Silvija Borovnik UDK 821.163.6.09-2 Zajc D. Univerza v Mariboru, Pedago{ka fakulteta DRAMSKO DELO DANETA ZAJCA Prispevek se pregledno ukvarja z dramskim opusom Daneta Zajca, ki se je v slovensko literarno zgodovino zapisal ne le kot odli~en pesnik, temve~ tudi kot dramatik. Drame, ki jih je sam avtor skromno poimenoval »igre«, namre~ dopolnjujejo in odra`ajo njegov pesni{ki svet, zaznamovan z odtujenostjo in nasnut ob ideji, da je ~lovek osamelec, obremenjen s preteklo ali polpreteklo zgodovino. Poezija v Zaj~evi drami predstavlja samoumeven in izrazit umetni{ki del, z njo pa vstopajo v dramski prostor in ~as tudi mitske, sanjske in druge vzporedne resni~nosti, s katerimi avtor nakazuje razpoke v ~asu, {e bolj pa v zgodovinskem spominu, ki da spri~o totalitarizmov v sodobnem svetu ne bi smel zbledeti. Dane Zajc (roj. 1929) je umetnik, ki sodi v sam vrh slovenske poezije in dramatike dvajsetega stoletja. Njegova `ivljenjska izku{nja je zaznamovana s travmo druge svetovne vojne, ki jo je izkusil v svoji najbolj ob~utljivi mladosti, ko mu je smrt ugrabljala najdra`je in ga zaznamovala s strahom, ki je posegal v otro{ke igre. Prizana{al pa mu ni niti povojni ~as: »Brigade, zastave, parole, manifestacije, baklade, kri~anje do ohripelosti. Internat, ri~et, polenta, duh po prestanih, skisanih jedeh; stradanje, in romantika, ki je prevzemala ~ustvovanje. Zagrabil me je val in me nesel s seboj, nesel in me odlo`il na sipine kot brodolomca,« je v delu svojih spominov v Besedi l. 1956 zapisal ustvarjalec (Zajc 1990b: 7–8). Njegov umetni{ki svet je bil poslej zaznamovan z odtujenostjo, ki jo je izra`al najprej v svojevrstni, tema~ ni ter k ljudski pesmi in mitu usmerjeni liriki, kasneje in delno so~asno pa tudi v dramatiki. Zajc je za~el objavljati v Mladinski reviji 1948/49, nato pa v Besedi, Na{i sodobnosti, Reviji 57, Perspektivah, Problemih, Sodobnosti, Novi reviji in drugje. Drame dopolnjujejo in odra`ajo njegov pesni{ki svet, nasnut ob ideji, da je ~lovek prepu{~en samemu sebi ter zaznamovan s preteklo ali polpreteklo zgodovino. Zaj~ev dramski svet je ubran tema~no disonantno ter odseva tragiko zla in smrti. Njegove drame, ki jih je sam v razli~nih intervjujih in esejih preprosto imenoval »igre«, sodijo med najodli~nej{e predstavnice t. i. poeti~ne drame na Slovenskem, kakr{no so pisali {e Dominik Smole, Gregor Strni{a in Veno Taufer, nekateri literarni zgodovinarji pa so za tovrstno dramatiko uporabljali izraz dramska poezija (Vasja Predan v spremni recenziji ob izidu Zaj~evih Iger, 1989). Gre namre~ za dramatiko, ki je napisana bodisi v vezani obliki, ali pa je poezija njen sestavni ter pogosto osamosvojeni del. Pri Danetu Zajcu kot pesniku predstavlja poezija tudi v dra- Jezik in slovstvo, let. 48 (2003), {t. 6 50 Silvija Borovnik matiki samoumeven in zelo mo~an umetni{ki izraz, o vlogi poezije v drami pa se je v esejih oz. intervjujih takole izrecno izrazil: »V mojih igrah pripovedujejo pesem osebe takrat, ko svojega stanja ne morejo izraziti v navadnih stavkih. Takrat, kadar presegajo svoje meje in takrat, kadar so soo~ene z usodo.« (Zajc 1990b: 83). In ker njegova dramatika ne pozna linearnega ~asa in prostora, temve~ se tako prostorsko kot ~asovno preliva iz sedanjosti v preteklost, od tam pa v nove in nove mitske, sanjske in vzporedne resni~nosti, pomeni pesem tudi na takih mestih pomembno in priro~no izrazno sredstvo: »Pesem presko~i razpoke ~asov. Pove`e oddaljene dogodke na podoben na~in, kot se dogodkov spominjamo,« je v Esejih zapisal Dane Zajc (1990b: 84). Za ~lovekov spomin pa je zna~ilno, da ne te~e v ravni ~rti, temve~ da se poljubno in mozai~no sestavlja iz drobcev, pramenov, naklju~nih asociacij, sanj in vizij, na katere ~lovek vselej zavestno ne vpliva. Kot predstavnik perspektivovske dramatike pa se Zajc spominja tudi Odra 57 in {e zlasti uprizoritve Smoletove Antigone, za katero pravi, da je bila z njo pogojena, tako reko~ iniciirana vsa njegova generacija. Dr`ava je v tistem ~asu hotela ukinjati vse, kar je bilo individualnega, Antigona pa je poosebljala te`njo, ki je temu nasprotovala, izra`ala je namre~ boj za individualno. Z zavestjo, da je umetnost lahko le globoko individualna ali pa je sploh ne more biti, je ustvarjal tudi Zajc. Njegova dramatika je nastala kot posledica dejstva, da se mu je svet prikazoval v slikah in kot tragedija (Zajc 1990b: 70), vedno znova kot tragedija, ki potrebuje svojega upovedovalca. V njegovih tragi~nih dramah so o ~love{kih stiskah, zablodah, uro~enostih in tavanjih spregovorile pesmi, ki so ustvarjale nov gledali{ki prostor. Prostor pesmi je pomenil svet premi~nih mej. Ni ustvarjal le razdejanja odra, temve~ je odpiral predvsem prostor svobode. Pesem je na odru uveljavljala svoj ~as in svoje trajanje. Govorila je z glasom, ki se je po pesnikovih besedah pomikal tudi v mol~anje. Literarni zgodovinar Jo`e Koruza je v ~lanku Sodobna slovenska poeti~na drama (1997: 178–179) zapisal, da je bil v ~asu, ko je nastajala in se uveljavljala moderna angle{ka poeti~na drama, to je v tridesetih letih dvajsetega stoletja, njen ustvarjalni odmev v slovenski knji`evnosti nemogo~, saj je pri nas takrat nastopila marksisti~no usmerjena generacija dramatikov, ki je slovensko dramo vodila v socialni realizem. Dramskim novostim tudi okoli{~ine v prvih povojnih letih niso bile naklonjene. Slovenska dramatika je bila zasidrana v socialnem realizmu, ki je po vojni zaradi sovjetskega vpliva dobival {e svojo ideolo{ko aktivisti~no razli~ico, tako da so se repertoarji v slovenskih gledali{~ih {e dolgo izogibali sodobni zahodnoevropski dramatiki. Odvra~anje od realisti~nega oblikovanja pa se je pri nas za~elo {ele v drugi polovici petdesetih let in je prevladalo po letu 1960. Po Koruzi (1997, prav tam) opa`amo v tem ~asu predvsem tri oblikovne smeri v slovenski drami, to je filozofsko, ki se {e navezuje na realisti~no tradicijo (Kozak), avantgardisti~no groteskno (Bo`i~eve enodejanke, Smoletove »igrice«) in poeti~no (Zajc, Strni{a, Taufer in Smole z Antigono). Med prvimi dramatur{kimi novostmi sodobne Evrope, ki so prihajale v slovensko zavest, pa je bila prav angle{ka poeti~na drama, na primer dela Thomasa Stearnsa Eliota in Christopherja Fryja. Koruza pi{e, da je zanimivo, kako je na Slovenskem Fry pravzaprav zasen~il Eliota in da smo Slovenci poeti~no dramo spoznavali predvsem preko njegovih del (njegova komedija Gospa ne bo zgorela je bila 1954. leta z uspehom uprizorjena na odru Mestnega Dramsko delo Daneta Zajca 51 gledali{~a ljubljanskega). Prvo dramsko delo, ki ga uvr{~amo v poeti~no dramati ko, pa je na Slovenskem seveda Smoletova Antigona (1960). Tej znameniti Smoletovi drami je sledila prva Zaj~eva poeti~na igra Otroka reke (1961 objavljena v Perspektivah, uprizorjena na Odru 57 l. 1962, v knji`ni obliki 1963). V njej poleg individualiziranih likov, kot sta Reka in Dan, nastopijo tudi simbolni nosilci vlog kot Pesnik, @enska, Tujec, Kamnita ptica in Zbor. Na za~etku Pesnik v dialogu z @ensko poro~a, da je imela Reka sina in h~er, Zbor pa nakazuje vzdu{je, ki ne prina{a pravega dramskega dogajanja: »Zjutraj te~e reka po~asi./ Zjutraj se reka prebuja iz smrti.« (Otroka reke, 7). Liki se izra`ajo v pesni{kem jeziku bogatih prispodob (»V krhkem smehu se smejejo `arki pod nogami srne,« prav tam, 7). Dan in Reka se rodita, Pesnik pa ta dogodek komentira: »Umrla sta, ker sta od{la med ljudi,« (prav tam, 10). Nato Dan i{~o~ ljubezni odide na pot, Reka pa je ujeta v ~akanje. Dan na svoji poti obupuje in kamni. Osrednje spoznanje prve Zaj~eve igre se tako po mnenju Ale{a Bergerja (1989: 321) glasi: »Nikjer ni odre{itve za ~loveka.« Te besede izre~e vsevidni in vsevedni Zbor. ^lovek nenehno odpla~uje za svoje rojstvo, odkupi se lahko le s smrtjo. Dan in Reka, ki sta brat in sestra ter hkrati ljubezenski par, simbolizirata mo{ko in `ensko na~elo `ivljenja. »Njuna zgodba pripoveduje o nezmo`nosti trajnega ljubezenskega ~ustva, ki jo povzro~ata tako posameznik s svojo apriorno neustreznostjo kot sovra`na urejenost sveta in pretakanje ~asa v njem,« je zapisal Ale{ Berger (1989: 321). Reka in Dan pa sta si tudi zelo razli~na. Ona je mirujo~a in trpna, Dan pa je nemirne` in iskalec, ki ho~e spreminjati svet. Tudi Pesnik je le del sveta, ki ga ne more spremeniti. Dan in Reka sta sre~na in harmoni~na, dokler ne postaneta ~loveka, je opozoril prvi re`iser te igre in literarni raziskovalec Taras Kermauner (1968: 28). Nato prideta v svet, kjer ni ve~ ne svobode ne ljubezni. Dan odpotuje v »sen~ev svet«, katerega glavna zna~ilnost je groza. Tam tudi njemu grozi, da se nikoli ve~ ne bo na{el. Spreminjati se za~ne njegov odnos do ljubezni, ki postaja vedno bolj pola{~evalen. V Zaj~evem prvem dramskem svetu prevlada zlo. Tako seveda ni naklju~je, da so drami ob uprizoritvi na Odru 57 o~itali brezperspektivni obup in nihilizem. To pa je po Kermaunerju tista temeljna to~ka, ko Zajc zapusti t.i. minattijevski svet, v katerem so bili {e za vse krivi drugi, bodisi dru`ba bodisi okolje, ~lovek pa je po svojem bistvu ostajal dober. Pri Zajcu postane vsakdo odgovoren za svojo odlo~itev in tako tudi za tisto, ki je zla. Zaj~eva drama pripoveduje {e o ljubezenskem razo~aranju, saj Reka Dana izda, ko ne prenese samote in mu ne more ostati zvesta. Reka pobegne s Tujcem. Dan in Reka od Kamnite ptice, ki je nekak{na sfinga, zaman pri~akujeta poslednjo resnico o `ivljenju, ki si jo mora poiskati vsakdo sam. Kermauner imenuje Zajca tudi »pesnika tujosti«, kajti tujost da je temeljna podoba njegovega sveta tako v poeziji kot v dramatiki (Kermauner 1968: 43). Otroka reke je igra, ki prina{a novosti tudi v oblikovalnem smislu. Besedilo je namre~ povsem brez zunanjega dramskega dogajanja. Dramska fabula, ki je nerealisti~na, je sestavljena iz niza situacij v simboli~no-metafori~nem dogajanju in se odvija sredi neopredeljenega prostora in ~asa. Monologi in dialogi v besedilu so razmi{ljujo~i in izpovedni, oblika dramskega verza pa temelji na paralelizmu ~lenov in se izogiba metri~ni shemi. Literarna zgodovina je zgodaj opazila, da je `e prva Zaj~eva igra napisana v zelo samosvojem jeziku z zna~ilnimi kratkimi, elipti~ 52 Silvija Borovnik nimi stavki, polnimi retori~nih vpra{anj in nagovarjanj. V njej je dramatik opozoril nase z izredno mo~jo svoje besede, z intenziteto njenega notranjega do`ivetja in z ritmi~nostjo v izrazu. Tudi naslednja Zaj~eva poeti~na drama Potohodec (prvi~ uprizorjena l.1972 kot prva predstava novoustanovljenega gledali{~a Pekarna, knji`na objava v Igrah 1989) ukinja mejo med izkustvenim in iracionalnim ter se dogaja v razli~nih resni~ nostih. V njej ponovno nastopajo liki brez osebnih imen in s simbolnimi vlogami: Iskalec, Starka, Potohodec, @enska, O~esi postave. Prizori{~e v njej sta dva povezana prostora, ki sta najemni{ki sobi v stari hi{i, pri ~emer je en prostor prostor samskega mo{kega, drugi pa prostor samske `enske. Vrata sestavljajo zidove in v didaskalijah najdemo opozorilo, da je nekaj vrat vedno odprtih. Drama ima te`ko obnovljivo fabulo, v kateri pa je razviden obstoj neke skrivnostne Organizacije, ki jo simbolizirajo @enska in O~esi postave. Le-ti sta podalj{ani roki oblasti, ki osebam »pereta mo`gane«. Vsi igralci v igri, opozarja dramatik sam (Zajc 1990b: 88), so v slu`bi Organizacije, le-ta pa nova~i vse, ki {e niso njeni ~lani, zase. To po~ne na prisilen na~in, pri ~emer upornike zlomi. Potohodec je lik, ki je »brez srca«, kar pomeni, da nima ranljive to~ke. Je oseba brez ~love{ke ob~utljivosti, ni zavezan nobeni ljubezni, pripadnosti, etiki. Pravila mu ne pomenijo ni~, zato je mo~nej{i od Organizacije. Iskalec pa je popotnik, utrujen od zunanjega sveta in popotovanj. I{~e neznanega prijatelja v neznanem svetu, pade pa v nori Starkin svet, v svet Organizacije. Iskalec ho~e razvozlati Potohod~evo skrivnost, pri ~emer pa Potohodca zasovra`i in ga zadavi. Nato se, obseden od ubijanja, vr`e v iskanje tistega, kar je sam ubil. Tudi @enska i{~e ~love~nost, ki jo je sama `e zdavnaj zapravila. Iskalec jo spremeni v Starkino dvoj~ico. V igri je Starka edina, ki vse ve in ki razume Potohodca. V poteku dramskega dogajanja mora vsakdo izpolnjevati svojo nalogo, pri ~emer izpolnitev le–te pomeni pogubo drugega. O~esi postave sta groteskni policijski figuri, ki izpolnjujeta dol`nosti v absurdnem svetu. Osebe v tej igri `ivijo od {kodovanja drugemu, njihovi cilji so nizkotni in hudodelski. Svet, ki ga poezija v tej drami za~rtuje in prina{a na oder, je svet premi~nih mej. Smrt v njem je edina ~vrsta to~ka. Z njo se kon~a neosmi{ljeno ~lovekovo bivanje. Na podro~ju jezika pa vidimo v besedilu pomenljive premike, saj se je v njem privzdignjena pesni{ka govorica umaknila razli~nim odrezavim, pogovornim in povsakdanjenim izrazom, ki dopolnjujejo disonantno podobo sveta, v katerem predstavljata skozi {tevilne sanjske in tudi groteskne prizore Potohodec in Iskalec dve optiki istega sveta, prepletenega z erotiko, s spolnostjo, z nasiljem in s smrtjo. V tretji Zaj~evi drami z naslovom Voranc (prvi~ uprizorjena na odru SNG Drama 1980, knji`na objava v Igrah 1989) nastopijo dramski liki, ki so v primerjavi s tistimi v prvih dveh igrah bolj individualizirani. To sta kme~ka zakonca Ne`a in Voranc, sin Jernej, sosed @agar, va{ki posebne` Murov~an, po`eljiva potovka Katra, Simon, poleg njih pa {e Prvi in Drugi otrok ter Glas. Prizori{~e v drami je ponovno ozna~eno kot nadvse tema~no, pomenljiv element v njem pa je mre`a, ki simbolizira prostor ujetosti, po katerem se gibljejo dramski liki. Z vzdu{jem odtujenosti se pri~enja prvo dejanje v drami, ko Murov~an, va{ki klate`, s posebnim na~inom Dramsko delo Daneta Zajca 53 poro~anja pravi: »Hi{e govorijo ljudi, ki prebivajo pod njihovo streho./ Posebno govorijo veselje.« (Voranc, 155). Poro~a tudi o `alobnem, turobnem vzdu{ju, ki vlada na pode`elju: »Hi{e so raje `alostne. Na strehah se jim vidi nesre~a pa osamelost pa kreg, da o smrti ne govorim.« (Prav tam). Podoba slovenskega pode`elskega sveta je pri Zajcu tako povsem razgrajena, dale~ je od idealizirane va{ke nepokvarjenosti in sre~e, dale~ od sleherne idile. Na za~etku dramskega dogajanja poro~a Ne`a svojemu mo`u Jerneju o zloslutenjskih sanjah, v katerih je videla, da je njun sin Jernej ranjen. Kmalu nato pride kmet @agar, ki pravi, da so mu ukradli konja. Za~etne replike nakazujejo razkol v Voran~evi dru`ini, saj `ena o~ita mo`u, da nikoli ni maral njunega sina Jerneja. Sovra{tvo v dru`ini in rev{~ina pa sta travmati~ni izku{nji, ki ju besedilo tematizira. Voranc namre~ turobno pripoveduje: »Marca je pomlad neskon~no dale~,/ ko si razrezal zadnji hlebec kruha./ V praznih svislih brije veter./ Kozolca se prestra{i{, ko gre{ mimo.« (Voranc, 160). Tudi va{ki posebne` Murov~an se bolje kot med ljudmi po~uti med drevesi: »Jaz sem od drevja. Bolj drevesen sem kot ~love{ki.« (Voranc, 161). Pre`ivlja se z bera~enjem in Jerneju napove nesre~o: »Brusi se zate, brusi sekira. Zelo blizu.« (Voranc, 163). Kmet Voranc in sosed @agar se odpravita iskat konjskega tatu, ki je gotovo vojni tihotapec. Vmes vidimo prizor med Vorancem, sinom Jernejem in materjo Ne`o, ki stopnjuje odtujenost med otrokom in star{ema in iz katerega je razvidno, da sin no~e delati tistega, kar od njega pri~akujeta njegova star{a. No~e garati na zemlji, na katero je njegov o~e trpe~e navezan. Odtujenost med njimi je izra`ena z zanimivo obliko dramskega govora, v kateri star{a komentirata lasten na~in izra`anja in delujeta kot odmeva. Ne`a npr. pravi: »Ali mi nisi obljubil, da bo{ druga~en, sem rekla.« In: »Ali te nisem lepo u~ila, sem vpra{ala.« (Voranc, 166). Izka`e se, da se njun sin ukvarja s tihotapljenjem, star{a pa ga pregovarjata, naj s tem poslom odneha. Obenem nara{~a tudi odtujenost med zakoncema samima, Voranc namre~ pravi: »Vsak svojo kito pleteva.« (Voranc, 167). Vlo`ene pesmi, ki nastopijo v dramskem besedilu, pomenijo svojevrstno retrospektivo. Tako je iz Balade o materi razvidno, da Voran~eva mati, Ne`ina ta{~a, nikoli ni marala svoje snahe in da je preklela njuno hi{o. Prav tako pa se Voranc ni razumel s svojim o~etom, kar je po~asi povzro~alo, da se je zapijal ter da se je Ne`a vedno bolj sama mu~ila z delom na kmetiji. V podobi slovenske dru`ine s pode`elja ni tako zares nobene svetlobe, v njej vladata nekomunikativnost in raz~love~enost, pogojeni z bojem za pre`ivetje. Na nekem mestu na primer sin Jernej sanja o svoji materi, ki da si je prerezala vrat zaradi nezadovoljnosti in nesre~e. Drugo dejanje v Vorancu je sestavljeno iz niza prizorov. V njem ponovno nastopi tudi vlo`ena pesem, Balada o Bogu. To dejanje vsebuje nekaj retrospektivnih elementov, pa tudi nekaj humornih vlo`kov, ki za Zaj~evo dramatiko sicer niso zna~ilni (na primer na mestu, ko Katra zalezuje Murov~ana, da bi se ljubila z njim, on pa se ji izmika). Iz retrospektivnih mest pa je videti, kako se je Voranc polagoma odpovedoval smelim na~rtom in kako je postajal vedno bolj zakrknjen. O tem poro~a {e pretresljiva Balada o prvorojenem, ki pripoveduje, da so Ne`i in Vorancu prvega sina ubili fa{isti, nato pa so ga skupaj z drugimi umorjenci razstavili na trgu. Ne`a je tedaj onemela od bole~ine, Voranc pa se je zakopal v delo, da bi pozabil. V tretjem dejanju @agar ugotovi, da mu je konja ukradel Voran~ev sin Jernej. O~e Jernej 54 Silvija Borovnik pa v besu stori nepremi{ljeno in tragi~no dejanje tako, da lastnega sina ovadi Nemcem. Ne`a zdaj pravi, da z njim, s svojim mo`em, ne bo ve~ spregovorila besede. Drama se vsaj navidez humorno kon~a, kajti Murov~anu, ki se ho~e obesiti, se zlomi veja, tako da namesto mrtev `iv obsedi na tleh z besedami: »Ja, le kje, le kam, le kako, krvav kri`an du{?« (Voranc, 207). Zaj~eva drama Voranc, ki je drama o umiranju kmetije, o vojni, o te`kih odnosih v dru`ini, prera{~ajo~ih v sovra{tvo in zlo~in, o propadanju vrednot dov~eraj{njega varnega pode`elskega sveta, je drama, ki sodi v sam vrh povojne slovenske dramatike. Ob uprizoritvi je bila tudi sprejeta kot izjemno besedilo in odli~na odrska postavitev. Kritiki so poudarjali njeno nenavadno zgradbo, sestavljeno iz {tevilnih retrospektiv, odmikov v podzavedno, pa tudi v vzporedne resni~nosti. Osnovno dramsko zgodbo je treba lu{~iti iz dogajanja, prekinjajo in zabrisujejo jo pesemski samogovori in dialogi. Dogajanje prina{a zahtevno prepletanje realnega in iracionalnega sveta, v katerem igrajo pomembno vlogo sanje, vizije in zle napovedi. Lete segajo od pesni{ke privzdignjenosti do ni`av `ivljenja, ki so razvidne predvsem na zabavnih mestih, v prizorih med Katro in Murov~anom. Ale{ Berger je zapisal (1989: 327), da je Murov~an va{ki bebec, a da je tudi videc, ki sluti nesre~o in bolje kot drugi vidi brezperspektivnost va{kega sveta. Obremenjen je z grehom iz preteklosti, ubil naj bi namre~ mater. Iz te travme pa se ne more izkopati in tudi ne za`iveti sre~no. Berger je poudaril, da je Zaj~ev jezik v skladu z zasnovo drame zdaj arhai~ no privzdignjen zdaj zbanaliziran, samogovori v drami pa so ritmizirani in zvo~no zelo ekspresivni, naravnost priklicevalni. V drami Mlada Breda (krstna uprizoritev v Drami SNG 1981, knji`na objava v zbirki Drame 1990 ) se je Dane Zajc naslonil na staro pravljico, njeno vsebino pa je sodobno aktualiziral. V njej je dramski svet razdeljen na svetlo in temno stran, na Prisoje in Osoje. V Prologu je svet {e ves svetal in dobrotljiv, rojena je namre~ Breda, dojen~ica kralja in kraljice s Prisoj. Toda svetlobo in sre~o ob rojstvu kmalu skali Kraljica Osojnega kraljestva, ki se delno kot privid pojavi ob otrokovi zibelki in zahteva Bredo, ko bo ta napolnila petnajst let, zase oz. kot nevesto za svojega sina. Tako ho~e namre~ pola{~evalna mati zdru`iti Prisojno in Osojno kraljestvo. Bredin o~e, kralj, pa mora na njeno ponudbo pristati, sicer bi zlobna kraljica z Osoj ubila njegovo pravkar rojeno h~erko. Nadaljnje, vlo`eno dramsko dogajanje, se pri~ne odvijati ~ez petnajst let, v ~asu, ko se mora v skladu z dano obljubo Breda poro~iti z osojskim kraljevi~em. Dekle se temu upira in no~e oditi v svet, v katerem vladata sovra{tvo in kup~ija, toda kraljevi~ jo v pot prisili. Breda mora pristati na poroko z njim, on pa jo {e opozori, naj se varuje njegove matere, ki da mu je v preteklosti umorila `e osem nevest. Prisiljena v poroko in soo~ena s ta{~ino zlobo nato Breda zahteva od kraljevi~a, naj ubije svojo mater, kraljico Prisoj, zgodi pa se, da kraljica ubije tudi njo, deveto sinovo nevesto. Toda zdaj hudobna mati s svojim dejanjem ubije tudi lastnega sina kraljevi~a. Na koncu igre se svet zagrne s krvjo. Zlo v tej Zaj~evi drami izvira iz samoljubja in sle po oblasti. Podoba sveta v njej je svetla samo na za~etku, ob rojstvu, kasneje pa se razstavi na oblastne ra~une in intrige. Zajc je to svojo dramo, ki jo je naslonil na pravljico, zasnoval kot lutkovno igro za odrasle. V njej nastopajo tako `ivi liki kot lutke, tako da `ivi liki, ko se jih pri~ne pola{~ati zlo, prenehajo obstajati in pri~no dobivati negibne, manipulativne Dramsko delo Daneta Zajca 55 lastnosti lutk. Dramatik tako na osnovi pravljice, ki naj bi bila `anr, namenjen otrokom, pripoveduje predvsem o nepravlji~nem, krutem svetu odraslih, ki temelji na zlo~inu. Zato tudi zlo v Zaj~evi »pravljici« prevlada, dobro pa ostaja pora`eno. Zlo je namre~ tisto, ki prevladujo~e posega v svet sre~e in ga popolnoma uni~i. Drama Mlada Breda se kon~a z molkom, s praznino, ki naseli svet. V takem svetu pa lahko pre`ivijo le groteskne figure kot labodji ljudje, pi{~alkarji, raglje in kamnarji, ki so povsem razosebljeni. Naslednja Zaj~eva drama Kalevala (krstna uprizoritev 1986 v Mali drami SNG Drama v Ljubljani, knji`na objava v Igrah 1989), ki pomeni svobodno predelavo finskega nacionalnega epa, je drama s te`ko prepoznavno fabulo. Zarisujejo jo osebe v monologih, ki izkazujejo njihova posebna razmerja do sveta. V finski Kalevali sta dogajanje odpevala dva pevca, pri ~emer je drugi variiral, kar je pel prvi, tako da sta nastajali dve vzporedni zgodbi. Zajc je epi~no privzdignjenost po jezikovni plati posodobil, z vna{anjem pogovornega jezika pa jo je »zni`al« (Berger 1989: 330). Njegov razpon sega ponovno od vzvi{enega besedi{~a do pocestne leksike. Dramska fabula v Kalevali se pri~ne odvijati z Lemmovo vero, da bo premagal zlo na svetu, v katerem so mu med vojno ubili o~eta. Lokka, mati, ga prepri~uje, da bo pri tem prelita tudi njegova kri, ubijanje pa da ga bo povsod preganjalo. Toda Lemm iz Kalevale zbe`i na sever v nevarno de`elo Pohjolo, kjer ga sprejme Tantalla. Med njima se razvije eroti~en odnos, toda Tantalla mu v posteljo nastavi lutko in Lemm se ljubi z njo. Tantalla ga ho~e spremeniti, ga odvezati `elje po ma{~evanju. Hiisi, star~ek obljubi, da ga bo peljal v Manalo. Tam ho~e ujeti ~rnega laboda in ga podariti `enski, beli kot sneg. Hiisi prizna, da je kot sobojevnik ubil Lemmovega o~eta. Mati Lokka pa medtem i{~e svojega sina. Odide za njim v Manalo. Iz Kalevale pripotuje Ilmar in poro~a, da je le–ta postala de`ela nasilja in prepovedi. Lokka i{~e sina, Manala pa ji vrne sinovo telo. Kasneje se sre~ata Ilmar, »kova~ kalevalskega neba«, in Lemm. Ilmar mu svetuje, naj odide. Zgodba se nadalje razpleta v iskanju ljubezni in spletu nasilja, toda bli`ine ni, vse je razbito. Lemma goni po svetu sla po nasilju: »Jaz uni~ujem, preden stopim na prostor uni~evanja, jaz ugonabljam, preden se vrata odpro v izbo smrti.« (Kalevala, 252). Vrne se s Hiisijem v Kalevalo. Tam najdeta podrt dom in zanemarjeno kova~nico kalevalskega neba. Ilmar pravi: »Na vsakega od nas ~aka mrhovinar v Kalevali.« (Kalevala, 254). De`ela da je polna jam, v katerih izginjajo ljudje, jame pa so zrcalo neba, ki ga je ustvaril kova~. Namig na totalitarni politi~ni sistem se na tem mestu vsiljuje kar sam. Kalevala simbolizira zaprto, nadzorovano dru`bo, v kateri vlada teror nad mislijo in telesom. Lemm imenuje Kalevalo »zavratna zemljica«, »zahrbtna de`elica«, v njej morata Hiisi in Ilmar stopati zvezana z vrvjo po »potuhnjeni potki«, Lokka pa se mora skrivati v gozdu pred sovra`niki, ki so ji uni~ili dom. Toda meje med Kalevalo in Manalo izginjajo, zlo pa vedno bolj prevladuje v svetu. Pooseblja ga zlobni starec Hiisi z besedami: »Jaz vle~em, jaz se oklenem, jaz uni~im, jaz popijem smrtno srago z mrzlega ~ela.« (Kalevala, 254). Vrnitev v Kalevalo pomeni po Zaj~evih besedah streznitev za vse. Spregledajo namre~ svojo de`elo, ki jih drugega za drugim pogubi (Zajc 1990: 73). 56 Silvija Borovnik Kalevala je drama o popotovanju, o odlo~itvi za pot iz de`ele nemo`nosti, nato pa o vrnitvi v doma~o de`elo, ki pogublja. To je tudi drama o ~lovekovih nepote{enostih, ubijanjih in smrtih, na miti~no simboli~en na~in pa pripoveduje o avtorjevi dru`beni sedanjosti, ki je bila v letih nastanka drame {e uklenjena v nadzorovalni jugoslovanski politi~ni sistem, zoper katerega je Zajc javno ve~krat nastopal. Kot eden najbolj znanih in cenjenih sodobnih literarnih ustvarjalcev ne le v slovenskem, temve~ tudi v jugoslovanskem prostoru, se je zavzemal za svobodo misli in govora. V drami Medeja (krstna izvedba 1988 v SLG Celje, knji`na objava v Igrah 1989) je Zajc ostal zvest znani anti~ni zgodbi, vendar tako, da ga ni pritegnila le razvpita `enska zgodba o materi, ki je zaradi ljubezenskega razo~aranja postala detomorilka, temve~ je v ospredje postavil zgodbo o nasilju nasploh, zlasti pa je poudaril idejo o vseuni~ujo~em hlepenju po oblasti, ki vso tragedijo tudi povzro~i. Drama je razdeljena na predigro in dramska dejanja. V predigri nastopita Peliasovi h~eri in Jazon. Jazon prihaja v de`elo po vodi in pravi, da je Jolk kraljestvo njegovih dedov, ki mu ga je obljubila boginja, ker jo je nesel ~ez vodo. V nadaljnjem prvem dejanju pa h~eri poro~ata Peliasu, da je Jazon prinesel zlato runo in da je junak. Zdaj naj bi bil prijatelj njihove hi{e, ~eprav ga kdove kako ne cenita: »A junaki niso zapleteni. Mo~ v telesu, ki nosi prazno glavo,« pravita (Medeja, 269). Obema se zdi privla~en kot mo{ki, vendar se zavedata, da je to Medejin partner, nje pa se bojita. Pravzaprav jo prezirata: »^arovnica je. Barbarka iz Kolhide.« (Medeja, 270). Toda Peliasu se zdi, da je Medeja umirila Jazonov pohlep po prestolu. Prerokovano mu je namre~ bilo, da ga bo Jazon vrgel z oblasti. Ko pa se Pelias ho~e pomladiti in verjame, da Medeja to zna, mu le-ta ob navzo~nosti obeh h~era prere`e vratne `ile. Tako Jazonu omogo~i pot na prestol. Toda prestol, na katerega se povzpne Jazon, je krvav in Akast, Peliasov sin, se ho~e Jazonu ma{~evati. Medeja zato svetuje Jazonu, naj zbe`i. V drugem dejanju najdeta Jazon in Medeja zato~i{~e na Kirkinem dvoru. Jazon ubije Medejinega brata Apsirta tudi tokrat z Medejino pomo~jo. Medejin o~e zahteva, naj se njegova h~i vrne na Kolhido, ona pa tega no~e. Kapitan kolhi{ke ladje jo opozarja, da z Jazonom ni poro~ena, da njuna zveza ni veljavna, on pa da je kralj brez kraljestva. Toda Medeja ga ne poslu{a. Medtem Akast, ki ho~e ma{~evati Peliasa, Medejo in Jazona zasleduje. Od Kreonta zahteva izro~itev njiju in njunih otrok. Med Jazonom in Medejo pa medtem v Korintu odtujenost nara{~a. Jazon se spogleduje z mlado Glauko, ki si je `eli tudi zaradi Kreontovega prestola. Kirka nato vendar zve`e Jazona in Medejo, vendar »tako, da sta s hrbtom obrnjnena drug proti drugemu« (Medeja, 295). V dogajanje, ki se odvija v `e nakazano tragedijo, pa zdaj dramatik vplete groteskno-humorne vlo`ke. Nastopijo namre~ Trije merjasci, ki pomenljivo komentirajo dogajanje. Prevzamejo vlogo vidcev: »Na dvoru se svinji zaho~e prestola.« (Medeja, 296). Svinje da ho~ejo vladati, obvladati, »imeti svinjske govore za svinje in za gospode pra{i~e« (prav tam). Prizadevajo si za »svinjsko de`elico«, kjer je vse urejeno »na svinjski na~in«. V skladu s to vlo`eno osve{~evalno vsebino, ki je tudi aktualisti~no naravnana, se pojavijo celo ritmizirani deli besedila, ki so v popolnem neskladju s svojo nelepo vsebino: »Ali ni ves drek enak?/ Bodi prestol al svinjak?« (Medeja, 297). Na to pa Tretji merjasec odgovarja: »^e mene vpra{a{, je najlep{e za pra{i~a/ mil svinjak in vro~a v njem prasica.« (Medeja, prav tam). Merjasci se pojavijo tudi kot Jazonovi svatje. Kirka pravi, da drugih pa~ ni. Dramsko delo Daneta Zajca 57 Nadalje Glauka nagovarja o~eta Kreonta, naj pre`ene Medejo, ~e{ da je Jazon namenjen njej. Kreont Jazona res pokli~e in mu pove, da bo Medejo odstranil. Ho~e, da z njo odideta tudi njena, njuna sinova, ~e{ da se njegova h~i Glauka ne bo ukvarjala z njima. Medeja vedno bolj spoznava, da bo ostala brez doma in doma~ije. Kruto je razo~arana, a zvija~na in ma{~evalna. Naivni Glauki podari svojo poro~no obleko, nato pa odide in ubije svoja in Jazonova sinova. Ko zblazni, poro~ni diadem stre tudi Glaukino glavo. Na koncu Jazon izve, kaj se je zgodilo in poln groze izgine v vodi. O Medeji je Dane Zajc zapisal: »Medeja je brezdomka. Brezdomci so brez tradicije in so zato zmo`ni ne~love{kih dejanj in ne~love{ke ljubezni.« (Zajc 1990b: 86). Toda Medeja ni po njegovem nikakr{na emancipiranka, temve~ `enska, ki se ho~e podrejati, saj niti ne ve, kaj svoboda sploh je. V izpolnjevanju svoje materinske in ljubezenske funkcije vidi ves svoj smisel, ko pa zlasti druga ugasne, tudi smisla v `ivljenju ne najde ve~. Po mnenju Ale{a Bergerja sta Jazon in Medeja kaznovana z brezdomstvom zaradi storjenih zlo~inov, zlasti Jazon, ki ga po svetu vodi neustavljiva sla po oblasti, pa ~lovekovo razklanost in breztalje iz anti~nih dni prena{a v na{ ~as (Berger 1989: 331–333). Dramske osebe tudi v tej poeti~ni drami Daneta Zajca izra`ajo svojo enkratno `ivljenjsko usodo v metafori~ni govorici, Medeja pa predstavlja aktualizirano pripoved o ~lovekovi samotnosti in izlo~enosti iz sveta. V primerjavi z dramo Medeja Zaj~eve Grma~e (krstna izvedba v SNG Drama Ljubljana 1994, knji`na izdaja 1995) simbolizirajo eno najbolj zamol~anih travm iz slovenske polpretekle zgodovine. Podobno kot Smoletova Antigona na~enjajo temo »nepokopanih mrtvecev«. Grma~e so namre~ kraj, kjer le`ijo »kosti na{ih dedov«. Tja ho~e Jur, ki o~ita o~etu Andra`u, da ne razume ve~ novega sveta. Andra` se poti na Grma~e upira, ~e{ da ni tam nobenega gozda ve~, ki bi ga lahko posekala. Jur ve, da so na Grma~ah neko~ sinovi pobijali o~ete, a pri svoji poti tja vseeno vztraja, o~e pa mu odgovarja, naj ga pri tem varuje Bog. V drugem prizoru drame, ki se odvija na Grma~ah, nastopijo Sev{ek, Matija in Kolom~, ki na prizori{~u nekdanjih pobojev ~akajo na vdanega Jurja. Oni so nasledniki nasilnikov, ki so neko~ izvajali zlo~ine nad starci, nato pa so se zna{ali {e nad `enskami v vasi. Ko Jur le prispe do njih, ga na`enejo, ker je pri{el brez o~eta. Matija pravi, da bo o~e Andra` njegova `rtev. Ko je Andra` sam, mu dru{~ina razbije {ipo na oknu, nato pa ga izzivajo in vabijo ven. Toda mo~an Andra` dva od njih, Sev{ka in Kolom~a, vr`e na tla, da morata pobirati steklo. Nato nastopi Matija, ki zase pravi, da odstrani vsakega, ki mu nasprotuje. V njegovi osebi sre~ujemo ponavljajo~i se lik »kova~a« v Zaj~evi dramatiki, nasilnega ideologa, ki da kuje nove ljudi in nekak{no novo prihodnost. Matija je neizprosni trdorokec in brutalni nasilnik. Ko Andra` no~e z njim na Grma~e, mu ta zagrozi, da bo po svoje preoblikoval, »pregnetel« njegovega sina Jurja. V nadaljevanju dogajanja Jur prepri~uje o~eta, da so ga Matija, Sev{ek in Kolom~ samo stra{ili in da mu v resnici nih~e ni~ no~e, Andra` pa sinu ne zaupa ve~, temve~ tudi v njem sluti zlo. V drugem dejanju nastopijo Ded, Potovka, Andra` in Jur. Ded poro~a o nerodovitni pokrajini, v kateri da je izginilo vse, kar je bilo prijaznega. Potovka pa dodaja, da so v njej ljudje zame{ali ~ase in da so se izgubili v njih. Andra` ji odgovarja, da njim zla gora, Grma~e, dolo~a `ivljenje: »Zaradi gore smo, 58 Silvija Borovnik zaradi gore nas ni./ Zaradi gore smo sr~ni,/ zaradi gore nas je strah.« (Grma~e, 22). Od gore, ki simbolizira zlo, zlo~in in neporavnano krivdo, izvirajo tudi nova in nova nasilja: »Glave nam zme{ajo Grma~e,/ da v~asih mislimo misel, ki je ni,/ da re~emo besede, ki jih ni,/ da delamo re~i, kot bi jih delal/ zavr`enec.« (Grma~e, prav tam). Potovka in Ded s svojimi komentarji nadome{~ata funkcijo zbora. Nato se ponovi motiv divjih pra{i~ev iz Medeje, ki so zlohotni napovedovalci hudega. V svetu tesnobe in neizre~enega, vendar napovedujo~ega se zlo~ina, pa tudi vile odidejo pro~, »na drugo stran«, ~ez mejo, ki jo simbolizira [pi~je. Na drugi strani [pi~jega obstaja svetlej{i, prijaznej{i svet. Jur i{~e smisel svojega bivanja, zato se napoti iskat Zlatoroga. Zanj verjame, da je `iv in da ga bo odre{il. V Grma~ah tako vidimo, kako se nekateri ljudski in mitski motivi prepletejo s sodobnimi temami, tudi z zabrisanimi aktualisti~nimi sporo~ili. Polona namre~ svari Jurja, naj odneha, naj pusti pri miru preteklost, ki je temna in nasilna: »^as pred tvojim ~asom je ~as drugih,« mu dopoveduje (Grma~e, 25). Toda Jurja je zla dru{~ina prepri~ala, da je njegov o~e zapustil njegovo mater zaradi druge `enske in da je ta zato od `alosti umrla. Jur o~eta zato sovra`i, rad bi se mu ma{~eval, Polona pa ga opozarja, da tudi sre~anje z Zlatorogom prina{a le pogubljenje. V Zaj~evi dramatiki tako ponovno sre~ujemo mitske, paralelne svetove. Jur namre~ pravi: »Za svetom, ki ga vidim,/ je svet prikazni.« (Grma~e, 26). Za vsako ceno ho~e najti svojo sre~o, sre~ati Zlatoroga. Medtem se nasilniki Matija, Sev{ek in Kolom~ pogovarjajo, da bodo odstranili Andra`a. Izka`e se, da se ga ho~ejo znebiti, ker bi se radi polastili njegovega posestva in zato v Jurju razpihujejo sovra{tvo do o~eta. Polona pa se Jurju vse bolj odtujuje, pri~enja se ga bati in v nekem prizoru celo ne ve, ali ple{e z njim ali le z njegovo senco. V tretjem dejanju nasilna dru{~ina pri~ne preganjati Jurja. Od njega zahtevajo bogatinski klju~, klju~ do zaklada. Toda Jur jih zvabi pred brezno, v katerega nato nasilniki padejo in v njem izginejo. Za njimi izgine tudi Jur. O~e pa svojega sina i{~e in ta se mu vra~a kot privid. Andra` odide nato sam na Grma~e in izgine tam tudi on. O tem poro~a Ded. V {estem prizoru se Dedovo in Potovkino poro~anje zdru`i. Izka`e se, da je Andra` pred svojo potjo na Grma~e doma pobil vso `ivino. Skrivnost, ali se je Jur vendarle sre~al z Zlatorogom in ali le-ta prina{a sre~o ali nesre~o, pa ostaja. Je tako sklenjen zlo~in sinov nad o~eti? Potovka namre~ na koncu drame pojasnjuje: »Ko bosta o~e in sin umrla na istem prostoru na Grma~ah, je bilo re~eno, se bo posu{ila nit krvi, se bo ustavila pot rodu, se bo za zmeraj podrla doma~ija.« (Grma~e, 60). Grma~e so izjemno mra~na Zaj~eva drama, ki v te`kem metafori~nem jeziku in z marsikatero aktualizirano mitsko zgodbo pripoveduje o neporavnanih zlo~inih in krivdi, ki jo morajo pla~ati sinovi, ker so gre{ili nad o~eti. Tako se tudi v najsodobnej{i slovenski dramatiki domala `e na koncu dvajsetega stoletja {e vedno ponavljajo motivi, pogojeni z drugo svetovno vojno in s te`kim obdobjem po njej. O soobstoju neznanih, paralelnih svetov, razvidnih iz njegovih dram oziroma o njihovem pomenu pa je Dane Zajc pomenljivo zapisal naslednje: Neznani svet `ivi vzporedno z mojim, s tem, ki je znan, raziskan in naseljen s pu{~obo. Dejanja, ki jih nisem storil, so, kot da bi bila storjena v nekem vzporednem svetu in tam Dramsko delo Daneta Zajca 59 `ivijo svojo usodo. V svetu senc in druga~nih razmer. Od tam se v~asih sklonijo ~ez. Lastniki obrazov zaidejo v moje sanje.« In {e: »Re~i se dogajajo zdaj, vse tukaj in zdaj, tudi take, ki se niso nikoli zgodile, saj hodimo zmeraj po dveh poteh, po eni, na kateri smo, in po drugi, na kateri nas ni. (...) Nobena igra se ne kon~a, ko se spusti zavesa. (Zajc 1990b: 76–77). Zaj~eve drame tako ~rpajo iz tema~ne zgodovine in segajo v zgolj navidez svetal sedanji ~as. Viri in literatura Berger, Ale{, 1989: Pet pesni{kih iger Daneta Zajca, v: Dane Zajc: Igre. Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 321–333. Kermauner, Taras, 1968: Trojni ples smrti. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije. Kermauner, Taras, 1988: Vra~anje mita v sodobni slovenski dramatiki. Ljubljana: Parti zanska knjiga. Koruza, Jo`e, 1997: Slovenska dramatika od za~etkov do sodobnosti. Ljubljana: Mihela~ . Poni`, Denis, 2001: Dramatika, v: Jo`e Poga~nik (ur.): Slovenska knji`evnost III. Ljubljana: Dr`avna zalo`ba Slovenije. Zajc, Dane, 1989: Igre. Ljubljana: Mladinska knjiga. Zajc, Dane, 1990a: Drame. Ljubljana: Zalo`ba Emonica. Zajc, Dane, 1995: Grma~e. Ljubljana: Mihela~ . Zajc, Dane, 1990b: Eseji, spomini in polemike. Ljubljana: Zalo`ba Emonica. Zajc, Dane, 1990c: Intervjuji z Danetom Zajcem. Ljubljana: Zalo`ba Emonica.