfgovci, — V Rusiji posluje Clovekoljubno rusko druStvo, kaloremu je namen, da podpira uboge, one-niogle in sirote ter ima 193 raznih zavodov, kakor prenod'SC, pribeziSC, bolnic. Razni do-brolniki so mu darovali doslej nad 14 milijonov rubljev, kar ludi jasno dokazuje ve-likansko pozrtvovalnost ruskega naroda v dobrodelne namene. DruStveni stroSki so pa tudi veliki, kajti h. pr. leta 1890. je izdalo 1.012,683 rub., leta 1891. pa 1,015.135 rub., 96 kop.
Postava
o nedeijskem pofiitku pri obrtnikiti
z due 16. januvarja 1895. se glasi:
§. 1. Na mesto §. 75. postavc z dne 8. marca 18S5. drz. zak. St. 22 o spremembi in dopolnilvi obrlncga veda, slopijo sledeCe do-loCbe:
ClenbOb ncdoljah je obrlno delo prepovedano.
Clen II. Nedeljski poCitek so moraza-Celi najpozneje ob Sostih zjutraj, in sicer za vse delavce ene in isle delavnice ob islem Casu, in mora trajati najtnanje 24 ur.
Clen III. Dovoljena pa so ol> nedeljah sledcCa dela:
1. SnaZenj'* delav'nicin slrojev (orodja), v kolikor se tisto ob delavnikih no more izvrSili ; 2. nadzorovaujo delavnic ( 3. vsako leto enkrat je dovoljono islo delo, ki je po-> Ircbno za popis premc'tenja; 4. dovoljono je vsako izvanrcdno delo, ki se zavolj tclesne vamosli ali' zavolj drugih javtiili uzrokoy no sme odloziti; 5. mojsler sam sine skrivaj de-lali, pa brez pomoCnikov in lo'v lakem kraju, kjer ga ljudje ne vidijo. ¦<";•"    '*     "
(Razlaga. 4. tocka stopi n. pr iV veljavo, ko bi kakemu kraju prelila povodenj, in bi se za dobro spoznnlo, kraj zavarovatt z moC-
njm jezom in sicer hitro; v takem slufiaju smejo zidarji, tesarji n drugi Jjudje tudi ob nedeljah pri jezu delati; 5. toiko jepa treba tako umeti, da mojster saw sme delati, pa svojih pomoCnikov ne sme k dclu siliti; toda delati sme ob nedeljah le tak mojster, ki ima tako rokodelstvo, ki ga lahko tudi v za-prti izbi izvrSnje, na pr. krojaC ali Cevljar. Ce ga ljudje delati ne vidijo, vsaj ne daje pohujSanja. Ne smeje pa ob nedeljah delati taki mojstri, ki delajo na ocitnih krajih na pr. zidarji, tesarji, kleparji, klesarji, fcovafci i. t, d. — Op. ured.)
C1 e n IV. Obrtniki, ki rabijo delavce ob nedeljah za snazenje in popravljanje de-lavnic, orodja in strojev, ali za nadzorovanje delavnic, ali za popis blaga, ali za taka nujna dela, ki se ne smejo odloziti, morajo imeti poseben zapisnik, v katere^a morajo za vsako nedeljo posebej zapisati, katere delavce so islo nedeljo za delo porabiti, kje in kaj in koliko Casn so delali. Ta zapisnik mora bili pri-pravljen, da se na zahtevanje predlozi oblasii in obrtnemu nadzorniku.
Dela za popis premozenja in nujna deli, ki sa ne dojo Hloiili, moraobrtni nailzornik ze naprej naznanili obrlni oblnsli. Ako se pa potroba tacega dela Se ' v nedeljo pokaze, ame so dfilo sicer fdoriti, pa So isti vccecje treba o slorjenem dclu sporocili obrtni oblti-' sli, Taka naznanila so koleka prosta. Taka naznanila se sme tudi po posli poslati. Obrtna oblafct pa ima pravico in dolzuost, preiskati in se prepricati, ali je bilo delo res nujno in potrebno.
Clen V. Ce je bil kak delavec ztfvolj sna2enja ali popravljanje strojev in orodja, ali zavolj nujnega dela zadrzan, da isto nedeljo ni mogel obiskati dopoldanske sltiZbe bozje, mora se mu prihodnjo nedeljo toliko proslega Casa pusliti, da gre k bozji sluzbi.
<"'.e se delavei pri ravnokar omenjenib (Iflih vec ko Iri ure zamudijo, morajo pa prihodnjo nedeljo 24 ur pocitka dobiti; ce pa to ni mogoce, naj se jini da 24urni po-citek na kak delavnik, aii pa dva Sestuma pocitka v dvoh dneh med tednom.
("11 e n VI. Po tern dlenu (katerega le po-vrsno posnamemo) ima kupcijski minister pravico, nekaterim obrttikom dovoliti nedcljsko delo, Co imajo namree tak opravek, da se isti ob nedeljah ne more lahko pogreSati. Na pr. peki, izvoSciki, gostilnicarji itd.). Pa tudi taki smejo ob nedeljah lo potrebna dela oprav-Ijati, tie pa tudi takili, katera bi bili lalikc zc prej ta dan izvrSlli. (Pek sme ob nedeljah kruh peel, pa moko in drva v svojo delav-nico nostti ob nedeljah ne sme, ker s tern bi se bil ze lahko v soboto preskrbel. Tako tudi gostilniCar ob nedeljah ne sme vina vo-zili in iz soda v sod pretakati. — Op. ured.)
Za to vrsto obrtnikov se bodo izdale posebne dolocbe, pri katerih se bo oziralo tudi na Cl. V., ki pravi, da se mora delav-cem, ki se ob nedeljah rabijo, med tednom dati ali en 24urni pocitek skozi celi dan, ali pa 2 dni poCitka po 6 ur.
Clen VII. Kateri obrtniki naj se vza-mejo v isto vrsto, o katerej se izreCe, da je njih delo tudi ob nedeljah potrebno, to do-lociti, z ozii-om na potrebe in navade raznih dezel, zamore se prepustili dezelnim vladam. Za razne obcine ali kraje zamorejo se dovoliti izjeroe. Vselej pa se je- czirati na den V. glede nadomestiiega poCitka. Dolocbe za te vrste obrtnikov naj se tiskane v dezelnih jezikih nabijejo na steno delavnic.
Glen VIII. pravi, da v Galiciji in Bu-kovini (kjer so obrtniki in njih delavei po-gostoma judi) sme dezelna vlada obrtnikom dovoliti, da v nedeljo, pa bolj skrivaj delajo, zato pa kak drugi dan v  tednu praznujejo.
Clen IX. Trgovci (kramarji, branjevci) smejo ob nedeljah samo 6 ur delati (odprto imeti). V kaierih urah smejo prodajali, to do-loci dezelna politiCna oblast, potem ko je zaslisala obcine in zadruge. O Bozlcu in dru-gih godovih, kedar je po krajevnih in dezelnih navadah veC prometa, sme dezelna vlada Cas prodajanja podaljsati na deset ur. To vclja posebno za nedeljo pred Bozicem. V manjsih mestih spod 6000 dug, kamoi pri-hajajo kupovat kmetovalci iz okolice, sme se za vse ali pa vsaj za nektere nedelje v letu "dovoliti osemurno kupcevanje v prodajalnicah. I Vender pa trgovski pomocniki ne smejo daljo j ko sest ur delati. (Ostali dve uri mora tedaj ' gospodar sam kupCevati). V katerih urah naj j bodo prodajalnice odprte, to se ravna po krajevnih potrebah. Trgovskim delavcem in j pomoCnikom se mora ob nedeljah Cos dati, j da se udelezijo bozje sluzbe. V tistih urah, | ob katerih se prodajati ne sme, morajo biti prodajalnice zaprte.
Clen X. Kjer se ob nedeljah tudi po-poldne nekaj casa prodaja, naj se pomofiniki tako vistijo, da bodo vsaj vsako drugo nedeljo celi dan prosti; Ce pa to ni mogoce, naj se jim med tednom pol dneva poCitka dovoli.
Clen XI. VKolikorje po Cl. IX ne-deljsko kupcevanje omejeno, toliko morajo praznovati tudi taki trgovci, ki nimajo po-moCnikov. V prepovedanem Casu morajo imeti prodajalnice zaprte.
Clen XII. Te dolocbe veljajo tudi za prodajalce poljskih pridelkov in jestvin (bra-njevce) in za take, ki jeslvine na prodaj okoli nosijo, alt pa na trgu prodajajo.
Clen XIII. Kar so dezclne vlade zau-kazale v smislu Clenov VII., VHI. in IX., to naj naznanijo ob sklepu vsakega Cetrlletja kupCijskemu ministerslvu, katero smenjihove niredbe spreminjati.
Clen XIV. Ob praznikih naj se da delavcem toliko prostega Casa, da zamorejo obiskati dopoldansko bozjo sluzbo.
§ 2. Kdor to poztavo in na njo se opirajoCe ukaze prelomi, bo kaznovan po kazenskih dolocbah obCnoga reda.
§ 3. Ta postava slopi v veljavo tri niesece po njenern razglasenju. (V uradnem lislu dunaj-skem je bila razglaSena dne 5. sveCana t. I.)
§ 4. IzvrSevanje te postave je izroCeno kupCijskemu ministru in ministru notranjih zadev fer ministru za uk in bogoCasfjo".
Rohseidene Bastklcider Fl. 8.iw
bis 42.75 per Stoff z. kf>tn|>l. Hulie Tussfiio uri'l SlmntiiiiKs - Pongee!' - sowie scliwurze, weisse utiil farl>i(!e H«iiiioliorg>Sei«le von :i."i kr. his tl. 14.05 jkt Mt'l, - irlalt, i?estroift, karricrt, ^'umslcrt, llaiiiasic dp. (ca. -2U) vcrnrh. Qua], ii. -J(KK) vi-rsrli. Furlipii. Dessins «U'.;, porto- mid Htouorfrni lux flans. Mustci umfjehend.   DopfieUcs Hriefjiorlo narli dor Srluveiz.
Nelden«F«brlk«n ii. Ileni-''" •* (k. n. k. Ilofl.)?.iiri<l..
Hlapec,
ki je poSlen, delaven, in ki zna opravljati vsa potrebna dela pri k o n j i h, dobi takoj dobro sluzbo v G o r i c; pri slovenskem gospodarjti.
B:PTVO^a
TrXaska olcaporina plvovaniiva ˇ  Scnoicoah  (pri  DivoDi) ima za
Gorico in okolico v uliei
::
Morelli St. 12
svojo zalogo in priporoCa cenjencmu p. t. obcinslvu svoja izvrstna dobro ulezana piva v sodih po '/, — '/a — '/., — «/8 hekll., islotako tudi klenicah po l/g lilra.
Hitro postrezbo zagotavlja z vsom sposlovanjcni
udani
Gustav Scholz,
zastopnik.
Fraiicosko zgaiije
tudi SOlnO zganje imenovano, iznasel Wilnam See. To domaCe zdravilo presega vsa druga proti Opekllnam, revmatizmu, nadulii, navolom krvi, boleCinam v glavi, v zobeh, v oCeh itd. Cena izvirni steklenici 40 kr.
Sirup Iz zeli§6 iz Karpatov je najgotovcjge zdravilo proti hripavosli in oslov-skemu ka§Iju. Cena steklenici 50 kr.
Prodsu'a iekarna Cristol'oletti v ___                  Gorici.                     [4]
Gostilna Anfona Vodopivca
v Trstu
ulica Solitario St. 12
priporoca se rojakom   iz Goriske   in drugim Slovencem a Trstu, kajli v istej   se toCijo  le  prlstna vipavska dpna in bela vina iz
pryaSke obdine in s Krasa.
PriporoCa se posebno Slovencem, ki pridejo
po opravkih v Trsl.
Kuhinja prav dobra in po cenf.
Izvrslne c. kr. izkj. priv.
IkropilniGe proti poFonospori inSenirja ^iviea,
kaleresosesploS-no uvclle vsle.l iijili preproslosti (rpcinnsti, lalikc uporabc za vriako rejo lrl UJ. pru-Ji»i')^'o zlinljbano, vcrnl.n- po (losedaiijili nizkih cenali.
2ivic i dniz&. v Trstu.
tlenike oilpoStljajo na zahtevanje fruiiko
Na vse c. kr. postne uraile poSi-ljajo popoli e Skroplliiifc fninko, proti povzetjii 10 >rW.
Izdelnjejo tudi slroje za prastnje z zveploin, nepreslauo delujoce sti-skalnice itd
Naravne   ntineralne vode iz raznih
Kentitnl, farmacevtifini In drogerijski Izdolkl najbolj Llslana domaie in tuje zdravilska posebnostl.
Ribja olje, naravno in izvrstno, pri-Jefnega ukusa in kemiino 6\*to.
Rlbje  olje z zelazom   all   zeleznim
ftfkaflfftma
Najdistejio zveplanokislo apno c. kr.
kmetljske iole v Gorlcl za vinarsko
rabo. Zdravlla   za   ilvlno,    konjskl   cvat, konjskl praiekf goveji pra«ek. HomaopaUana zdravlla.
prodaja novoustanovljena Iekarna
A. Gliubich y RobatiS6u.
Mlekarija M. Wasmeyr
v Jivolija* (Bareiwvse- - Rtzia Min) ft\ Girici,
priporoCa
dnevoma sveze zdravilno in za
dojence prirejeno mleko. Dohiva se v prodajalnlci jrstvin pri
I^anu Janeseh-u
(prej F. .\lpi & C.)
v Vrtni itHci (via Giardino).
-------Po zdravr.ikih priporocano -zzz
Podpisani priporoCa svojo
bogato zafogo pohistva,
ki jo prcmesCcna iz hiSe St. 4. Irga sv. An-tona v bi§o
St. 2 ulice Dreossi-^KJ zraven pn'iiofi.sfa nSt«Ila d' oro" »>a istcm trgu.
Udani Ivan Toso, mixer.
Kaiser Jubilaums-Kirchenbaii-Lose a 1 fl.  j ^adnji
ISIauni rinhifffib                         1______________
mesec.
Glavni dobitek
goldinarjev
vrerieit. Srefike so tin prodaj v Gorici v Vrseh menjalnicah.
36.606
O G L A S!
F'odpismieii si usoj;i!n. nuznmiiti slavnciiiu oliCiristvu v (kmv'i in na ut-^oli, da sin odpria v uSici Luigia v Gorici popolnoina novo
delalnico v ielezu in kowinah.
PriporoCevajo so najtopleje vsaktermnu, ki hi imei polrebo v tcj stroki dela, naj so na nju obrnw ohljubiijota izvrsili kalorokoli narocbo hitro, locno in {io u^odni coni.
Govka, 20. maja MM.
Miliar? iiilot in Ivan PriH«k.
••——*•—
Vse stroje za  kmetijstvo
9*Wm99****9—••••*•••••••••••••
vinske stiskalnice vseh vrst, Peronosporne Skropilnice slitne Vermorelu, Listilnice za i,ito, trijeri, stroji za rohkanje koruzc, mlatilnice, s kalnicc za scno, orodja zakletarstv/o, vinske cevi, vinske scsaike, orala in vse stroje za obdelovanje zemlje, mlini s»a zito, prodaja pa zelo znizssnih cenah pod zagotovi lorn in na poskus
H/2, Praterstrasse  Nv. 49. ObSinio ksitaiogo grati.s in frauko. Hnzproilajalei w» iSCrjo.
Posebno svapimo prod ponart-jaloi.
o
S3
O
O
©
Stolna ulica st. 13. - Via Duomo.
Naznanja se p. n. obcinslvu, da vsled nakupa bogate za-loge vsakovrstnega manui'akturnega blaga, so prodaja
po tako nizkih cenah kakorSuih  doslej So ni bilo,
platnenina, bombazevina (kotonina) podvleka, pokrivala, fapeti
HWF-  v velikiizberi.  -^WS
Najmodernejse blago za mozke obleke.
Obleke izgotovljene
Ifpy- Srajce za mo/kein zenske. *^0 Volne.no, perkalno in sateneno blago.
Im a   tudi veliko izbero raznovrstnega drugega blaga.
Stolna ulica st. 13. - Via Duomo.
©
©
papirja ©©00000^01
i
©Q0©©000000000000®000
1      zavod     ©   Tf   •      v •   ©     ^                  Gk
'laertanjepapiri.® HajVeeja%    Zwx™*. ©
znica©.                .
©©©©©©©0©©0
Anton Jeretia     I
v Semeniski uliei st 3. - GORICA - v ulici za veliko vojasnico. 1
0©©©©0©©©©©000©00
Bogata zaloga    ® p«»*e»nost »» p<»- @
^^up wrwai m VJ,eh za Solo in © ^SJ^SaZ <S lesiio rosrliftiilfP   ®           re6I             @ (lampijoni) iz papirja
slaiiiiiatepi pa-   %g) Za trgovino s ® io«-izkijuLijivo ) pirja, vrvij i. t. d. 0       sadjem.       0
©©©©©©©©©©©©©$
©©©<
Zalogo moke
iz inlinov
Vinka Majdica v Kranji
ima
Ivan KauGic v Gorici
na Kornu. Ivan Cej
trgoyec /. ogljern                       !
via del Corno St. 18 v Gorici
priporoCa svojo ho^ato zalimo shulkcga o«ljaf ka-tcro proihija po najni'^j! ecnl in dostnvlja na doiii po iiarocllu. Ne boji so lokmovaiij oil nijediK! strani.
, Dobiva se najceneje v podpisani lek?mi ado se iniroM po po.Ui.
Trnkdczy
li'hiir Itll/o rutin?.;, '/ Ljufcljani
jd-ipurofa: Za zelodec:
kiij.lj. z.i zclodcc, Slclili'iiiri! 'jo kr.,  I! . 1 jfl.l. H I kr. .Oilviijiilni!  :ili riililiic   krn^ljici'*   .'islijn M«i.!,r pri   z:ih!i-;iiiji,  fkiiJinnMM   /..'¦lo.l.-i.   Sku-lulja -Jl  kr., jr.l.-n zaw.j.Vksli SUIiiljiimi vclju I (-'lil. ."i kr.
Za prsa:
i.iSfriii' in olnikf'.   Il:isst\iiijii  .sliz in htjSa  lm-liviiii'. m;i |>i-.  pri  k.^lji.   Sirkli'iiica .'iii'ki'.,
I'i "liU-lik   -JfTlil.  .'ill KI-.
Za trganje:
,.1'rnliiiski ,-vi-\- ((iii'lil(.'i-i.sl) IiijSn ill pri--piiijn Imlc'-iiio v krifcii. infill in rnkiili. riti-k-l<-i.k:i Ml kr.. :» sl.-kl.-iik l2 lil.l. ^:. kr.
VVu In niiSi<<l:i in vea driii/ii zdiiivilna M-1-.Mv.i ».. .I.iliiviiju v Id, ami
Ifhtildu  pi.  Tnikdc./yja
v tjubljani zraven rolovia In se vsik i!,m i |ino jtoils razpsiiija.
Zii i/.dolok
moL'iip in zdravc domafie pija6e
|!»tr»;l)iio   sm.vi poSiljn brcz  sladkorja  za
dva goldinarja,
kar povM'in zadosca za l.">() liirov,
Iekarna Kartmann
Stcckborn                      Kostanz
l.Swr.i)                             (lJii-ii-n.)
Izrecno  svarino   pred  ponarejemi  iz-
delki.
Sj'iicala  gratis in tr.iiiko na la/polago.
IVo.laja povsod <lov(.!jen;i. -- Wlczaloga
za Av.strijn: lekani.ir C. Brady
Kromeriz (M.iravsko).

Za trgovce in kroinjarja!
NnjholjSe in naj-(•oiir-jSo knpovaliSCe za vso vrsto: mozke in zeuske no^avice, Jfiiicrjevo portlo. rohco iul. v tovaf-niLki zalogi
Jos. Mandi, Dunaj
„;r_ Xnjfohilsa   razpo-ttm Siljtitcvpo iekznici iri ])o.sti n a  vse strani.