-----   287   -----
Obrtnija.
Umetni led.
Led in umetno ohlajenje je poslednja leta si pridobilo jako velik pomen mnogobrojnih in jako različnih obrtnih strokah. Tukaj hočemo mi ob kratkem opisati nekatere umetne načine pripravljanja hladu, katerih število se vedno množi. Seveda se bode nekaterim čitateljem „Novic" morda čudno zdelo, če jim povemo, da dandanes umetno napravljajo led, a vendar je tako.
Po večjih mestih imajo povsod posebne priprave, da jedi in pijače ostanejo hladne, da se v vročem poletji ne spridijo. Pri mesnicah so obširne čumnate, skozi katere vedno vleče umetno ohlajen zrak. V tacih prostorih tudi po letu ni nikdar več kakor k večjemu 3° toplote, navadno pa še manj. V Londonu imajo v ta namen narejeno veliko poslopje, v katerem je navadno po 6° mraza. Tukaj spravljajo ovčje in goveje meso, ki se privaža iz Avstralije in južne Amerike. V tem poslopju se vsak dan uvozi in izvozi po kacih deset tisoč zaklanih goved in ovac, večkrat pa še več.
Za prevažanje mesa, sadja in drugih tacih stvarij, ki se rade spridijo po ladijah, je tudi treba skrbeti za umeten hlad, posebno če se te stvari vozijo iz vročih krajev.
Važen je hlad tudi za pivovarje. Hladu ne potrebujejo samo za ohranjenje piva, temveč je tudi potreben, kadar pivo vre.
Pa tudi po raznih tovarnah rabijo umetno ohlajenje, tako kjer delajo umetno surovo maslo, čokolado in paralin. Vidno je torej, da ima umetno ohlajenje še jako obširno polje.
Pa tudi v inženerskem poslu se vporablja že umeten hlad. Nedavno so na Švedskem morali delati prekop za železnico skozi neki hrib, na katerem so stale vile. Tla so bila ilovnata in bati se je bilo, da se bode zemlja usajala, kar bi oviralo delo, pa tudi bilo nevarno za vile. Inžener Lindmark se je poslužil pri tem umetnega ohla-jenja. Ko so skopali meter na dolgo kanal, je dal vanj postaviti hladilni stroj. Ta stroj je deloval 60 ur in hrib je tako zmrznel v tem, da ni bilo prav nobene nevarnosti. Potem so pa delali po dnevu, po noči so pa postavili v prekop hladilni stroj in do druzega jutra je toliko zmrznilo,   da so delo lahko  nadaljevali.    Tako so v
80 dneh srečno naredili tunel. Na ta način se dajo kopati globoki vodnjaki in jame v nezanesljivih tleh.
Tudi gledališča v nekaterih krajih hlade z mrzlim zrakom, kar pa ni prav, ako je zrak premrzel. Bolje je dovajati več srednjehladnega zraka.
Umeten hlad je velike važnosti za znanost. Tako se je doseglo, da so se z umetnim ohlajenjem strdili nekateri plini, o katerih se je mislilo, da se morajo dobiti druge oblike kakor plinovo. Pa tudi za zdravilstvo in le-karničarstvo je umeten hlad velicega pomena. Kloroform napravljen na navaden način z vplivanjem klorovega apna na alkohol je navadno jako nečist. Primešane so mu razne celo strupene snovi, če pa kloroform umetno ohladimo na 80° C zmrzne in naredi lepe kristale. Te kristale odberemo in jih stopimo. Na to kloroform zopet ohladimo do 100° C pod ničlo in dobimo kristale popolnoma kemično čistega krohoforma. S tem se je nevarnost kloroformiranja jako pomanjšala.
Umetno ohlajenje je bilo že bolj ali manj znano že v starih časih. Tako so ljudje že vedeli, če se voda iz-hlaplja, da pri tem odtegne mnogo gorkote. Zato voda v glinastih neglaziranih vrčih ostane dolgo hladna. Skozi luknjice vrča vedno nekaj vode uhaja in se na njegovi vnanjščini izpariva. Tak vrč je zunaj vedno malo moker. Voda v njem je pa precej hladna. Take vrče za vodo imajo v vseh vročih deželah, kakor na Španjskem, v Egiptu, Indiji, na Grškem itd. Čim bolj suh je zrak, tem hitreje voda izhlapeva in tem bolj ostaja voda hladna v tacih vrčih. V Kajiri v Egiptu so se prepričali, da voda v tacih vrčih je imela le 18° gorkote, ko jo je zunaj bilo 42°. Pri taki vročini se človeku voda s 18° stopinjami zdi popolnoma mrzla.
Marsikdo bode vprašal, čemu je pač treba vrča. Voda bi izhlapevala tudi v odprti posodi. Res je to, a v odprti posodi bi se tako hitro ne. Potem je pa še nekaj druzega. Okrog vrča se zrak ohlaje in pada na tla in pri tem na njegovo mesto prihaja drugi. Vsled te menjave zraka, je vedno zrak suh in vsled tega voda hitro izhlapeva. Pri odprti posodi pa voda le zgoraj izhlapeva, ohlajen zrak ne more padati, ker je spodaj voda in se ne menjava. Postane vlažen in hlapenje zadržuje.
Z glinastimi posodami delajo v Indiji celo led. V tej deželi nikdar ne pade toplota pod ničlo in torej naravnega ledu ni dobiti. Ker pa led potrebujejo za ohlajenje, postavijo v hladnejšem letnem času na reženo slamo po noči zunaj plitve posode iz gline. Zjutraj je v teh posodah led. Vsled izhlapenja se je ponižala gorkota. Iz zemlje pa gorkote niso dobile, ker so bile postavljene na riževo slamo. Zjutraj nabirajo ljudje tako napravljeni led.
(Konec sledi.)
--- 295 ---
Obrtnija.
Umetni led.
(Konec.)
Na izparivanji je osnovano mnogo strojev za napravo umetnega hlada in za napravo ledu. Če damo iz-hlapiti eter ali kako drugo lahko hlapečo tekočino v dovolj veliki zaprti posodi, nastaja hlad. Da pa se hla-penje vedno nadaljuje, je potreba, da se para vedno iz posode iztromba v kako drugo posodo, kjer se zopet v tekočino zgoščava s pritiskom. Ko eter iz jedne posode preide v drugo, dene se zopet v prvo posodo. Ko se s pritiskom preminja v drugi posodi eter v^tekočino, se dela gorkota. Da pa gorkota ne pride do prve posode, mora se drugo oblivati z vodo, za kar so seveda narejene posebne priprave.
Razen etra rabi se pa lahko tekoči amonjak, špirit ali kaka druga taka tekočina. Najbolj se rabi amonjak, s katerim se doseže navadno velik hlad. Posebno velik hlad se pa da napraviti z izparivanjem tekoče ogljenčeve kisline. Ta način se pa v obrtu zelo ne rabi, ker je težavno dobiti tekočo ogljikovo kislino in je za to potrebno silnega tlaka. Z ogljikovo kislino da se doseči mraza celo do 100° in tudi več.
Pri umetnem delanji ledu se pa zgubi nekaj dotične tekočine, bodi si etra ali amonjaka in potem so pa troški za prvi stroj, ki goni trombo, treba je pa tudi priprav in dela za polivanje druge posode z vodo.
Umeten hlad delajo pa še na neki drugi način, to je ako zmešamo nekaterih snovij v vodi ali kaki drugi tekočini. Nekateri hladilni stroji so tudi narejeni po tem načelu. Že navadno ljudje vedo, da voda v kozarcu zmrzne, ako ga postavijo v skledo, v katero so deli snega ali ledu in kuhinjske soli, ne zmrznila bi pa, ko bi deli v
-----    296    -----
skledo samo ledu ali snega, kar dokazuje, da hlad ne prihaja jedino od ledu ali snega. Podoben umeten hlad dobimo tudi brez ledu. Če zmešamo 5 delov salmijaka, 5 delov solitra, 8 delov žveplenokislega natrona in 10 delov vode, pade gorkota za 28°. Blizu tak hlad dobimo, ako zmešamo 1 del solitrovokislega amonjaka, 1 del sode in 1 del vode. Omenjeni dve mrzlotni mesi ne škodujeta kovinskim posodam Znaten hlad pa dobimo, ako zmešamo 8 delov soliternokislega natrona, 3 dele solne kisline in 2 dela vode, ali pa 3 dele žveplenokislega natrona in 2 dela zredčene solitrne kisline Te dve zmesi se pa dosti ne rabita, ker razjedata kovinske posode.
Veliko zdatnejši mraz pa dobimo, ako sneg ali stol-ceni led pomešamo z nekaterimi snovmi. Ce ga pomešamo s klorovim kalijem ali pa pepeliko, poniža se gorkota za celih 46° pod ničlo.
Umljivo je, da potem s takim umetnim mrazom lahko napravimo mnogo več ledu, nego smo poprej porabili ledu ali snega. Pa še več drugih načinov pripravljanja umetnega hladu pozna znanost in tehnika.
Ker se je v tem času pripetila nesreča na Češkem, naj omenimo, da v nekaterih krajih podobne nesreče odvračajo z umetnim ohlajenjem. Ko tekoči pesek ohlade, potem se neha premikanje in potem pa lahko vse store, da se nadaljna nesreča prepreči. V Mostu pa menda niso imeli pri rokah potrebnih priprav in nesreča je tako naglo nastopila, da nanjo niso bili pripravljeni.