PoStnlna plačana v gotovini.
Posamezna številka stane 1*25 Din.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. — Oglasi po ceniku.
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedei uredništva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
Glasilo Socialistične Stranke Jugoslavije
Štev. 24.	Ljubljana,	dne	13.	junija.	1924.	II.	leto.
Za parlamentarizem in demokradlo.
Izvršni odbor naše stranke je izdal povodom rešitve zadnje parlamentarne krize proglas, ki so ga objavile Radnič-ke Novine v svoji 22. štev. Ker nam ža-libog prostor ne dopušča, da prinesemo ta proglas dobesedno, podajamo v sledečem njegove glavne misli:
Ureditev naših političnih in gospodarskih razmer v naši državi gre od prvega početka zelo težko. Kriva so temu, razen drugih objektivnih razlogov, predvsem činjenica, da je naša buržuazija imela prav različen zgodovinski razvoj: ena (srpska) je nastala iz ma-lokmečke si-edine, druga pa se je razvijala pod razmerami fevdalno-caristič-nega in verskega režima (prečanska). Jednodušnost te buržuazije se sicer po-kazuje v izrabljanju delavstva, politično pa ima buržuazija več pravcev.
Ta politična razdvojenost buržuazije je vplivala tudi na seljaški in delavski svet, tako si je tudi razlagati komunistično gibanje med delavstvom. Naši družabni boji, ki bi se morali vršiti okrog čisto političnih, gospodarskih in socialnih vprašanj, so dobili popolnoma plemenski in verski značaj. Tako bolehajo vse meščanske stranke — pa tudi komunistična — na tej bolezni, one so ali za centralistično, ali za avtonomistično ali pa plemensko - federalistično ureditev države. Samo SSJ je cel čas vztrajala na isti črti čiste demokracije: naša država mora biti urejena na osnovi zakonodavnega centralizma in na osnovi upravne decentralizacije (samouprave). Kajti socializem, ki se bori za ujedinjenje celega človeštva v eno politično, socialno in gospodarsko celoto ne more zastopati partikularizma v posameznih državah.
Zato je obsojala in obsoja SSJ rav-fnotako plemenski separatizem Radiča, Korošca in Spaha, kakor tudi kruti in nasilni centralizem Pašida in Pribičevi-ča. Narodno edinstvo se ne more izvesti z nasilnimi policajskimi merami.
Čeprav ima parlamentarizem v kapitalistični državi mnogo slabih strani,
ki jih ravno socialisti najjasneje vidimo, je vendar parlamentarizem za enkrat še najboljša pot, da se omogoči pravilni in normalni tok družabnega razvoja.
Zato obsojamo meščansko-kapitali-stične stranke, ki so v pretečeni vladni krizi izigravale parlamentarizem in napravile maskiran državni udar. Pri reševanju te krize so sodelovali neodgovorni činilci, reševanje te krize se je preneslo iz parlamenta. Dočim se na zapadu okrepljuje misel demokracije, se pri nas uvaja nasilje, diktatura.
Proti takeftiu postopanju SSJ protestira in opozarja celo javnost, da se s takim načinom reševanja kriz spravlja državo v krizo in da se igra z usodo naroda in države.
Pretekla kriza je imela tudi kar najslabše posledice za celokupno državno življenje. Vnesla je nemir v notranjosti in nezaupanje na zunaj. Vse državno delo in gospodarstvo v državi je zastalo, delavske mase pa so brezposelne.
SSJ dviga svoj opomin, da se vrnimo na pot parlamentarizma in demokracije. Vsak poskus, da se naše javno življenje odvrne s tega pota, pa naj si to poskušajo reakcionarni meščanski ali boljševiško - anarhistični elementi, zainore roditi za našo zemljo težke in britke posledice. SSJ se bo borila z vsemi sredstvi, ki jih bo imela na razpoloženju, vporabila bo tudi svoj mednarodni vpliv, da škoduje vsaki vladi, ki bi se hotela vsiliti državi in narodu proti pravilom parlamentarnega načina vladavine.
SSJ poziva vse delavce in vse svoje organizacije, da na svojih zborih in sestankih protestirajo proti taki nevarni igri naših meščanskih kapitalističnih strank in neodgovornih činiteljev z usodo zemlje in delovnega ljudstva. Vsi protestirajmo proti temu, da bi se uve-flla izvenparlanientarna in narodu neodgovorna vladavina.
V boj, sodrugi, za demokracijo, proti vsakemu absolutizmu!
.tista demokratska stranka, ki ima na vesti rop osemurnega delovnika itd.
Početje demokratske stranke poka-zuje celo vrsto nasilstev. Za Trbovljami je prišla Ljubljana, za Ljubljano pride še marsikaj, če bodo ti zločinci proti demokratizmu imeli še dolgo kaj političnega vpliva.
Ljubljansko občino so razpustili, Češ, da se ni pokoravala oblasti, dasi so bili proti nekaterim oilredbam proti občini vloženi prizivi, in dasi je občina izvajala to, kar je uvedel svoj čas demokratski komisar na magistratu. Kot drugi razlog navaja dekret kot vzrok, da je župan preveč vpošteval želje delavcev mestnih podjetij, dasi je vsej Ljubljani znano, da se v mestnih podjetjih ni zgodilo nič takega, kar bi ogrožalo nesmrtne glave demokratskih korifej. In kot tretji razlog pa navaja dekret to, da je bilo v občinskem svetu tudi nekaj zastopnikov neodvisne delavske stranke, kakor bi to bilo kaj novega.
Prvi razlog je pravno neutemeljen, 'druga dva sta pa naperjena proti delavstvu, češ, da je s. dr. Perič kot žu-‘pan in občinski svet premalo zatiral in preganjal delavstvo, ki je nameščeno v mestnih podjetjih.
Iz teh dejstev je jasno razvidna vsa zloba našega »demokratizma.«
Zgodilo pa se je še več. Demokrati so razpustili tudi upravo Mestne hranilnice ljubljanske. Takrat, ko je razpuščeni občinski svet prevzel v občini posle, niso izročili uprave mestne hranilnice novi upravi, češ, da bi bilo to
V obrambo kapitalističnega režima, nasilja so dobili zapeljani, podivjani mladiči orožje, granate in dobili dovoljenje, da streljajo delavsko rajo kot zajce. Članska izkaznica Orjune je obenem lovska karta za svobodno streljanje in ubijanje delavcev.
Orjuna pa hoče to svoje početje maskirati in zakriti. Pravi: Orjuna zastopa državno in narodno edinstvo in varuje državo in kralja. — Ker pa je rudarsko delavstvo državi nevarno, — zato puške v roke, granate v žepe, pa hajdi nad delavce! To je bila parola Orjune.
Kaj pa je delavstvo, kaj pa so rudarji zagrešili?
Nepopisno je trpljenje in nepopisna je beda rudarskega delavstva. Lansko stavko, ki so jo vodili rudarji za zboljšanje svojega položaja, je oblast strla in onemogočila rudarjem zvišanje mezd. Z zlomljeno rudarsko stavko pa je začela Trboveljska premogokopna družba z nezaslišanim in brezmejnim izkoriščanjem delavstva. Še več! S cinizmom, zločinsko naslado so eksponenti Trboveljske družbe metali na cesto družinske očete, se norčevali iz delavcev, žalili človeški ponos in delavcev poštenje. Kaj je bilo mari Trboveljski družbi, če je prezebal odpuščeni rudar v svinjaku in če so le izmozgane prsi rudarske matere grele nedolžno rudarjevo dete. — Kapitalistično izkoriščanje je slavilo v Trbovljah svoje orciie!
Pa rudarji so molčali. Pa rudarji po kljub temu delali, kopali zaklade iz zemlje, dasi so stradali, dasi so hirali in umirali njihovi otroci. Produkcija Trboveljske družbe je bila lani večja kot pa kedaj pred vojno. To je edina krivda Trboveljskega rudarskega delavstva! Oh nezadostnih mezdah so rudarji izkopali in nakopali toliko premoga, da morejo in smejo delati sedaj samo 4 dni v tednu. To je edina krivda rudarjev!
Orjuna pa pravi, da po trboveljski rudarji državi nevarni in je zato treba, da razvije Orjuna v Trbovljah svojo
nezakonito. Sedaj pa je razpust — zakonit.	,
Vse to so dejstva, vse to je brutalno nasilje nad pravicami svobodnih državljanov, ki mora roditi najhujši odpor, ki se bo povečal ob vsakem nadaljuem činu nasilstva, ker se ta nasilstva vrše brez vzroka in proti zdravi pameti in pravici.
Kdor se z mečem vojskuje, bo z mečem končan!
Mi torej z vso odločnostjo protestiramo proti nezmiselnemu in zakonito nikakor utemeljenem i-azpustu ljubljanskega občinskega sveta, dalje najodločneje protestiramo proti temu aktu političnega maščevanja, ker je izrecno naperjen proti delavstvu. Akt demokratov smtraino za kršitev najprimitivnej-ših državljanskih pravic.
Z enako odločnostjo pa tudi zahtevamo, da se občini zopet vrne splošna in enaka volilna pravica s proporčnim sistemom, katere jo je oropala ista demokratska klika, ki je izvedla sedanje nezakonito dejanje nad občino.
To je naš protest, to naša pravica, od katere ne moremo popustiti za las. Državljani smo, ki zahtevamo svobodo in enake pravice!
Jasno pa je, da bo terorizem, ako bi se nadaljeval v tej smeri ter kratil pravice demokratizma in narodne svoboščine zadel tudi na najodločnejši odpor, ker krivic in nasilstev nismo siti le mi, marveč sita jih je vsa naša javnost.
zastavo. Da triumfira z godbo in zastavo nad premaganim, nad sestradanim rudarjem!
Orjuna je svoj triumfalni pohod dobro pripravila, vsaj jo podpira in vzdržuje baš ona buržuazija, baš ona kapitalistična klika, ki vleče dobičke na račun slovenskega delavstva.
V Trbovljah so ogroženi državni in narodni interesi. Ravno vsled tega, ker gredo dobički Trboveljskih revirjev v dobrobit francoskim akcionarjem, v dobrobit nemškim špekulantom. Za te dobičke pa mora stradati slovenski delavec, slovenski rudar in propasti slovenski živelj. —
Pod krinko nacionalizma pa triumfira v imenu francoskih in nemških dobičkarjev nad slovenskim trpinom jugoslovanska Orjuna.
In Orjuna kot izvrševateljica volje francoskih in nemških akcionarjev — justificira, umori, ubije slovenskega rudarja Fakina!
Kaj ni dovelj krotak in miren slovenski proletariat?! Mirno delajo v tovarnah, v redu vozijo železnice, dasi vedo vsi, da je Fakina ustrelil preob-jestni surovi mesar, ki prodaja svoje blago delavcem in njegovim sorodnikom in le potom njih dela dobre dobičke in zaslužke. Dasi dobro vedo, da je delavca Fakina mogel ur.tro’iU 1o človek, ki Vo‘i hop. v. Halijmi, !.i f: F ' želi boja s slovenskim delavcem in ki si zaželi slovenske rudarske krvi. —
Umevno je, da rudarsko delavstvo tudi pri državnih oblastih nima zaščite. Vsaj je vlada predstavnica tistega razreda, ki je kriv jetike in škrofu-loze rudarskih otrok. Zato je tudi umevno, da je prišel v Trbovlje demokratski Wilder, da ugotovi: Trboveljsko tragedijo so zakrivili slovenski rudarji.
VVilder je seveda krivdo Trboveljskih rudarjev ugotovil. Obstal pa je pred misterijem Fakinovega umora. — Vrnil se je v Beograd, ne da bi ta misterij razjasnil, razkril in rešil čar.t s?lo-
Novo nasilje demokratov.
Razpust ljubljanskega občinskega sveta.
V nedeljo, dne 6. junija je v Trbovljah namenoma in nasilno umorila demokratska buržuazija rudarja, delavca, našega sotrpina Fakina in komaj teden dni kasneje pa je ta gospoda indirektno izvedla novo politično nasil-stvo. V ponedeljek, dne 8. t. m. je poslala pokrajinska uprava ljubljanskemu županu po naročilu te stranke dekret, s katerim se razpušča ljubljanski občinski svet sredi najživahnejšega dela za dobrobit in napredek ljubljanske občine. Vse probleme občinskega sveta je ta dekret, ki so ga Zerjavovci izposlovali, spravil zopet s sveta za daljšo dobo in s tem zopet pripomogel, da se mesto ne bo razvijalo tako, kakor zahtevajo interesi prebivalstva Ljubljane in dežele.
Vladni komisar, odvetnik dr. Viljem Krejči, je takoj po dostavitvi dekreta prevzel posle ljubljanske občine.
Ako se ozremo nekoliko v zgodovino Ljubljane zadnjih let, moramo nedvomno konstatirati, da večje moralne in gospodarske škode Ljubljani še ni povzročila nobena politična stranka kakor demokratska.
Ljubljana je imela še nedavno splošno in enako volilno pravico in junaki,
so Ljubljano oropali te pravice, so bili demokrati. Hoteli so ogoljufati vo-lilce, zato so ukradli mestu demokratično volilno pravico, pa so pri zadnjih volitvah leta 1022 obviseli na svoji last-
ni zaujki. Drugič so sedaj razpustili občinski svet, obakrat brez pravne podlage zgolj zaraditega, ker so hoteli sami vladati v Ljubljani, dasi se od njih danes obrača vsa Ljubljana z gnevom, sovraštvom in s prezirom. — Preziranje zaslužijo zaradi svoje zlobne indo-lentnosti in zaraditega, ker gredo v zadnjih štirih letih edino za tem, kako bi preprečili z nasilnimi sredstvi voljo volilstva, da se ustanove socialne naprave, da se olajša mestnim siromakom bedno življenje, da se pospeši stanovanjska akcija, da se preskrbi Ljubljana z občinsko električno silo in še mnogo dragih potrebnih naprav. Vse to, kar je hotela občina ukreniti v prid javnosti, vse to hočejo demokrati eks-ploatirati po svojih kapitalistih in izsesavati občino.
Pri vseh akcijah je občinski svet naletel pri demokratih na najhujše ovire zlasti pa tudi v nujnih kreditnih vprašanjih.
Občinski svet ljubljanski je spravil mestno gospodarstvo v soglasje. In nadejati se je bilo, da bo občina v bodoče lahko marsikaj storila v javnem interesu. Toda demokratska zlobna roka je hotela preprečiti vsako pametno delo in izposlovala razpust občinskega sveta. Tista demokratska stranka je to storila, ki ima na vesti trboveljski umor, ki ima na vesti zakon o zaščiti države,
Delavce so ubijali.
venskega naroda. V zgodovini slovenskega naroda bo ostal bestijalni Fakinov umor kot črni madež na narodovi časti.
Pa zgodovina slovenskega naroda bo šla kljub temu in kljub vsemu svojo pot. Tudi slovenska zgodovina je in bo zgodovina razrednega boja. In zgodovina bo pričala, da je dal vladajoči meščanski razred izkoriščanim mesto izobrazbe — bestialnost in posurovelost, mesto krulia pa k roglje in granate. — Tudi slovenska zgodovina bo pričala, da se vladajoči meščanski razred ni
oborožil z izobrazbo, znanostjo in kulturnostjo, marveč s puško in bajoneti.
Misterijev meščanska družba nima. Fakinov umor, ki se zdi poštenim meščanskim lu-ogom misterijozen, je le eden vidnih dokazov, kako nasilna in brutalna je meščanska družba.
Proti tej meščanski družbi mora voditi delavski razred boj za dosego političnih in gospodarskih pravic, obenem pa ustvarjali predpogoje za upostavitev socialistične družbe.
Politični pregled.
NaSčevanje ali kaj!
Občinski svet ljubljanski je pred	stanovanja. Poleg teh pa je na Gradu
kratkim sklenil na predlog socialno-	še več dvoran, ki se še morejo preure-
političnega odseka, da se nekateri pro-	diti. In za tem je šel uvodoma omenje-
stori ljubljanskega gradu adaptirajo v	ni sklep občinskega sveta,
stanovanjske, namene. Ker pa je del teh Toda, zakaj pa iz same slovanske prostorov do sedaj zaseden po ruskih	gostoljubnosti ne preuredite teh prosto-
beguncih, je bil hkratu storjen sklep, da	rov za ruske begunce, pravijo nasprot-
se tem beguncem odpove, ker je sicer	niki ? Temu nasproti moramo povdariti,
adaptacija nemogoča.	da more tako privatnik, kakor tudi
Ta sklep je v gotovi vrsti časopisja,	mestna občina biti gostoljuben le tedaj,
predvsem demokratskega, povzročil	ako je sploh v položaju gostu nuditi, re-
mnogo burje in dal zopet dobrodošli	cimo, v tem slučaju stanovanje.
povod, da se ljubljanski občinski svet do dobra oblati. Očitalo se je, da seda-nja večina na mestnem magistratu nima nikakega slovanskega gostoljubja, da je brezsrčna, da je ta sklep sramota in tako dalje. Pri tem pa je klicalo na pomoč, naj za božjo voljo vendar vlada razžene občinski svet. Prav posebno pa 'se je povdarjalo, da je navedeni sklep akt politične maščevalnosti nad Vran
Pribiti je treba, da mestna občina v talcem položaju ni, ker ne more dati niti lastnin Občinarjem, dasi se nahajajo le-ti v bolj prekarnem položaju v stanovanjskem pogledu kot pa na Gradu naseljeni ruski begunci. Na teh beguncih ima država najbržje velik interes in bo gotovo tudi skrbela, da jim preskrbi stanovanjske barake, kot se govori. Nasprotno pa za delavce nima ne
mvv poiiuvuv	----- 11. nuspiuiuu pa /.a uciavio
glovci, kateri so predvsem naseljeni na	barak, ne druge pomoči. Za naše delav-
ljubljanskem gradu.	ce m privatne nameščence smatra dr-
Da se vidi, kako zlobno se skuša	žava kot najboljši lek, papirnate nared-
vstvarjati nerazpoloženje med neinfor-	be, katere jim pravico do stanovanj
miranim občinstvom proti vsakemu še tako umetnemu in koristnemu sklepu občinskega sveta naj v sledečem navedemo razloge, kateri so privedli do gori omenjenega sklepa.
Splošno znana je stanovanjska kriza, ki vlada v Ljubljani. Še danes imamo celo kolonijo vagonarjev na eni strani, na drugi pa armado onih revežev, ki stanujejo v nezadostnih in nezdravih 'stanovanjih. Za izboljšanje 'razmer se od strani države ne podvzame ničesar, nasprotno, država z zasedanjem privatnih stanovanj po svojih uradih stanovanjsko mizerijo še povečava.
Občinski svet ljubljanski pa je položaj premotril edino pametno in logično, ter prišel do zaključka, da se stanovanjska mizerija rešuje le s tem, da se pomnoži število predvsem družinskih stanovanj. Pričela je z gradbo stanovanjskih
sploh odrekajo, pač pa dajejo hišnim gospodarjem možnost deložacije.
Sicer pa nam položaj na Gradu jasno kaže, da tako ne moremo delati, da tega ne smemo dopustiti.
Naši Občinarji, delavci in nameščenci stanujejo v podzemeljskih sobanah in kazematah in to družine z otroki ter obrtniki, koji si morajo v teh zaporih, skoraj brez vsake svetlobe služiti svoj kruh.
Nasprotno pa stanujejo v velikih sobah, ki se dado z lahkoto preurediti v družinska stanovanja, mladi neoženjeni Ijr.cVa ali pa pari brez otrok, katerim gotovo ne bode tako težko dobiti primernih sob, kakor pa revežem z deco.
Toda našim opozicionalcem v občinskem svetu, se n« smili naša deca, ki umira v kazematah, radi tega, ker Je
vanj. Pričela ]e z gradbo stanovanjsiun ^ delavska deca; pač pa imajo srce za hiš. Zal pa mestna občina ni v po oza-	, IieiC(^aj nasprotniki in za-
ju, da to gradbeno akcijo nadaljuje tako izdatno, kot bi bilo potrebno. Radi tega, mora v svojih lastnih poslopjih izkoristiti vsak prostor, ki se le da, in ga preurediti v družinska stanovanja. In taka prilika je gotovo na ljubljan-
one, ki so od nekdaj nasprotniki in zatiralci delavskega razreda. Priporočali bi pa gospodom od opozicije, da si ogledajo položaj na Gradu in mogoče, da bo v njih vendar še toliko človeka, da bodo uvideli, kako nujno je, da se sklep
In taka prilika je gotovo na ijuoijan- nemudoma izvrgi in teko pomore par skem gradu. Nekatere velike dvorane ■	družinam	Mpet do stanovanja,
so se že in z razmeroma majhnimi stro- 6 ški preuredile v pripravna družinska
Rekonstrukcija kabineta.
Ko je Pašič sestavil vlado, je v njegovem klubu nastala »stvarna« opozicija, katero je vodila lepa misel: zakaj pa bi ne bili tudi jaz, ti in ovaj Šuma-dinac ministri. Zakaj naj bi bil ovaj Bosanac minister policije. Kad več ima pare! Ta družilna misel bi znala delati tiste dni radikalno-demokratski koaliciji precejšnje nerodnosti. Zato je Pašič opozicijo potolažil iii ji obljubil, da bo vlado pri prvi priliki rekonstruiral. In radikali, ki so imeli gusto na ministrske portfelje, imeli tudi vse državniške, za vodstvo državnih poslov potrebne sposobnosti, so kapirali:	če bi takrat
delali Pašiču sitnosti, bi se znalo zgoditi, da bi ne bil postal minister ni onaj, ni ovaj. — Bi se znalo zgoditi, da bi Cika Davidovič delil ministrske naslove, — Zato so potrpeli in nadaljevali v svojem klubu lojalno opozicijo. Sedaj je Pašič — vsikdar zvest dani besedi — v interesu države in državnega edin-stva začel z rekonstrukcijo kabineta. — Odšli bodo na razpoloženje ob polnih, ne baš slabih prejemkih ministri Uzu-novič, Kojič, Janjič in Simonovič. S talci mi prejemki bodo šli na razpoloženje, da si bodo lahko privoščili — to pa že lahko verjamemo — prijetne počitnice. To je torej prva partija, ki se bo izmenjala. Kakor je videti, delajo v radikalnem klubu za državo v treh šihtah. In to je lepo, nihče se ne utrudi, nihče se za državu ne uniči. Vendar pa vsi radijo in zaradjujejo in imajo urejen delovni čas.
Radič v Moskvi. Radič se je Dunaja očividno naveličal. Star je, slabo vidi, zato na Dunaju ni našel zabave in premalo so obiskovali jugoslovanski romarji svojega oboževanega svetnika. — Zato mu je zavrtelo v glavi znova kolesce, pospravil je svojo robo in hajdi v Moskvo. Pogajat se je šel, da vstopi z vso svojo čovečansko gardo v zeleno internacionalo. S tem je Radič pretrgal vezi z opozicionalnim blokom, izpreme-nil svojo taktiko, ki je vodila do verificiranja Radičevskih mandatov. \sa vladna koalicija se Radičevega potovanja v Moskvo lahko in upravičeno veseli. Po tej koaliciji zavirano parlamentarno delovanje je dobilo v Radičevem potovanju novega bodrila in netila. Klerikalci so sedaj seveda v zadregi. Preostaja jim le dvoje: skok v Moskvo ali pa skok v vlado. Za kaj se bodo odločili, bo pokazala že bližnja bodočnost. Radikali računajo na drugo možnost, zato spora med radikali in klerikalci ni povsem resno jemati. —
Zmaga Marksove vlade v Nemčiji.
V petek so v nemškem parlamentu glasovali o nezaupnici Marksovi vladi. — Glasovali so namreč o predlogu nemških nacionalistov, da se izreče nezaupnica Marksovi vladi. Za predlog je glasovalo 194, proti predlogu pa 299 poslancev. Glasovanje v parlamentu je
Ig. Mihevc:
Vstal le - vstal bo.
Globoko pod zemljo živi veliko srce. Ker mu ni življenja tam zgoraj, koder hodi pomlad, dalo življenja, se je srce pokopalo v rove. —
Preko poljan pa je šla pomlad in trosila cvetje vsepovsod. Kot da je nekdo z močno roko ožel gosto zemljo, so padale na žareče srce debele kaplje umazane vode ...
»Kako dolgo še?«, je pomislil člo-vek-krt. Naslonil se je na krampov držaj in onemoglo povesil glavo.
»Kako dolgo še?«, je vzdihnil pesti medlo razsvetljenim črnim stenam globokega rova. —
Človek se je zamislil. Obstal je pod visoko goro. Preko skalovja in traja je vodila pot proti vrhu. Od daleč je bil prišel in krvavele so mu bose noge od ran. Za njim je obstal še eden, dva, sto, tisoč, nepregledna množica se jih je nabralo. In človek se je ozrl. Vsem so krvavele noge, vsem je zijalo iz izhuj-šanih obrazov nemo vprašanje: Mar je tu naš cilj?
»O, bratje!«
Takrat pa so se uprle vseh oči v goro.
»Naša Kalvarija' »bratje!« In tisoč glav se je sklonilo v onemoglosti, med množico je planil jok. —
Takrat pa se je dvignilo iz vrha gore veliko solnce. Preko trnja in robatega skalovja so plezali zlati žarki v dolino, kjer je bila množica. Nekdo je zaklical: Pridite, bratje, tu, na vrhu Kalvarije si zgradite dom. Spomnite se, da brez trpljenja, ni vstajenja. Brez ljubezni ni življenja. Prehodili ste dolgo pot, od rojstva ste romali po zemlji in kamenje so metali na vas. Stokrat ste se opotekli na ostri poti, blodili ste po temi in v temi so umirali vaši očetje. Vi pa ste sinovi dela, otroci luči, za vami gre svoboda. Bratje! Spomnite se krvavih žuljev vaših, spomnite se lačnih in golih vaših otrok, spomnite se zaničevanih vaših žena! Zberite svoje moči, sprejmite veliko misel vstajenja in napotite se na poslednjo pot, na Kalvarijo. Združite se, podajte si roke, da bodete praznovali vašo Veliko noč. —
Krist je vstal. Kdor hoče biti Bog, mora na križ, kdor hoče biti svoboden, mora poizkusiti suženjstvo. Bratje! Trpljenje, zaničevanje, beda in pomanjkanje vas je usposobilo za veliko svobodo. Stopite na vrh Kalvarije in razglejte
kraljestva, ki so Vam pripravljena. Vaša je bodočnost, ker je boj vaš.
Satanske sile padajo na kolena pred vašim delom. Vaši žulji so posvečeni, vaše trpljenje je pasijon začet ob rojstvu, nadaljevan v življenju, končan vrh Kalvarije. Krist je vstal. A najpoprej je trpel, potem je bil poveličan. —
Bratje! Ozrite se in poglejte, kako se odpirajo grobovi vaših očetov in učiteljev. Iz teh grobov prihaja glasen poziv: Bratje, združite se v ljubezni, osvobodite sebe in naše grobove! —
Množice pod Kalvarijo so se zganile. Kot roji mravelj so se pognale v klanec, za seboj so zapuščali krvave sledove. Množice so hitele proti vrhu. Nekdo je dvignil visoko v zrak rdeče znamenje, sveti prapor ...
*
Človek v rovu se je zbudil iz svoje zamišljenosti. Odložil je kramp, vrgel od sebe umazano rudarsko obleko in se napotil proti izhodu.
Zunaj pa je bila Velika noč, spomlad. Zvonovi so peli in oznanjali nekaj velikega, peli so pesem o vstajenju.
»Vstal bo moj bratski rod, vstal bo in poveličan bo!« —
presenetilo politične kroge, ker ni nihče računal, da ima Marksova vlada v parlamentu tako močno zaslombo. Za nezaupnico vladi so glasovali predvsem nemški nacionalisti in komunisti, torej dva skrajna ekstrema.
Millerandov padec. Predsednik fran coske republike millerand je kljub izidu zadnjih volitev upal, da bo obvladal nastalo situacijo in se vzdržal na predsedniškem mestu. Zato je poizkusil vse možnosti in izgledalo je, d». se hoče poslužiti nasilja, ne upoštevajoč pariamentarno razpoloženje. Poveril je bivšega finančnega ministra Pou.care-jevega kabineta Maršala s sestavo vlade, la je misijo sicer sprejel, ki je pa ni mogel izvršiti. Upal je sicer, da bo ugodno končal razgovore glede sestave vlade in povedal je, da se bo nova vlada predstavila v torek parlamentu in da bo na tej seji prebral Millerandovo spomenico. V torek se je sestal parlament, ministrski predsednik Maršal je podal napovedano izjavo, stranke levice pa so predložile skupno sledeči predlog: Zbornica, odločena, da ne vstopi v nobene zveze z ministrstvom, ki zuači negacijo parlamentarnih pravic in načel, c uklanja usiljevano debato in sklene, da se zasedanje odgodi dotlej, da se sestavi konstitucionelno ministrstvo. Zbornica je ta predlog sprejela in sklenila, da se rezultat glasovanja javno objavi. Ministrski predsednik je sporočil izid glasovanja Millerandu, nakar je predsednik republike podal demisijo.
S tem je izvojevan prvi boj novoizvoljenega parlamenta. Millerand je bil tip ambicijoznega in po vladi hrepenečega človeka. Svojo politično karijero je začel kot socialist, kasneje pa je postal dejanski predstavnik — reakcionarnih strank. V celem svojem političnem delovanju je uveljavljal samo svoje osebne nagone.
Noyi predsednik francoske republike. V smislu francoske ustave bo vodil vse državne posle do izvolitve novega predsednika ministrski predsednik Maršal. Za predsednika republike pa bo izvoljen skoro gotovo Painleve.
Macdonald in franeoska levica. Pogajanja med Macdonaldom in voditelji
francoske levice so se ugodno končala in ustvarili so bazo za bodoči angle-ško-francoski sporazum. Program obsega tri glavne točke, in sicer med drugimi: 1. da se izvede Dav/esovo poročilo in upostavi gospodarska enotnost Nemčije, 2. da zapuste francoski vojaki Porurje, kakor hitro se bo izkazalo, da Nemčija izvršuje predloge Da\vesovega poročila in 3. da kontrolira Zveza narodov razoroževanje.
Italijanski socialistični poslanec izginil. V parlamentu je vzbudila veliko senzacijo vest, da je lajno in neznano kam izginil unitarski socialistični poslanec Matteotti, ki je imel v poslanski zbornici hude spore s fašisti. Uradna preiskava je ostala doslej brez uspeha, in, kdo ve, če si fašisti ne manejo zadovoljno rok. Fašizem je povsod ena.,!
Politika močne roke. V Pašič - Pri-bičevičevi vladi se bije precej ostra borba zato, da se začne v državi s politiko močne roke. Naravno, da zagovarja to politiko Pribičevič brez zadržka. Pašiču pa se zdi, da bi se mogel s tako stvarjo opeči. Ima pa tudi Pašič apetit na tako politiko, samo bolj lokav in zvit je kot pa Pribičevič. Za ljubljanskim "občinskim svetom bi radi razpustili še druge občine v Sloveniji, v katerih županujejo župani, ki ne drve čez drn in strn za demokrati. Na Hrvat-skem pa nameravajo razpustiti vse Radičevske občine in postaviti povsod komisarje. Tako bi izgledala Hrvatska kmalu kot obširen komisarijat policijskega režima. Vprašanje pa je, kakšne bodo posledice takega nasilnega početja. —
Upor v Albaniji. Uporniki so zavzeli Tirano. Oddelek nacionalistov pod vodstvom Redžep Sale je mesto zavzel. Sedaj bo ta Redžep Sale sestavil svojo, škof van Noli pa v Valoni zopet svojo vlado. Naši meščanski listi vedo povedati, da je ena vlada nepristranska, druga pa italofilska.
>S O C I A L I S Tc
Stran 8.
Tedenske vesti.
Ni demokratizem — teror je!
Razpust ljubljanskega občinskega sveta je gesta nerazsodnih politikov, ker se z njo izziva volilce, ki imajo
pravico voliti po svojem prepričanju in uživati enakopravnost pred zakonom.
Občinski svet je razpuščen, dobi baje demokratski sosvet; komisar oziroma gerent je pa politični eksponent demokratov, namesto uradnika kakor bi moral biti v avtonomnem mestu Ljubljani. V šestih tednih po razpustu občinskega sveta mora pokrajinska uprava razpisati nove volitve, ki se morajo v roku treh mesecev izvesti. In tu naglašamo, da v tem oziru ne bomo pustili kršiti zakona, zakaj, ako se bo zakon kršil še v tein pogledu, potem mora priti obsodba, kakršno zasluži neprestano ga-zenje državljanskih pravic. Razpust ljubljanskega občinskega sveta je zavraten napad na pravice avtonomnega mesta, tok a z temu je pisava demokratskih listov, ki so zadnje tedne blatili občinski svet in župana s. Periča, češ, da bodo s tem javnost pripravili na razpust. Vedeli so že pred tremi tedni, da je razpust ljubljanskega občinskega sveta gotova stvar, ker so posredovali v ta namen in dobili to koncesijo. A molčali so; najbolje informirani listi niso o tem nič pisali, ^mpak pričakovali so razpust kot nevarni zaplotniki Čaruge. Kaj bodo k vprašanju rekli volilci, danes še ne vemo, vemo pa to, da je nad tem činom izvestne klike do skrajnosti raz-jarena vsa javnost od najpriprostejšega delavca trpina pa tja do izobraženega inteligenta. Čut poštenosti v politiki se je namreč že tudi v Ljubljani močno razvil. In čudili se ne bomo, če dobi ta akt nespameti tudi v demokratski stranki neprijetno resonanco, zaradi katere bo kolovodje še močno bolela glava.
Občinski svet ljublajnski bo imel jutri ob 6. zvečer svojo sejo, na kateri pa sme sklepati le o tem, ali vloži pritožbo proti razpustu občine. »Slovenski Narod« je pograbil to priliko, čeprav so se vršile vse občinske seje ob tem času in zapisal, da ima sklicanje seje zvečer poseben namen. Obenem pa kliče zopet ta klafač oblast in policijo na noge. Vsak dan smo bolj radovedni, kje je še mogoče na svetu toliko nerazsodnih ljudij, ki smatrajo tak list za resen, ko velja o njem še vedno izrek pisatelja, ki je danes menda orjunaš, da je »Slovenski Narod« najboljši	humoristični
list. — Občinski svet bo	napravil po
našem mnenju prav, če bi protestiral proti razpustu ter vložil pritožbo; zakaj razlogi, ki jih navaja dekret o razpustu občinskega sveta so jako jalovi. Občinski svet se je proti ukrepom pokrajinske uprave, s katerimi se je hotelo občini zabraniti, izvesti potrebne reforme in naprave, pritožil v smislu rokov, ki jih je pokrajinska uprava sama odredila. Gre pa pri vsem tem tudi za načela, ali je občina v svojem področju avtonomna ali ne. Občina ni kršila veljavnih zakonov, toliko avtonomije bo pa občina vendar smela	imeti, da s
svojo gospodarsko močjo	ustvari vse
ono, kar je v nje interesu. Tudi si občina ni dala posegati v delo in se je pritožila proti naziranju nadzorne oblasti. Pokrajinska uprava pa je občinski svet razpustila, preden so ta vprašanja in še druga rešile zakonito predpisane inštance. To torej absolutno ni v redu in ni v skladu z običaji zdravega razuma. In prav zaraditega, da to načelo, samouprave občine namreč, ne bi zmagalo, so demokrati povzročili razpust ljubljanskega občinskega sveta. To je rop na samoupravnih pravicah občine pa prav nič drugega, žal nam je, da krije take čine stranka, ki se 'imenuje demokratska, s podlostimi, z obrekovanji in sumničenji, ali to pa znači obenem, da v tej stranki ni demokratizma, pa tudi ne poštenosti.
Stavka v Zagrebu. Radi Orjunaške-ga pokolja, ki so ga vprizorili v nedeljo v Trbovljah je sklicalo zagrebško delavstvo protestni shod, ki ga je pa policija prepovedala. V znak protesta so vprizorili v torek triurno stavko, ki je potekla mirno, dostojno in brez večjih incidentov. Policija je sicer po stari navadi iskala konfliktov s svojim ne-
umestnim nastopanjem, venclar je delavstvo pokazalo rea, disciplino m pamet, ki bi je ravno policija krvavo potrebovala. Ker so demokrati sedaj v vladi, je jasno, uu pravi Jutro: delavci v Zagrebu so s stavko doživeli fiasko in polom. Ko bi bili pa v opoziciji, bi seveda tudi izvirno poročali: stavka zagrebškega delavstva je prst božji in jasen dokaz, da vodi radiKalna politika v anarhijo. —
Kongres invalidov. Udruženje vojnih invalidov kraljevine SHS, izvršni odbor v Ljubljani nam je poslal dopis, iz katerega posnemamo:	Udruženje
vojnih invalidov kraljevine SHS je sklicalo letos svoj kongres v Ljubljani na dau 15. junija. Dospeli bodo delegati iz cele države, ki jih bo okoli 150, da bodo kot zastopniki včlanjenih vojnih žrtev sklenili in podali nadaijne direktive enotnemu vprašanju vojnih žrtev. — To vprašanje se nahaja pri nas v zelo nepovoljuem stanju. Posamezne pomoči, ki bi jih morala nuditi država, ostajajo pozabljene in vojne žrtve so sploh odvisne od poljubne milosti, ker čakajo zaman že 6. leto na svoj stalni zakon, ki ga vse vlade odrivajo. V vrstah invalidov, vdov in sirot vlada žalostna beda in so takorekoč — danes brez vsake pomoči in popolnoma brezpravni. Mesto, da bi se sprejel socialen invalidski zakon se nudijo vojnim žrtvam same komisije, ki brez vseh vzrokov in utemeljitve odrekajo pravico zaščite na zelo krivične načine. Manjkajo pa sredstva in kritja za pokojnine, zdravstvo, reedukacijo in vse pomoči. — Želimo kongresu najlepših uspehov! Vojne žrtve se rekrutirajo največ iz delavskih slojev, in zato bi kongres stopil na najboljšo pot, če bi poiskal stika z delavskimi organizacijami. Morda je tudi v ljubljanskem izvršnem odboru dozorelo spoznanje, da je prosjačenje nevredno Človeka in da prosjačenje pri vladnih mogotcih prav nič ne zaleže. —
Konferenca radi uvozne carine. Finančni minister dr. Stojadinovič in trgovski minister dr. Križman konferira-ta in izdelujeta novo Carinsko uvozno tarifo. Kakor je znano, je ministrski svet že sklenil izpremembe glede izvozne carine, sedaj pripravljata oba ministra še izpremembo uvoznih carin. Kam jadramol Vsepovsod so carinska vprašanja predmet najvestnejšim parlamentarnim razpravam. Vsepovsod velja načelo, da spadajo carinska vprašanja v parlamentarno razpravo, ne pa, da sedeta dva človeka in odločujeta brez sodelovanja parlamenta o vprašanjih, ki imajo za celotno gospodarsko politiko najdalekosežnejše posledice. Kdor je zasledoval industrijo v Sloveniji, je mogel videti, kolikokrat je ravno neurejena, nesmotrena carinska politika ovirala obratovanje, povzročala brezposelnost in industrijski zastoj. Sedaj pa naj dva človeka sedeta in rešita to vprašanje! Da ne bo pozneje nobenih izgovorov:	carinsko	vprašanje sta reševala
demokrat Križman in radikal Stojadinovič.
Načela novega angleškega zakona za podpiranje brezposelnih. Predlog (novega angleškega zakona za podpiranje brezposelnih, ki je povzročil skoro padec delavske vlade, sloni na sledečih načelih: 1. Delavec ima za ves čas brezposelnosti zakonito pravico do brezposelne podpore. Doslej je dobival brezposelni šele po preteku gotovega roka miloščinsko podporo. To načelo je izzvalo v opoziciji najvecji odpor in je bil glavni vzrok, da so zakon v tej obliki odklonili. 2. Podpora se zviša od 15 na 18 šilingov za odrasle moške in od 12 na 15 za ženske. Finančno pokritje je zajamčeno, tudi, če bi se brezposelnost, ki šteje še sedaj nad en milijon delavcev, prav nič ne zmanjšala. 3. Če nastopi vsled spora med delavci in delodajalci drugje brezposelnost, imajo oni, ki jih brezposelnost zadene, tudi pravico do brezposelne podpore. 4. Otroci naj ne dobivajo brezposelne podpore, yšele od 16, marveč že od 14 leta naprej. — Tudi to določilo je izzvalo hud odpor. Izražali so bojazen, da bi tako določilo zavajalo stariše k temu, da bi jemali otroke predčasno iz šole in jim na ta način oskrbeli brezposelne pod-
pore. To določilo je kasneje minister dela umaknil. 5. Podpora za otroke brezposelnih se zviša od 1 na 2 šilinga tedensko. 6. Karenčna doba se ukine.
Beli teror na Japonskem. Zanimive podatke je obelodanil pred kratkim .urad angleške delavske stranke o krvoločnosti nacionalističnih organizacij v Japoniji, ki vršijo strašna grozodejstva nad delavstvom. Nacionalisti izrabljajo prav spretno homatije in nered, ki je nastal po katastrofalnih potresih, motrijo socialistične voditelje, da, celo pisatelje, katerih spisi dišijo po delavskem vprašanju, trpljenju proletariata in žigosanju nezmernega uživanja kapitalistične družbe v škodo delavstva. Statistika teh grozodejstev je grozna in ito tem bolj, ker se ne more dvomiti o resničnosti vsebine; poročila in podatki ;so namreč povzeti iz uradnih poročil japonskih dnevnikov, torek kolikor toliko že omiljeni in vendar so tako grozili. — Kedaj izprevidiš delavec in kmet — trpin, da ne oni, ki ima vedno na jeziku besedo:	»narod«,	dela	za	tvojo
blaginjo; slepi te le in pri tem priklepa na železne stroje, topove in bajonete, kjer bo zopet tekla tvoja srčna kri, iz katere bo kapitalist koval svoje vojno 'bogastvo? — Ni čudno, da se je japonsko delovno ljudstvo pri sedanjih volitvah izreklo za socialiste in obsodilo .nacionaliste. — Kaj delajo pa naši nacionalisti, kake namene imajo, ko hodijo v Trbovlje z revolverji in bombami »reševat« narod, smo v zadnjih dneh ;zvedeli.
Proces proti višjim glavam. V Pragi je začela v torek sodna razprava zaradi goljufije in sličnih čednih dejanj proti celemu številu višjih oficirjev in višjih glav. Pri dobavah bencina za vojaške potrebe so namreč obtoženi grdo goljufali in sleparili državno blagajno. Afera, ki so jo nazivali bencinski panama, je vzbudila svoječasno precej pozornosti in naravno je, da vlada tudi za potek razprave splošno zanimanje. Vsaj se itak redko zgodi, da se uporabi zakon tudi proti višjim glavam, če kradejo in goljufajo.
Dobra orožna vaja. V Lisaboni je uprl vojaški oddelek. Ker se uporniki niso predali in udali, je odredila vojaška komanda, da napravijo zveste čete čisto po predpisih obleganje tega oddelka in ga na ta način prisilijo k predaji. In, sedaj oblega uporne pilote infante-rijski regiment, ki šteje nad 2000 mož. Regiment je dobil ukaz, da tudi »Šturma«, če bo treba. Tako se gredo ljudje po svetu vojake za denarje, ki jih izže-mo iz delavskih žuljev.
Kako je v Nemčiji s stavbnim gibanjem. Stavbno gibanje v Nemčiji vsled pomanjkanja kapitala in vsled nepravilne in neprimerne stanovanjske politike ne more oživeti. Kako veliko je pomanjkanje stanovanj, kaže poročilo nemške vlade, ki navaja glede stavbnega gibanja sledeče podatke: V letu 1922 so zidali še 40.367 hiš, dasi je tudi to število za odpravo stanovanjske bede povsem nezadostno. V letu 1923 pa samo še 5960 hiš! Sezidali pa so v letu 1922. nad 4600, leta 1923 pa 3062 obratov. Primanjkovalo je sicer gotovine za
Dopis iz Ježice. Bližajoče občinske volitve na Ježici klerikalce zelo skrb.e Zato hvalita Domoljub in Pravica prav judovsko svoje klerikalno blago in tako judovsko hvalisanje sta podpisala tudi Janko Dolničar in Franc Dobovšek. — Stara resnica pa je, da je judovsko blago slabo, pa naj se še tako hvali. — — Kljub judovskemu, jesiharskemu hvalisanju pa vsi pametni ljudje zavračajo klerikalno robo in občinske volitve bodo pokazale, da so klerikalci na Ježici doigrali, župan Kos pa bo propadel kot je dolg in širok. Sicer pa poglejmo, kdo je pravzaprav Janko Dolničar! Janko Dolničar je bil še v letu 1920 komunist in je takrat najbolj udrihal po klerikalcih in zaničeval Slov. ljudsko stranko. Venomer je razsajal, da so klerikalci največji škodljivci delavstva in takrat je dobro vedel, da so klerikalci pustili streljati in ubijati delavce na Zaloški cesti. Dolničar tudi dobro ve, da je klerikalni občinski odbor z županom vred pognal vse politične nasprotnike k vo-
gradnjo stanovanjskih hiš, ni pa manjkalo denarja, da so zidali najrazkošnejše opremljena bančna poslopja. Bančna poslopja pa so zidali tako luksuriozno, da je to grajala celo komisija inozemskih izvedencev. Kapitalisti so si pač kot krajcer krajcerju podobni. — Tudi v naši državi so zidale banke razkošne bančne prostore. Ko pa je bilo treba zidati stanovanjske hiše za svoje uslužbence, ni bilo denarja, pa tudi ne vlade, ki bi ščitila interese nameščencev. Dosluženega ali nedosluženega ministra v upravni svet, pa rešena je bila banka.
Svetovni kongres komunistične stranke v Moskvi. Razširjena eksekutiva komunistične stranke je pričela včeraj s pripravami za zasedanje, ki bo trajalo približno 14 dni.
Ugodna trgovinska bilanca Francije.
Trgovinska bilanca Francije je bila letos prvo četrletje skrajno ugodna. — Mesto pasivnosti vseh dosedanjih francoskih bilanc je pokazala zadnja bilanca, da je izvoz znatno presegal uvoz. — Uvoz ie bil za 4 milijarde in izvoz ža 6 milijard večji kot lani v istem času. — Posebno ugodno je vplivalo bistveno zvišanje uvoženih surovin in izvoženih izdelkov. Težko bi bilo seveda ugotoviti, kakšen vpliv je imel na ugodno trgovinsko bilanco padec franka, ki se je izvršil ravno v tem prvem četrletju.
Umor dveh ljubimcev. V srbski vasi Dobrotinu ob bulgarski meji se je zgodil strašen umor. Kmet Bojatič in bivši detektiv Gjakič sta udrla ponoči v stanovanje bivše ljubice in našla pri njej novega ljubimca. Brez premisleka sta umorila dekleta in fanta in zavlekla umorjeni trupli v bližnji gozd, da bi jih obesila na drevesa. Sestra umorjene je priklicala sosedne kmete na pomoč, ki so zasledovali morilca. Morilca pa sta vrgla med kmete več bomb, ki so ubile-nekaj kmetov in izginila preko bulgar-ske meje.
Bombni atentat na ekspresni vlak. Na ekspresni vlak, ki je vozil iz Mos-3cve v Rigo so izvršili neznanci bombni atentat. Med tračnice so položili bom-|be, ki so eksplodirale v trenotku, ko je vozil mimo ekspresni vlak. Vlak je bil baje popolnoma razdejan in števila mrtvih in ponesrečenih še niso ugotovili. —
Mesto brezposelnih podpor. V Splitu so imeli člani podružnice Saveza drvo-djelskih delavcev sestanek. Na sestanek je vdrla policija in aretirala 18 udeležencev. Znano je, da vlada v lesni stroki velika brezposelnost. Zato je naravno in nujno, da prirejajo delavci sestanke, da se posvetujejo. Državna oblast pa zoper brezposelnost ničesar ne ukrene, zato ima slabo vest in v takem razpoloženju vidi same zarote.
Letošnja dobra setev. Znova se ponavlja vsakoletna igra žitnih baronov in špekulantov. Sedaj, ko bodo mali kmetje skoro prodajali žito, razlaga kapitalistično časopisje, da je žitna letina dobra. S tem znižajo trenotno žitne cene, zato d,a jih takoj zopet navijejo navzgor. Žitni baroni bodo sedaj nakupili žito, ga vskladiščili in spravili, potem pa začenja staro odiranje in izžemanje konsumentov.
jakom in samega Dolničarja so pognali k vojakom krave past. Sami pa so ostali lepo doma. Vse to pa je Dolničar oči-vidno pozabil in danes hvali tiste, o katerih je preje pripovedoval, da so največji škodljivci. — Pa če je to pozabil Dolničar, tega nismo pozabili mi in 15. junija bomo vsi kakor en mož volili svojo delavsko skrinjico, ki bo stala na drugem mestu. Pa ta Dolničar dela zgago tudi v gasilnem društvu. Tam je čvekal, da je le on sposoben za načelnika, čeravno se je društvo ustanovilo brez njega, si nabavilo orodje, opremo in obleke, plačalo gasilni dom in se neumorno ter požrtvovalno udeležilo največjih požarjev. Dolničar blati tiste člane gasilnega društva, ki še danes nosijo vidne posledice opeklin, ki so jih dobili pri požarjih na Ježici in v Tomačevem. Škoda je, da je načelnik Dečman odložil svoje mesto in ni dal Dolničarju zaslužene brce. — Zamerimo Dečmanu, da je na Dolničarjevo zabavljanje po 16 letih izstopil iz gasil-
Dopisi.
nega društva. — Delavci, bodite previdni in volite 15. junija drugo kandidatno listo, ker le ti kandidati bodo pravi zastopniki delovnega ljudstva. — Kdor bo volil klerikalce, si bo napravil sam Einberufungskarto za to, da ga bo klerikalni občinski odbor poslal v slučaju mobilizacije na fronto, kakor so to delali v svetovni vojni.
Oplotnica pri Konjicah. V nedeljo, dne 16. maja so naprednjaki »Sokola« ustanovili v naši vasi tako dolgo zaže-
ljeno »Orjuno«. Imeli so takoj prvi nastop, pri katerem so pretepli nekega kmečkega fanta in enega »Svobodašac. Nastop je bil čisto orjunski z bikovko in boksarjem. Ker se je pretep dobro obnesel, so jih obljubili še več, češ, da jih ne zadene nikakršna kazen, čeprav koga ubijejo. — Zdi se nam, da take metode niso v intencijah Orjune, ker pretepač je lahko vsakdo, ki ima korajžo, in ni treba, da se vpiše v Orjuno zato, da se sme — pretepati.
U. D. R.
Ženska četa edinice »Marks« Ljubljana priredi dne 15. junija t. 1. pešizlet na Podgrad pri Zalogu.
Odhod točno ob 6. uri izpred Kemične tovarne v Mostah, živež vsi seboj v nahrbtnikih. Izleta se lahko udeleže tudi nečlani, zlasti stariši in prijatelji društva.	Četnica.
IZJAVA!
V Napreju št. 58 je napisal Jože Rednak poročilo o mojem shodu v Velenju. To poročilo je bodisi namenoma ali nenamenoma tako zavito, da prikazuje popolnoma drugačno sliko, kakor se je v resnici zgodilo.
Res je, da sem stavil Jeseniško Strokovno organizacijo za vzor Velenjčanom, ki imajo med 800 zaposlenimi rudarji samo 26 organiziranih.
O Jeramovih prijateljih in Korunovih pristaših nisem -govoril sploh ničesar. V referatu, za katerega je odgovorna kot sklicateljica tega shoda Strokovna komisija za Slovenijo absolutno nisem omenjal ne politične organizacije, ne Jerama in ne Koruna.
Ljubljana, dne 12. junija 1024.
A. Svetek.
Pozor vollld!
VOLITVE NA VICU IN NA JEŽICI.
V nedeljo, dne 15. t. m. se vršijo volitve na Viču in na Ježici.
Delavci so se v obeh občinah združili in volijo na Viču
tretjo skrinjico,
na Ježici
drugo skrinjico.
Nasprotniki skušajo v zadnjem tre-notku begati naše vrste in onemogočiti enoten nastop združenega delavstva.
Na Viču meša naše vrste dosedanji župan Gale, ki govori okrog, da je socialist. On pa je v resnici dvoživka, kakor netopir, ki ni ne tič ne miš, človek, ki je delavstvu zatrjeval, da hoče klerikalce preslepiti, klerikalcem pa da hoče delavstvo preslepiti.
V odločilnem trenotku pa je delavsko stvar izdal in kandidira kot nosilec klerikalne liste.
Naše delavstvo se od tega človeka ne bo puščalo dalje begati, ampak bo obrnilo neznačajnežu s prezirom hrbet.
Na Ježici razširjajo klerikalci laž, da smo zvezani s samostojno stranko.
To je neresnica. Delavska stranka gre samostojno v boj. Zabraniti smo le skusili, da klerikalci ne dobe sami zase večine. Zato smo se izrekli pri štetju glasov za tako vezavo list, ki bo dala mandat, ki ga daje volilni red najmoč-njši stranki
delavcem mesto klerikalcem!
Kdor naseda klerikalni demagogiji, pljuje v lastno skledo.
Vsi na volišče, da v sedanjem težkem času sijajno pokažemo, da smo delavci tu, da smo večina!!!
Iz uredništva.
Bernotijade. Naši sodrugi nam pridno dopisujejo. Naravno je, da posvečajo največjo pažnjo žalostnemu, škodljivemu razdoru, ki vlada v socialističnih vrstah in ki ga oernot še vedno neti in širi. — Vendar pa smatramo, da je Ber-not v delavskem pokretu taka figura,
da bi bilo škoda papirja, če bi priobčevali vse neštete dopise, ki nam jih pišejo sodrugi na njegov naslov. Od časa do časa bomo seveda tudi v naprej pribijali Bernotove laži. Prostor v listu pa tomo posvetili ideji socializma, razrednemu boju, ne pa Bernotovim demagogijam. Socialist je doslej dovolj jasno dokazal, da je Bernot škodljivec socialističnega pokreta. Kdor je Socialista bral, kdor je razmišljal, je moral priti do tega zaključka, kot je prišel sodrug, ki piše: Bemotova demagogija je že mnogim proletarskim otrokom in proletarskim materam skopala grob, ker je razbil delavsko moč in hoče sedaj razbiti še strokovne organizacije. Dostaviti pa moramo še:	Sodrugi, sklicujte po
svojih krajih sestanke, pojasnite znancem, kam pelje Bemotova demagogija delavski razred, pa bo kmalu drugače.
Ljudska tiskarna d. d. v Ljubljani
sklicuje v soboto, dne 28. junija 1924 ob 3. uri pop. v ,.Zadružni dom" v Ljubljani VII, Žibertova ulica 269 svoj
Ob sklepu lista:
Protestni shod proti razpustu ljubljanskega občinskega sveta. Kakor se nam poroča, se bo vršil na inicijativo večine razpuščenega občinskega sveta jutri v soboto, 14. junija ob 7. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Unionc protestni shod proti razpustu občinskega sveta. Protestnega shoda se udeleži tudi Socialistična stranka in vabimo vse sodruge k nujni udeležbi. —
$ DVOJNO Fl J” l/l RŽENAS hladna/ IL-IM KAVA.
>AOF?IA<
TVORNICA ŽITNE KAVE, VELEPRAZARNAZRNATE KAVE. OLINCE PRI yUBL)ANI.
LSJU&i
Izdajatelj:
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik:
France Vidmar.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva.
2. Predložitev računskega zaključka (§ 31).
3. Poročilo nadzorstva.
4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička (§ 31).
5. samostojni predlogi.
6. Slučajnosti. § 26. Vsaka delnica daje pravico na en glas. § 27. Glasovalno pravico imajo na občnem zboru oni delničarji, ki so vpisani v delniško knjigo družbe.
§ 28. Občni zbor je sklepčen, če je na njem zastopana vsaj ena desetina vsega delniškega kapitala.
Upravni svet.
Vse dobre lastnosti
ki jih gospodinja pri trudapolnem pranju perila pričakuje od mila, so združene v Zlatorog-milu. Radi visoke čistilne moči, velike množine pen in izredne izdatnosti napravi iz vsakega perila v najkrajšem času snežnobel dišeč zaklad, ki Vam dela največje veselje! Zahtevajte zato samo Zlatorogimi o!
SOLIDNO
in strokovnjaško izvršuje vsa v stavbeno stroko spadajoča
zidarska in betonska dela
Danijel Battellno, stavbeno podjetje v Ljubljani VII (sp. Šiška)
Obnovite naročnino!
Zahtevajte povsod
,JADRAN*
terpentinovo čistilo za čevlje, ker je najboljše.
Ako čistite čevlje edino le z »Jadran« kremo, si prihranite mnogo denarja.
Vaši čevlji ne razpokajo, ^stanejo mehki in trpežni.
SIDOL
sredstvo za čiščenje kovin
AZUROL
plavilo za perilo
LODIS
krema za čevlje 1! Zahtevajte povsod!!
Prva Mariborska delavska pekarna r. z, z o. z. v
Mariboru, Tržaška cesta št. 37—38, telefon štev. 324. Ustanovljeno leta 1898. — Moderno in higijensko urejena pekarna priporoča svoje okusno in vedno sveže pecivo v polni teži. Pecivo se dostavlja tudi na dom.
Za poletno sezijo!
Priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in čeSkega sukna, volnega blaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, Sifone, cefirje, tiskanino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah
A. & E. Skabernč
veletrgovina z manufakturnim blagom v Ljubljani, Mestni trg 10.
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina
Gaspari & Fannlnger, Maribor, Aleksandrova cesta št. 48
m
a
o
W
ZASTONJ
ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, kovinostiskarska ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi
z o. z.
splošna kovinska industrija
Telefon štev. 729.
na Rimski cesti itev. 19.
Zahtevajte povsod
vse vrste šolske zvezke v korist slepim.
Izdelava in razpošilja najceneje
Anton Janežič
papirna industrija in knjigoveznica Ljubljana, Florjanska ul.
Produktivna zadruga krojačev r. z. z o. z. v Mariboru, Ruška c. 5. Ustanovljena 1.1908.
Izdeluje moške in ženske obleke, ter vseh vrst uniform. Najboljša izdelava v lastnih delavnicah. Velika zaloga različnega tu- in inozemskega volnenega blaga. Solidne cene. Točna postrežba.
n oni!
imm
brez povišanja cen daje moške, ženske in otroške obleke
i3
Mestni trg štev. 5
Okvirji za slike na
Copah Mitinal Lipi, triple sec slivovka, brinjevec. Iroplnm. rra i. t. d.
po najnižjih dnevnih cenah
.ALKO*
veletrgovina žganja, družba z o. z LJUBLJANA - KOLIZEJ
Ljubljano Komenskega ulica 7
Najboljša banaška moka, pšenica, oves, koruza i. t. d. — Plačujemo vreče po najvišji ceni.
Našim rodbinam priporočamo NAŠO DOMAČO izvrstno
Kolinsko cikorijo.
ŠtampilJe
iz kovine in gumija izdeluje
graverski zavod
Sitar & Svetek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 13
Prva mariborska produk-
tivna zadruga Čevljarčkih Izdelkov r. z. z o. z. v Mariboru, Oražnova ulica štev. 4.
lzdelovalnica moških in ženskih čevljev. - Popravila se točno in solidno izvrše.
Razširjajte
.Socialista*