Ровашегам МетДка RM O,IS
ИдгашпкспБо^е
Uprava Klagenfurt, Postfach 118 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom KM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSalce) / Odjavo naročbe
tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega- meseca / Oglasi RM 0,()6 za milimeter stolpec
Stev. 29.	Krainburg, 26. novembra 1941,	1. leto
Noui uipehi u srednjem odseku fronte
Mesto Solneinogorskt osvojeno - Rostov padel - Ponosni uspehi petmesečne vojne na vihodn
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 25. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 24. novembra naznanilo;
V osrednjem odseku vzhodne fronte smo v napadu zopet pridobili na terenu. Po ogorčenih bojih smo s četami (*lopnic zavzeli mesto Solnečnogorski — 50km severozapadno od Moekve. Uspešni napadi iz zraka so bili izvršeni proti železniškim napravam v prostoru okrog Moekve. Več železniških prog je vsled bombnih polnih zadetkih prekinjeih.
Pred Leningradom so se zopet izjalovili g težkimi izgubami za nasprotnika njegovi poekuei izpadov. Osem sovražnih oiklopnic, med temi sedem najtežjih, je bilo pri tem uničenih. Težko topništvo vojske
je nadaljevalo napade na v vojni važne cilje v Leningradu.
Na angleški jugozapadni oba-1 i so bila v zadnji noči bombardirana razna pristanišča. Pri poskusih britanskih Skupin lovskih letalcev, da napadejo obalo Kanala, je bilo sestreljenih sedem sovražnih letal.
V severni Afriki je tudi včeraj uspešno potekal protinapad, ki so ga v preizkušenem soborstvu izvedle skupine nemško italijanske vojske in zračnega brodovja Številne nadaljnje oklopnice so bile uničene. Številke ujetnikov in plena naraščajo. Bitka južno od Tobruka in napadi močnih britanskih sil proti fronti Solum-Bardia so še v teku.

nadaljnji uspehi napadov na vihodn
Težki boli v severni AlribJ
Municijo naprej!	>
Tukaj zagrabijo vsi, da vzdignejo težki tovorni avto.
(PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Herber, Atl., Z.)
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 25. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 23. novembra naznanilo:
Na vzhodni fronti so bili doseženi pri napadih nadaljnji uspehi.
V	pomorskem okolišu okrog Anglije uta bili v pretekli noči z bom-nlmi zadetki težko poškodovani dve trgovski ladji srednje velikoeti. Računati se mora s tem, da je ena teh ladij Izgubljena. Nadaljnji napadi jz zraka so bili po dnevi naperjeni proti industrijskim napravam na Škotskem. V zadnji noči so bila pristaniška ozemlja na angleški jugovzhodni obali z uspehom bombardirana.
V	severni Afriki so nemškp italijanske skupine v uspešnih bojih z britanskimi, iz jugovzhodne smeri napredujočimi silami uničile preko 260 oklopnih bojnih vozov in okroglo 200 oklopnih vozil. Močni, z oklop-nicami podprti poskusi izpadov od strani posadke v Tobruku so bili odbiti po italijanskih obkoljevalnih silah. V silnih zračnih bojih je nasprotnik izgubil 25 letal. Vsled zračnega napada na neko britansko letalsko oporišče je bilo razdejanih več bombnikov na tleh. Bitka v severni Afriki se ob težkih bojih nadaljuje.
Rostov v nemških rokah
Iz Fiiiuerjcvega glavnega stana, 25. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 22. novembra naznanilo:
Kako» je bilo že objavljeno po posebnem poročilu, so brze čete vojske in skupine orožja ff pod vrltovnim poveljstvom ^Gene-ralobersta Kleista po hudih bojih osvojile mesto Rostov na spodnjem toku Dona. S tem je padlo v naše roke trgovsko in prometno središče, ki je posebnega pomena za nadaljnje vodstvo vojne.
Operacij, ki so dovedle k temu uspehu, so se udeležile skupine zračnega brodovja pod vodstvom generala letalcev viteza Greima.	«
Tudi na ostalih odsekih fronte smo z napadom pridobili še nadalje na prostoru.
Pred Leningradom so se izjalovili poskusi Poskusi izpadov močnejših sovražnikovih ki so jih podpirali nirfti letalci in okolp-^ice. Pri tem je bilo uničenih 15 oklopnic.
Na britanskem otoku so bojna letala po ^nevi dosegla polne zadetke z bombami železniš'iih napravah severno od New-
V severni Afriki se nahajajo nemško-ita-lijanske čete od 19. novembra na široki fronti v težkem boju z močnimi skupinami britanskih oklopnic. Borba še traja.
Dne 20. novembra je padel v bojih na vzhodni fronti poveljujoči general nekega armadnega zbora General der Infanterie v. Briesen.
Nadalnjl napredki v tokn Doneča
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 25. novembra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 21. novembra naznanilo;
Pri bojih v loku Doneča W srednjem odseku vzhodne fronte uspešno napredujemo.
Pred eLningradom so se izjalovili poskusi sovražnikovega izpada v nemškem obrambnem ognju.
Pred angleško obalo so brzi čolni v noči do 20. novembra napadli nek močno zavarovani konvoj in potopili 2 sovražni trgovski ladji, med temi enega tankerja, s skupno 9.000 brt. Dva nadaljnja parnika sta
bila torpedirana in najbrž potopljena. Pri nekem povoljnem nočnem napadu je prišlo do boja na nož med britanskimi strežnimi in brzimi čolni. Pri tem je bil vsled trčenja nek nemški brzi čoln težko poškodovan. Sredi boja so ga drugi brzi čolni privezali nase, vendar so ga morali na po-vratku ostaviti in potopiti. Ko je bil v jutranjih urah uspešno odbit sovražnikov napad iz zraka, so se vsi drugi brzi čolpi vrnili v svoja oporišča.
Bojna letala, ki so bila poslana v oborožene Izvidne svrhe, so po dnevi v morskem okolišu okrog Anglije z bombnimi zadetki poškodovala nek britanski čoln iz sprednje straže.
V	srednjm odseku vzhodne napad nemško-italijanskih čet. Nemški zračni rušilci in strmoglave! so razpršili na libijsko-egiptovski meji zbrane britanske oklopnice in avtomobile. Pri ,Marsa Ma-truku so bile z dobrim uspehom bombardirane vojaške naprave. Sovražnik je izgubil v zračnih bojih štiri letala.
V	času od 12. do 18. novembra je britansko zračno brodovje izgubilo 43 letal. V isti dobi smo v boju proti Veliki Britaniji izgubili šest lastnih letal.
Pet mesecev vojnega pohoda na vzhodn
Ponosna bilanca nemške oborožene sile-Zasedenih ]e 1,700.000 Kvadratnih kilometrov sovjetskega ozemlja
Castl,
dirtuio
'*• V pretečem' noči je bilo bombar-
L 'rcivu
paoni obali.
neko letališče na angleški jugoza-
Berlin, 25. novembra. Pet mesecev vojnega pohoda na vzhodu, ki končajo 22. novembra, se je končalo s ponosno bilanco za nemško oboroženo silo. 1,700.000 km^ je bilo na vzhodu zasedenih, od skupno 190,000.000 milijonov prebivalcev celokupne Rusije jih 75 milijonov prebiva na tem zasedenem ozemlju. Po poročilih, ki so dospela do 20. novembra, je sovjetska oborožena sila izgubila 3,792.600 ujetnikov, 389 sovjetskih divizij je bilo razbitih in je za bolševike izgubilo bojno moč. Sovjeti morajo računati a celokupnim primanjkljajem preko 8 milijonov vojakov. Vojaška vojna uprava teh milijonskih množic je bila uničena ali je kot plen prišla v nemške roke. Več kakor 22.000 oklopnih bojnih vozov, 27.452 topov, 15.877 letal je bilo razdejanih ali vplenjenih.
Sovjetska vojna in trgovska mornarica na vzhodnem in Črnem morju "sta bili deci-nairani. 47 vojnih ladij je bilo potopljenih, 54 pa težko poškodovanih, 119 trgovskih ladij s tonažo 385.650 brt in 89 nadaljnjih trgovskih ladij, kojih tonaža ni bila jav-Ijena, je bilo potopljenih, 122 trgovskih ladij je bilo težko poškodovanih. K temu pride še ogromna izguba lokomotiv, železni-
ških vlakov, municijskih vlakov, tankov-skih vlakov in drugih prevoznih sredstev, kakor n. pr. najmanj 17.000 avtomobilov.
Ob takih izgubah se nobena armada na svetu ne more več popraviti, tudi sovjetska ne, zlasti ne, ker je sovjetsika unija, z izgubo 1,7 milijonov kvadratnih kilometrov njene zemlje izgubila tudi tričetrt njene industrije. Cela velikost ogromnih uspehov nemške oborožene sile tekom 5 mesecev vojne na vzhodu se bo pokazala v bodočnosti, kajti tudi najpetrejši protivnik nemškega boja proti bolševizmu bo moral spoznati in priznati, da je bil bolševizem tekom teh 5 mesecev po nemških vojakih premagan.
*
Bukarešta. Romunsko glasovanje o delu vlade maršala Antonesca je po sedaj uraidno objavljenem zaključnem štetju podalo kot končni izid 3,446.889 glsov da proti 68 glasovom ne.
*
Vichy. Irak je sedaj vsled angleškega pritiska oficielno prekinil diplomatske odnose s Francijo,
Dokler bo še kje kak Kitajec
Dr. O. S. Krainburg, 25. novembra.
Winston Churchill si je privoščil novo lopovstvo, ki je nesramno in hkrati smešno ter značilno. Po kablu je poslal v Ameriko izjavo poelanika Cun^kinga, Wellinfitona Poo, da bo Cangkajšek poelal čete za obrambo Kavkaza. Anglija bi torej bila pripravljena boriti se tako dolgo, dokler bo še k je kak Kitajec, to potem, ko se je že borila, dokler je Se bil kje kakšen Poljak .Norvežan, Francoz, Belgijec, Nizozemec, Srb in Grk, in ko je očtino že spoznala, da do tako željne pričakovanega cilja — namreč uničenja Nemčije in uklo-nitve Evrope pod angleško vrhovno gospostvo — tudi ne more dovesti njena borba, dokler je še kje kakšen bolševik.
V vojaškem oziru je to poročilo sicer očitno brez smisla in zato brez pomena ter se zato tudi ne iziplača, da bi se raz tega vidika ž njim še nadalje pečali, vendar je pa v drugem oziru prav pojasnilno. Pred vsem se vidi iz njega, da so, ko razpravljajo o taki ponudbi in jo lansirajo v svet, prepričani o tem, da je tako široko-ustno napovedani poeel v Rusiji vsled vstopa nemške oborožene sile prišel na kant, kajti ni bila Nemčija premagana ali tudi le oslabljena vsled poraza, katerega so se nadejali, nasprotno z zmago nemškega o-rožja je bila sila Reicha le še povečana. To pač polagoma uvidevajo na Temzi — seveda tega očitno ne priznavajo — ravno tako izvajajo iz tega posledice za bodočnost. Da bi pa rešili vsaj drobce opitimističnih utvar, ki so bile v zvezi z vojnim pohodom Rusije, naj zdaj nenadoma Kitajci sežejo k orožju in rešijo demokracijo, in človeške pravice (čitaj: varujejo mošnjo in vseži-dovsko zahtevo po oblasti). Nemara so pa s tem hoteli Amerikancem predočiti vzgled in jih opozoriti na njihovo »dolžnost«. Saj pretežni del Amerikancev nima nobenega razumevanja za zločinsko politiko njiMbve-ga predsednika in se n#če vmešati v evropske zadeve.
Se pomembnejši je pa drugi zaključek, do katerega mora dovesti poskus, da se pritegne za pomoč drug narod: v Londonu so sovjete že izknjižili kot zaveznike, da, jih kot take popolnoma opustili, ker potrebujejo za obrambo Kavkaza sedaj že Kitajce in gotovo ne ocenjujejo previsoko moči lastne armade na bližnjem vzhodu vzlie nasilju proti tamkajšnjim narodom in vzlie izgraditvam novih cest za pohode. S tem 30 postale seveda ničeve bahave obljube pomoči, s katerimi podpirajo sovjete že od historičnega 22. junija, kajti na njihovo mesto bodo — po angleškem mišljenju
Sfrah 2. — Stev. 29,
KARAWANKEN BOTE.
Sreda, 26. novembra 1941.
— sedaj pač stopili Kitajci. Kakor se potapljajoči oklepa bilke, tako smatrajo dandanes onstran Kanala flkeno idejo že za velikansko koncepcijo, pa najei je ie tako razbita.
Nae to ne preseneča, kajti v dveh letih vojne 00 nam že večkrat eervirall slidne ponkuSnje Churchillovega državnega formata. Čuditi se iporamć samo brerobramo-sti, a katero Britanci da bi vsaj še nekaj rešili, poskušajo vpreči v svoj voz увв na-ro»de, ki Se verujejo na angleSkega gentle-iHena in si dajo metati pesek v oči. Ta vojna je, kakor doslej nobena, razgalila angleško izprijenost: namesto, da bi se sami borili, pošiljajo z velikim hrupqm ia 3 praznimi besedami po kostanje v ogenj narode, ki jih v reenicl sami zaničujejo. Za to, da bi poginili za Britanijo, eo pa gospodom na Temzi vsi dobri. Zgodovina bo pa tokrat napravila konec tem angleškim podlostim. Adolf Hitler in njegovi vojaki bodo nekoč tudi Angleže prisilili do boja. Kdo bo pri tem zmagal, je nam in celemu svetu jasno. Ker Angleži to vedo in 80 sami o tem preprl čani, zato se Se pred tem udajajo slepilu, da bo pred tem raz-računavanjem zanje izkrvav^ Sa zadnji Kitajec Cangkaj&ka.
London se zanaša na Kilajce
Wawel^; Anglija in Zedin]ene države potrebujeio časa
Reldislelter Amann - potdesetletnlk
Berlin 25. novembra. Relchslelter Make Amann, predsednik Reichspressekammer, je dne 24. novembra dopolnil ovoje petdeseto leto Btaroeti. Reichflleiter Amana je bil k v svetovni vojni FUhrerjev eoborec na fronti, Je eden izmed prvoboriteljev NSDAP, ie preko 20 let pri stranki na vodečem mestu in deluje po prevzemu oblasti v novem Rei-chu. V letu 1921. je Reichsleiter Amann prfevzel vodstvo zalofcniJtva pri >Volkisoer Beobachter« in je iz tega zgradil centralno založništvo NSDAP, ki je danes največje podjetje v Reichu in ki ga Reichsleiter še danes vodi. Po prevzemu oblasti se je Reichsleiter Amann kot predsednik novo ustvarjene Reichspressekammer posvetil čiščenju in novi ureditvi nemškega založništva; to vodstvo opravlja z energijo, Id je znana v nemškem narodu.
Možje nemSkega tiska in ves nemški narod pošiljajo-fleichsleiterju Amannu najprierč-riejSe čestitke k njegovi petdesetletnici. Naj bi bilo staremu in zasluženemu FUhrerjeve-mu soborcu usojeno še dolga leta delovati na velikih nalogah ki mu jih je Adolf Hitler poveril!	_
Poglavitne smernice bolgarslie politiko
. Odgovor na prestolni govor bolgarskega vladarja vsebuje naslednjo tri gljivne točke, ki so zelo pomembne v duhovnem in političnem okviru nove Evrope:
1. Neomajna zvestoba Bolgarije do držav
Rim, 25. novembra. Nervoznost Anglije se spričo dejetva, da je »odskočna dceka v Kerču« v poeeeti nemških čft, Izraža v prav nenavadnih reakcijah. Angleško razpoloženje za vzbuno izhaja morda najbolj jasno iz obljube, ki ji ne manjka nekaj komike, katero je dal Londonu poslanik Cungkinga, Wellington Poo: da bo CangltajŠek poelal čete za obrambo Kavkaza. V Rimu se ne čudijo toliko vojaški nespametnosti te vesti, ki pa Vendar podkrepljuje, da se hoče Anglija tudi boriti do zadnjega Kitajca (Wellington Poo je o svojih deželah govoril »kakor o velikem človeškem rezervoar 1u demokracij«), kakor naivnosti, s katero je London vest o ponudbi poslanika iz Cung-kinga javil Ameriki, kjer eo vendar uvcrje-ni, da bodo Kavkaz branili Angleži, in kjer imajo bistveno drugačne načrte s kitajskim »človeškim rezervoarjem«.
VZedinjenih državah eeveda vedo, da je položaj sovjetov izredno negotov. Tako navaja oficijelni čaeopiB oborožene eile v Ze-dinjeaih državah eeveme Amerike, da bi morale Anglija In Zedinjene države poskrbeti za novo oborožitev 55 eovjctekih divizij, ki BO izgubile celo vo.}no opravo in eo al mogle rešiti samo golo življenje. Tesnobo, s katero plutokratje motrijo sedanjo situacijo na vzhodu, povzroča po italijanskem mišljenju naj'bolj ugotovitev, da je nemški pritisk na oeli fronti zelo močan In da na rasnih točkah lahko pride do odločilnih operacij, katerim se bolševlki ne bodo mogli zadosti upreti.
Zunanji minister E3<len je izjavil v spodnji krnici, da so ta čas na pohodu vojaške akcije na morju proti Finski, Madjarski in Romuniji. Ladje teh držav bodo zasegli,
osi in hvaležnost bolgarskega naroda tistim Nemcem in Italijanom, ki so v bojih padli in katerih osebna žrtev je dala junaški prispevek za zmagoslavne pravice na Balkanu.
2.	Ugoden razvoj prisrčnih turško-bolgar-skih odnošajev, ki jih navdajata medsebojno zaupanje ia prijateljstvo.
3.	Prijateljska čustva, ki jih bolgarski narod goji do svojega novega soseda, albanskega naroda.
Te tri smernice bolgarske narodne politike, razglašene v tako jasni obliki in v tako pomembnem dokumetu, razblinjajo vfte neumne utvare, ki jih od "Sesa do časa angleško-rusko-ameriška propaganda razširja o teh treh dejstvih, da bi med angleški jezik govorečimi narodi vzbudila napačne vtise ali upanja, ki Jih sploh nI. Bolgarija ima Jasne vzore, določena čustva, trdne sklepe ter pozitiven in premočrten program. Doba pluto-kratskih in sovjetskih spletk je za vedno končana v jugovzhodni Evropi. Cast slavi zmago.
ako naletijo nanje na odprtem morju. Vendar bi bila napačna razlaga te izjave v tem emislu, kakor da ima nastopiti kakšna večja akcija mornarice.
O razmerju Anglije proti Finski je Eden vztrajno odklanjal vsako izjavo, čeprav so-vjeti, kakor je to povedal v spodnji »bor-nlci nek član opozicije, pritiskajo na to, da se Anglija odločno Izjavi glede Finske.
Kot cilj vseh skupnih akcij Anglije in
Amerike na daljnjem vzhodu mora veljati pridobitev časa, tako je izjavil gtner&l Wa-well, vrhovni poveljnik Angleških bojnih liil v Indiji, povodom nekega obiska V Rango-onu. Anglija in Amerika, tako je rekel Wa-well glatoln nekega poročila iz Bangkoka, potrebujeta veliko časa ta napravo letališč v Birmi in na Borneju kakor tudi za po-Slljatev ojačanj četam. Vsled primanjkljaja ladijskega prostora, to je moral tudi Wa-well priznati, so nastale velike tegobe za vkrcavanje čet. Tudi za izgradnjo oboroževalne industrije v Avstraliji se veliki primanjkljaj tovornih ladij zelo občuti kot velika motnia.
Obersi MoMers smrino sirmoglaiil
Državni pogreb nepremaganega lovsicega letalca
Berliit, 25. novembra. Trda UBoda je odločila, da je nemška Luftwaffe nekaj dni po preminulem letalskem junaku iz »vetov-ne vojne, Generalobarstom Udctom, sedaj izgubila tudi najsmelejšega in najboljšega izmed mlajših lovcev letalce^v. Inšpektor der Jag^flieger Oberst Werner Holders je dne 22. novembra na službenem poletu z nekim kurirskim letalom, ki ga ni osebno krmaril, pri Breslau smrtno strmoglavil. Zmagovalec v 115 zračnih bojih, ki ga sovražnik ni premagal, je tako tragično preminul letalske smrti. Cini in uspehi tega od gorečega borbenega duha navdahnjene-, ga, šefe 28 let starega častnika so brez primere. Dne 15. julija je Filhrer in vrhovni poveljnik oborožene sile komodoru Oberstu Mflldereu po njegovi 101. amagi v zraku v boju nemškega narode za svobodo kot prvemu vojaku oborožene sile podelil najvišje odlikovanje za hrabrost; hrastov list z meč; in briljanti k viteškemu križcu železnega križa.
Upoštevajoč edinstvene zasluge Obe rs ta Moldersa je Fiihrer in vrhovni poveljnik oborožene sile odredil, da bo oddelek letalskega lovskega brodovja, ki ga je doslej vodil Moldera k tako silnim zmagam, v bodoče vodil njegovo ime. Hkrati je Fllhrar odredil za Obereta МбШегва državni pogr b.
Nemška Luftwaffe je Izgubila z Obtrstcm Wernerjem Moldersom enega njenih najboljših, ki so mu vratolomen pogum, odločna pripravljenost za službo in vzorno tovarištvo naklonili srca vseh njegovih letalskih tovarišev; nemški narod in predvsem nemška mladina pa izgubita z Wer-nerjrm Moldersom enega njihovih narodnih junakov, katerega sta se bila oklenila s čaščenjem, občudovanjem in ljubeznijo. Ves nemški narod pa stoji potrt ob mrtvaškem oilru njegovega Wernerja M61derett, prežet od globoke žaloeti zbog veliko pre-zgodnje smrti tega neemrtnika, navdan pa tu i i .s nonosom zaradi tega najhrabr6jŠega n;	sinov, kojega slavni Čini so ne-
Hrvatski uporniki iz leta 1918
Kakor je starejšim ljudem Se dobro v spominu, je prišlo dne 5. decembra 1918 v Zagrebu do krvavega upora zoper ustanovitev kraljevine SHS. Uprli ao ee zlasti vojaki 53. regimenta, ki je bil v avstrijskih časih Stacioniran v Zagrebu. Na Jelačičevem trgu je prišlo do krvavega spopada, pri katerem Je obležalo več mrtvih In ranjenih. Prijeti puntarji so bili nato obsojeni na daljši ali krajši zapor.
Kmalu po ustanovitvi neodvisne države Hrvatske, je poglavnlk rprejel posebno odposlanstvo takratnih upornikov, ki so ga prosili, 'naj proglasi 5. december za dan narodnih žrtev in naj dovoli vsako leto javni nastop in pohod takratnih revolucionarjev. Poglavnik je zagotovil, da se bodo njihove želje izpolnile.
Tako bodo v Zagrebu obhajali 5. decembra zanimivo obletnico v spomin in počastitev onih svobodoljubnih hrvatskih vojakov, ki se niso hoteli podvreči srbski nadvladi.
Nemški kulturni dom v Pragi
v Pragi stoji na Smetanovem trgu izredno lepa palača, ki je služila bivši češko-slovaSi vladi kot državni parlament. Svoj* ime »Rudolfinum« nosi po Habsburianu Rudolfu, kateri je dal zgraditi krasno poslopje, da bi bilo v njem središče nemftke kulture. Po svetovni vojni eo Cehi razlastili lopo palačo in — kakor г*Ј5еао РГвиГв«
dili za čeSkl parlament. Maj pa рогоЗај^ listi, da je bila apet vrnjena svojemu prvotnemu namenu: postala je namreč nemški kulturni dom.
Letalska zveza med Zagrebom In Berlinom
Od novembra ja obnovljen letalski pr<v met na progi Zagreb—Graz—Wien—Berlin v obeh smereh. Samo ob nedeljah ni letalskega prometa. Red poletov je ostal nespremenjen.
Veriag und Diuok: NS.-Oauverlafc und Uructceret Kftmten. GmbH., KlRgtnfurt. - V«ri»gslelt«r! Dr.Bmll Heitjan — Hauptachrlftlelter: Dr, Otto Schedl, Zurzeit lit Anttlgenlltt« Nr. 1 gtkltlK.
ШфШ ршеа Steaaa
'	POVEST	5
Mala, okrogla Metka je bila prava gospodinja, dovršena kuharica in pri tem poosebljena dobrodušnost, otroška zvestoba in ljubezen; ni čuda, da jo je oče kot dobro vzgojeno dete prav nežno vzljubil.
■ Bistrim duhbm Stražine kakovosti je pa vzlic njihovi resnosti prirojena neke vrste porogljiva hudomušnost, ki se v življenju razigrano pojavlja pri kakor&ni si bodi priložnosti liki potoku, ki s srebrno bliščečimi valovi pozdravlja nad njim odvevajoČo sapico.
Pa saj tudi ni bilo drugače mogoče, kakor da je Metka s svojim celim vedenjem dala pobudo zA tako hudomušnost, in tako je сЛо razmerja s hčerko dobilo često čudno nlanslrano barvo. Naklonejni nam či-tatelj bo v bodoče še imel večkrat priliko ^vedeti take primere; zaenkrat naj navedemo samo enega, ki je dovolj zabaven. V hišo mojstra Stražo je začel prihajati tih, čeden mlad mož, ki je bil nameščen pri kneževski komori in je Imel bogate dohodke. Po odkritosrčni nemški šegi je zasnubil pri očetu starejšo hčerko. In mojster Straža, da ne bi storil krivice svoji Metki In mlademu možu, ni mogel drugače, kakor dopustiti mu dostop v hišo in mu dati priložnost, da se poteguje za Metkino naklonjenost. Metka, podučena o namenih tega moža, ga Je pogledala s kaj prijaznimi ogrni, V katerih se je vJMih laUco čltelo:
»Ob najini poroki, drageo, bom pekla pogače sama!«
Mojstru Straži pa ta naklonjenost njegove hčerke ni bila Čisto po volji, ker mu ni ugajal škofovski gospod Kastner.
Ko se je Straža pobliže spoznal г gospodom Kastnerjem, je menil, da opaža pri njem neko prlhuljeno opreanost, po kateri se je moglo sklepati na čudne lastnosti. Rad bi bil neprijetnega snubca odpravil zOipet Izhiše, a se je bal, da bi to Metko bolelo. Mojster Straža je opazoval zelo bistro In je umel premeteno vkoristiti svoja zaznavanja. Tako je bil zapazil, da gospodu Kastnerju ni bilo veliko do dobro pripravljenih jedi, ampak da je vse brez posebne slasti in povrh na nekako priskuten način požiral. Neko nedeljo, ko je bil, kakor po navadi, gospod Kastner pri mojstru Straži nfi kosilu, je ta pričel vsako jed, ki jo je prizadevna Metka prinašala na mizo, hvaliti In poveličevati ter ne le pozval gospoda Kastnerja ,naj pritegne na to hvalo, ampak ga še posebej vprašal, kaj meni glede te ali one priprave? Gospod Kastner pa je precej suho zagotavljal, da je zmeren, trezen človek in že od mladosti navajen zelo malo jesti, da mu opoldne zadostuje žlička juhe In košček govedine, samo da mora ta biti trdo kuhana, ker tako tudi v manjših količinah bolj nasiti, in da ni treba želodca preoblagatl s prevelikimi zalogaji; za večerjo mu pa navadno zadostuje mali krožnik dobrega cvrtja in nekoliko žganja, sicer je zanj pravi užitek kozarec najfinejšega piva ob šestih zvečer, zavžit po moinoeti v lepi naravi. Lahko si mislimo, s kalkinimi pogledi je Metka gledala na ae-
srečnega Kastnerjd. Na mizo so prišli bavarski oparjeniki, ki eo, visoko — visoko nakipnjeni, bili videti mojstrovina pojedine ; malosnedni gospod Kastner je vzel gvoj nož in z najmimejšo malobrižnoetjo na drobne koee raarezal oparjenike, в katerimi so mu bili postregli. Metka jk z glasnim tarnanjem planila ven ekosi vrata.
Citatelj, ki morda še ne bi vedel, kako je ravnati z bavarskimi kipniki, naj čuje, da jih je treba pri uživanju spretno razčes-niti, ker razjrezani izgubijo vsak okus in niBo v 6aet kuharice.
Od tega trenutka je Metka smatrala ma-losnednega goepoda Kastnerja za največjega grđavSa pod soncem; mojster Straža se teeiu niti najmanj ni upiral in divji ilcpoborec na področju kuharstva je za vselej Izgubil nevesto.
Ako nas Je pestra slika male Metke stala skoraj preveč besed, pa bo naklonjenemu nam Čitatelju zadostovalo nekoliko potez, da si bo lahko popolnoma predočil obraz, postavo in bitje ljubke, lepe Ančke, i
V južni Nemčiji, posebno med Franki, in sicer skoraj izključno med meščani, najdemo take nežne, zale postave, take dra-žeatne, krotke angelske obražčke s sladkim nebeškim smehljajem na cvetočih ustih, da se pač opazi, jda slikarjem Iz starih časov ni bilo treba daleč iskati za izvirniki k njihovim madonam. Ravno takšne postave, takega obraza, takega bitja je bila deklica iz Erlangena, ki jo je bil zasnubil mojster Straža, in Ančka je bila njena najvemejSa podoba.
Mati je bila glede najne&nejšega ženetVR
in glede ugajajoČe izobrazbe, ki nI niČ drugega nego pravilni Življenjski smisel za do stojnoat, ravno tieto, kar Je mojetra Stražo označilo kot moža.
Nemara Je bila hčerka manj resna lA manj trdna od matere, zato pa prava dra-žeat, in mOglo bi se ji le to očitati, da Je zbog njene rahločutnosti, neke vrste občutljivosti, ki jo je pripisovati oslabljene* mu organizmu in ki ee zato lahko stopnji* je do jokave prenapete zamerljivosti, postala v življenju manj Odporna.
Mojster Straža ni mogel ljubega otroka pogledati brez ganotja In ga je ljubil na način, ki ga sicer pri močni naravi ne najdemo.
Morda je mojster Straža že od vsega začetka nežno Ančko nekoliko razvadi!. Pokazalo se bo pa kaj kmalu, na kak načia je tista nežnost, ki se je pogosto Izprevrgla v sladko prenapeto občutlijvoat, dobila prav posebne snovi in hrane.
Ančka se je rada oblačila zelo priprosto, vendar v najfinejše bjago in po kroju, ki je šel preko kroga njenega stanu. Straža je to dopuščal, kajti v takih oblekah je ljubki cftrok bil posebno zal in lep.
Prav hitro pa moramo tukaj zatretl sliko, katera bi lahko nastala pri čitatelju, ki je bil pred leti v Bambergu in ki me spomni na grdi, neokusni naplet v laseh, ki je takrat kazll najlepfii dekleta. Gladka, glave oklepajoča se čepica, ki ni dopuščala, da bi se pokazal tudi najmanjši koderček, — črn, ne preširok okrog čela ovit trak, ki je bil zadaj na tilniku zvezan v prav nizkotno pentljo.	pribođnJiH^ j
Sreda, 26. novembra 1941.
EABAWANKEM BOTE
stran S. —' -St'ev. 2У.
Moskva je holela pridobili na'tasn za pripravo vojne
Sanghai, 25. novembra. Amerikanski časnikar Carol!, ki se je v službi USA agen-ture United Press dalje časa mudil v sovjetski uniji, je podal poročilo, ki ponovno dokazuje zahrbtnost moskovskih mogotcev pri sklenitvi pakta z Nemčijo. Bistvene to^ke tega poročila so sledeče:
Medtem ko je sovjetska cenzura do avgusta 1939, potlačila vsako javno kritiko sil osi, so člani komunistične stranke v celi sovjetski uniji še naprej agitirali proti nacionalnemu socializmu. V Moskvi sem govoril, pravi Caroll, s sovjetskimi državljani in inozemci, ki so bili po podpisu so-vjetsko-nemžkega pakta prisostvovali predavanjem . naperjenim proti nacionalnemu socializmu. Тоц teh predavanj se je le malo razlikoval od Litvinovih govorov v Ženevi v onih letih, v katerih je brez uspeha poskušal organizirati fronto proti Hitlerju. T<J je izmed številnih činjenic ena, Jti se jo lahko navaja, da se lahlto dokaže, da je Stalin hotel pridobiti samo premor v dihanju, v katerem bi lahko okrepil sovjetsko pozicijo.
Sta-li Stalin in njegova vlada tudi popolnoma izkoristila na tak način pridobljenih 21 mesecev? Koliko se doslej vidi, so čas popolnoma izkoristili in ako bi bili imeli še leto dni čaaa, bi previdoma postali nepre-
magljivi in vami proti vsaki invaziji. Naj slabša je bila sovjetska unija v tem, da ji je nedostajalo strokovnih delavcev, inženirjev in tehnikov. Zaporedoma vrsteče se petletke so bile v bistvu poskus, da osredotočijo pičle razpoložljive ižučene delavsike moči, da se ustvari težka industrija, ki je za vojaško silo neobhodno potrebna. Ko je v septembru 1939. leta izbruhnila evropska vojna, je bila znižana proizvodnja taiko-nega luksuznega blaga. Nadaljnja omejitev je bila v finski vojni in sovjeti so koncentrirali vso razpoložljivo spretnost in dejal-nost v pripravi za vojno. Seveda je tudi sovjetska armada izkoristila vsak odmor, da je popravila slabe strani, ki so za časa finske vojne postale očitne. Fiihrer je moral čutiti, da je postalo nujno udariti prej, nego so se sovjeti preveč ojačili.
To dokazuje zopet, kako nepošteno so postopali Stalin in njegovi tovariši v poletju 1939. Danes se niti ne trudijo več, da bi prikrili svoje zahrbtne namene. Kdor žita Carollovo poročilo ima vtis, kakor da se hočejo sovjeti še ponašati z njihovim ta-kratkim poskusom prevariti Nemčijo. Da se je ta poskus goljufije izjalovil, za to se ima Nemčija in preko nje vsa Evropa zahvaliti čuječnosti Fiihrerja. On je v zadnji minuti prepročil zavratnl zai^ok.
Preosnova vlsokošolstva na Hrvatskem In v Srbiji
Na predlog prosvetnega ministra je sklenil ministrski svet v Belgradu: Vse visoke šole, torej poleg fakultet tudi komercialna visoka šola in višja pedagoška šola, se združijo. Imele bodo skupnega rektorja, ki ga bo za dobo 4 let postavilo ministrstvo proevete. Tudi dekane poedinih fakultet bo zaenkrat imenovalo ministrstvo. Sele po tem roku bodo volitve rektorja kakor tudi dekanov.
Judom in ciganom je visokošolski študij prepovedan.
Komercialna visoka šola bo priključena pravni fakulteti, višja pedagoška šola pa filozofski fakulteti. Študij na visoki pedagoški Soli se bo podaljšal na 4 leta ter bo imela ta šola značaj fakultete. O priključitvi in prestopu slušateljev na filozofsko fakulteto bo določala posebna uredba, ki bo
izšla v teku dveh mesecev. Bodoči slušatelji menda po tej uredbi ne bodo več prejemali svojih učiteljskih plač za časa svojega študija.
Slično uredbo je podpisal poglavnik dr. Pavelič. Študij na višji pedagoški šoli se podaljša na 3 leta in ime višja se spremeni v visoka pedagoška šola. Tudi hrvatska pedagoška šola ima sedaj stopnjo fakultete, ker se šteje 3. letnik kot dva semestra. Slušatelji pa imajo za ves čas študija plačan dopust, toda obvezati se morajo, da bodo služili trikrat toljiko časa v prosvetni službi, kolikor časa traja študij.
S tem se je izpohiilo stremljenje učiteljev meščanskih šol, ki so želeli za svojo strokovno izobrazbo visoko šl z značajem fakultete. V Hrvatski zelo primanjkuje strokovno usposobljenih učnih moči, posebno za nemški jezik, za katerega je vedno večje zanimanje.
^ospodmistvo
„Prva hrvatska šteiiionica"
»Prva hrvatska štedionica« je bila svoje-časno največji hrvaški bančni zavod. S svojimi podružnicami je bila razpredena po vsem ozemlju takratne Jugoslavije, razpolagal^ je z milijardami hranilnih vlog in bila tudi vsestranski udeležena pri industrijah. Ko je pa pred izbruhom balkanske vojne pričel naval upnikov na denarne zavode, se pri industrijah usodne. Prva hrvatska štedionica je morala izposlovati moratorij, več sto milijonov hranilnih vlog*je bilo do danes zamrznjenih. Zdaj je banka izjavila, da je vse stare vloge prinesla na star račun in da jih v smislu pred kratkim "izdane odredbe o hranilnih vlogah stavi občinstvu na razpolago. Vlagatelji bodo tedaj imeli možnost, da v smislu postoječih določil dvignejo vse vloge, ki bodo vse izrečene za redne vloge, to se pravi 50.000 kun v štirih mesečnih obrokih, večje pa v desetmesečnih obrokih. Hkrati je bila povišana delniška glavnica banke od 95 na 200 milijonov kun. S tem bo »Prva hrvatska štedionica« zopet postala denarni zavod z največjo delniško glavnico na Hrvaškem. Na občnem zboru dne 10. decembra bo izvoljeno novo ravnateljstvo, katerega sestava bo dala migljaj za bodočo razdelitev kapitnla.
Nakup pohištva omejen
Državni gospodarski-' minister je izdal . predpise, s katerimi naj se prepreči nakup pohištva brez nujne potrebe. Omejitev potrošnje na drugih področjih je namreč do-vedla do velikega povpraševanja na trgu pohištva, ki ni v skladu s prirastkom novih stanovanj. Da se doseže izravnava med produkcijsko možnostjo, ki je v sedanjem času omejena, in upravičeno potrebo, je minister odredil, da se sme, pohištvo (oprema za cele sobe) prodajati le na podlagi posebnega potrdila o nujnosti nakupa. Potrdilo se bo izdajalo le proti dokazu, da je na razpolago prazno stanovanje in da stanovanja ni mo-opremiti s pohištvom staršev ali so-^^^*^ikov. Sama sklenitev zakona še ne daje Pf^vlce do nakupa pohištva.
Pred Moskvo
Na cestah, ki vodijo pioti vzhodu do Moskve, se premika neskončna vrsta nemškega dovoza.	(PK.-Aufnahme; Kriegsberichter KUhn, Atl., Z.)


'ш

V i(



Pri umiku v v z h o d it i K a r e i i j i
so sovjeti poskuSali potopiti njihove topove in traktorje. Zdaj je voda zamrznila in zapuščeno vojno orodje je zasneženo.	(PK.-Troberg, Presae Hoffmann, Z.)
Preskrba Evrope z živili
Od leta 1934. dalje je začela Nemčija organizirati svoje kmetijstvo, da bi postala kar najbolj neodvisna od inozemstva. Dosegla je velikanske uspehe, kajti povečanja kmetijske proizvodnje do leta 1939. so brez primere. Iz tega je nastal položaj, ki je napravil Nemčijo neodvisno od blokade. Sedaj so na razpolago na vzhodu nova o-zem№ za intenzivno kmetijsko izkoriščanje. Ta ozemlja — najplodovitejša v Evropi — bodo lahko dala dopolnilne proizvode v vedno večjih količinah. Naj omenimo samo Ukrajino, evropsko žitnico.
Tudi Francija je povečala svoje poeevk« za približno 20 odstotkov. Površina pod sladkorno peso se je podvojila. V Belgiji se je površina pod žitaricami povečala za 16 odstotkov, površina krompirja pa za 36 odstotkov. V Holandiji se je površina krompirja povečala za 21 odstotkov. Na Norveškem se je orna zemlja povečala za 20 odstotkov. Finska je letos dobila 63.000 ton žita več kot prejšnja leta. V Romuniji je posejana površina narasla od 2,33 na 2,62 milijonov ha. Sončnic je posejanih na 300.000 ha, sladkorne pese pa na 10.000 ha. Te številke dokazujejo, da so se kulture potrojile. — Tudi v drugih evropskih državah izkoriščajo vsak košček zemlje, da bi bil pridelek večji.
Angleška nakana, da bi Nemčijo in Evropo izstradala z blokado, se je torej sramotno izjalovila; blokada je imela nasprotno za posledico intenziviranje vseh kultur, tako da je samoprehrana Evrope zasigu rana.
Brezmesni dan med božičem in novin. letom. Državno ministrstvo za prehrano in kmetijstvo je naznanilo: V dobi od 24. decembra 1941 dp 1. januarja 1942 je kot brezmesni, dan določen zgolj 30, december 1941, tako da gostilne in prenočišča tudi dne 26. decembra 1941 proti oddaji listkov za meso lahko izdajajo jedi od шев«.
Visoko na severu
Topniška postojanka z snežnim okopom. Top je skrit pod belim suknom.
(PK.-Aufnahme: &iegeberi(ihter Feldle, Atl.,
Z.).

v os vo j enem Simieropolu Ta razdejani most v osredju mesta sp nadomestili z-ukazanim prehodom.
XPK-Aufnahme: Kriegsberichter Kireche, Sch.,-l.S
stran ?. — Ster. 29.
KABAW ANKBN-BOIB
Sreda, 2в. пвтвтђев 194&
Dr. F. J. Lnikm#
Izrežite! Hranitel
GlfnuMna ntel^dihw Ut ЏЈшкШпЈ&^ n)mJbjeh melhodiieh шиј џеакјиек
Ž6. LEKCIJA
Ldsung der Aufgabe:
I. 1. Er iOt einm Apfel. 2. Er miSt den Tisch. 3, Er lleet ein Buch. 4. Er sleht etnea Bekaimten. 5. Er tritt in ein Zimmer. 6. Er bittet um dne Gef&l-ligikeit. 7. Er sitzt auf Nadeln. 8. Er Uegt im BetL П. Wir aSen den Hecht mit GenuQ. 2. Er тав seinen Gegner von oben bis un-ten. 3. Er las jede Zeile in diesem Buch mit Uberiegung. 4. An diesem Abend sahen wir unseren Freund flir lange Zeit zum letzten Male. 5. Mein Be-triebsfUhrer trat fUr mich in jeder Weise ein. 6. Er vergaB jedee Mal die Uhr aufzuziehen. 7. Er bat mich nie umsonst. 8. Mein Hund saB zu Hause vor meiner Haustiire. 9. Mir lag wirk-iich nichts daran. 10. Dieser Kerl stand ilun immer im Wege. 11. Er tat immer, wae er nicht iaesem kmmte. Ш. Er hat die Suppe mit gutem Ap-petit gegeaeen. 2. Er hat dieeee Buch in einer Nacht zu Ende gelesen. 3. Er hat alles geeehen und hat sich ver-abechiedet. 4. Dieeer grobe Kerl 1st mir auf den FuQ getreten. 5. Ich habe Dir auch etwas roitgebracht, Du siehst, ich habe Dich nicht vergessen. 6. Er hat mich gebeten, ihm zu vetzeihen. 7. Sie iet traurig in ihrem Zimmer ge-eeeeen und hat zum Feneter hinaus-geechaut. 8. Er 1st wie ein Toter am - Boden gelegen und hat sich nicht ge-rilhrt. 9. Er let an dieeem Tage schon um 5 Uhr aufgestanden. 10. Er hat mir leid getaa aJber ich habe nicht anders gckonnt.
Trpni način preteklega časa
Ich wurde gelobt — hvalili so me (hvaljen
sem bil itd.)
du wurdeet gelobt — hvalili so te er wurde gelobt — hvalili so ga wir wurden gelobt — hvalili so nas ihr wurdet gelobt — hvalili so vas »le wurden gelobt — hvalili so jih
UbnngssKtze: 1. Warum ekid Sie am Montag nicht gekommen? Ich wurde leider krank und mueste mich zu Bett legem. 2, Wir ward«« gemtem ganz nase, well wir keinen Schirm hatten. 3. Warum wurde die Poet geetem nicht zugeetellt? Es war doch Neujahretag, da wlrd sie nie zugešteUt. 4. Auch in dieeem Monate wurden viele Taueeode febidliche Offizire und Soldaten gefangen. 6. Dae Feuer wurde mit Hilfe der modemen LSechgerftte In 20 Minuten gdtecht. 6. Geetem im Ziricue wurde mei-nem Freund die Uhr geetohleti. 7. Der Spi-on wurde nach dnem kuraen ProzeB er-pylinw*«. 8. Wo wurden Sle operiert? Im Gaukrankenhaus in Kiagenfurt. 0. Warum wurden Sie nioht verstftndigt. Ich glaube, man hat auf mich vergessen.
Nadaljnji	mepravlkd glagoli
NedoloSnik	2. oeeba edn, s. б.
brechen	brichst
befehlen	befiehlst
helfen	hilfst
nehmen	nlmmet.
sprechen	i4>richst
Btechen	stichst
stehlen	stiehlet
eteiten	eUrtset
verderben	verdlrtjet
werfen	wirfet
treffen	triffst
beginnen	beginnst
gewinnen	gewinnet
schwimmen	schwimmst
kommen	kommst
pretekli čas	del. preteklega časa
brach	gebrochen
befahl	befohlen
half	geholfen
nahm	genommen
sprach	gesprochen
stach	geetochen
etahl	gestohlen
starb	gestorben
verdart)	verdorben
warf	geworfen
traf	getroffen
begann	begonnen
gevann	gewonnen
schwamm	■geschwommen
kam	gekommen
Lelchte Alltagegeepriiche
Sprechen Šle deutsch?
Ich leme ee gerade.
Ich bin noch Anf&nger.
Finden Sie deutech echwer?
Ja, ee let eehr echwlerig und ich mache Immer noch ziemlich viele Fehler.
Entechuldigen Sle, Ich habe Sle nicht ventanden. Sprechen Sie bltte etwae lang-eammer.
Verzeihung, ich mBchte Sle um elne Aue-kunft bitten.
Ich mochte mit Ihnen eine dringend' Angdegenheit beeprechen.
Uhtertrechen Sie mich nicht immer!
Ubangae&tze: 1. Er brach das eisige Schweigen. 2. Der Offizier befiehlt den Sol-daten. 3. D#r Kompanieftthrer befaM den Angriff. 4. Ich habe Sie nur danim gebe-ten, ich habe Ihnem nichts befohlen. 5. Kari hilft seinem Bruder bel den Aufga-ben. 6. Die NSV (Nationalsozialiatische Volkswohlfahrt) half sofort den RUckwan-derem. 7. Ich war ganz allein und niemand hat mir geholfen. 8. Jeder nimmt sich Bowie! er braucht. 9. Wir hattem ee eilig und nahmen noch den Nachtschnellzug. 10. Ich habe mir die Freiheit genommen ihm ч11е Wahrheit zu eagen. 11 Mit wem sprichst er? Mit seinem Freunde Michel. 12. Der gute Mann oprach sehr viel, tat atoer wenig. 13. Ich kenne sle nur ven Sehen aua, aber ich habe noch nie ein Wort mit Ihr ge-sprechen. 14. Au, warum stichst Du mich mit der Nadel? 16. Die Gelsen stachen mich am ganzen Кбгрег. 16. Der Meuchelmorder hat ihm das Meeser in den Riicken gesto-chen. 17. Ein Sprichwort sagt; Wer lligt, der stlehlt, 18. Maai staW ihm in dieser Nacht seinen ganzen Bensitz. 19. Diesem ar-men Kerl wurde die Uhr und die Geldtasche geetohlee«. 19. Hilfe, er stirbt. 20. Leider, mein Mann etarb sehr frilh. 21. Die Ehe-leute Max und Ktrl Friedlich sind am 30. Juni an Schwanunverglftung gestorben. 22, In der Sonne verderben die L^enroiit-tel schnell. 23. Dieser Brief verdarb mir die Laune. 24. Durch die lange Lagerung sInd die Konserven leider verdorben. 25. Er warf den Schneeball an das Fenster. 26. Warum wirfet Du das Papier auf den Boden? Das ist doch verboten. 27. Er kann schleeeen sooft er will, er trifft nie. 28. Die-ee Nachricht traf ihn direkt ins Herz. 29. Ich kam schon um 2 Uhr aber ich habe ihn leider nicht mehr getroffen. 30. Wann wirat Du endlich zu arbeiten beginnen? 31. Die Vorstellung begann um 18 Uhr und dauerte bis 20 Uhr. 32. Hat der Unterricht schon begonnen? Ja, seit 5 Minuten. 33. Du spielst immer in der Lotterie und du ge-winnet nie. Ich habe eben kein GlUck. 34. Dieser GlUckspilz gewann bel der letzten Zlehung der Reichslottrie 300.000 RM. 35. Hast Du beim Pferderennen gewonncn? Ich konnt« nicht gewinnen, ich hatte auf kein Pfei^ geaetzL 36. Ich schwimme am lieb-sten auf dem Riicken. 37. Er schwamm von dnem Ufer zum anderen ohne Unter-brechung. 38. Ee war schon Mlttemacht ▼orbei und der Zug kain nicht. Endlich um 1 Uhr 1st er gekommen.
* Lahki vsakdanji pogovori
Ali govorite nemški?
Ravno se učim nemški.
Sem začetnik. (Sem začetnica.)
Ali se vam nemščina te&ka zdi T
Da, težka je in delam Se mnogo napak.
Oprostite, nisem vae razumel(la). Prosim, govorite počasneje.
Oprostite, rad(a) bi Vas vprašal(a) za pojasnilo.
Rad(a) bi z vami govoril (a) o nujnih stvareh.
Ne prekinjajte me vselej!
Flibtem Sie, bitte* nicht, sondem epre-chen Sle lant, Ich kann am Telefon kein Wort verstehen.
Sprechen wir nicht dariiber, reden wir lieber von etwae anderem.
Ich mochte sehr gerne mit Ihnen iiber die politische Lage sprechen.
Ich nehme Sie beim Wort,
Ich gebe Umen mein Ehrenwort.
Kann ich Sie einen Augenblick sprechen ?
Gestatten Sie eine Frage?
Wie geht ee Ihnen ?
Wie geht ea zu Hause?
Dara ich voretellen? Herr Knicker, Apo-theker aus St. Veit.
Darf ich die Herren bekannt machen?
Ich stehe jederzeit zu Ihrer Verfugung.
Ich freue mich sehr, Ihre Freundechaft zu machen.
Es freut mich, Sie personlich kennen zu lemen.
Meinen Sie das im Ernst?
Was soli das helBen?
1st so etwas moglich
Es wird mich sehr freuen, wenn Sie mich gelegentlich beeuchen.
--ОФО
Ne šepetajte, govorite glaano, kajti ptt telefona ne razumem beeede.
Ne govorimo o tem, govorimo raje o čem drugem.
Rad(a) bi z vami o političnem položaja govoril(a).
Primem vas za besedo.
Dam vam častno beeedo.
Ali bi lahko z Vami trenutek govoril(a) ?
Dovolite vprašanje ?
Kako ee Vam godi ?
K^o se imajo doma?
Smem predstaviti? Gospod Knicker, »Skrtavec«, lekarnar iz St. Veita.
Ali smem gospode seznaniti?
Vselej sem Vam na razpolago.
Veselim se, da se seznanim z vami.
Zelo me veseli, da vas osebno spoznam.
Ali mislite to resno?
Kaj naj to pomeni?
Je-li kaj takega mogoče ?
Zelo me bo veselilo, če me o priliki obiščete.
Aufgabe
I.	Postavi glagol v pretekli čas; (Bei-spiel; Ез begiomt zu dammem — ee begaim zu dammem.)
1. Der Unteroffizier ^fiehlt seiner Ab-Geld hilft ihm nichts. 3. Ich nehme ihn beim Wort. 4. Er apricht nicht gerne iiber dieee Dinge. 5. Bs ist heiG, die Sonne sticht vom Himmel. 6. Der Kerl stiehlt wie ein Rabe. 7. Sie stirbt zu jung. 8. Dieses Buch verdirbt die guten Bitten. 9. Dieeer ungedchickte Mensch wirft alles um. 10. Setn Schreiben betrifft mich gamicht. 11. Es beghint die Zeit des Wintersportes. 12. Wer wagt, der gewinnt. 13. Schwimmt er gut? 14. Die Gefangenen kommen in groBe Lager. 15. Er kommt in jede Vereamjnlung.
II.	Postavi V sestavljeni pretekli бав; (Bel-spiel: Ich nehme ihn beim Wort — ich habe ihn beim Wort genommen.) 1. Ich befehle ihnen garnichts. 2. Die NSV hilft immer gerne. 3. Warum nehmen Sie meine Worte nicht ernst? 4. Sie versprechen zu viel! 5. Ich be-ginne jeden Tag um 8 Uhr mit meiner Arbeit. 6. Jeder der wagt, gewinnt. 7. Er kommt immer 10 Minuten vor der Abfahrtazeit dee Zuges zum Bahn-hof.
nl. Wandeln Sie folgenden Satz in der Gegenwart ab:
Ich will singen aber ich kann nicht, well ich Halsweh habe. Du willst singen ...
IV. Mache folgende Ubung durch alle Per-sonen :
Der BetriebsfUhrer lobt mich, ich wcr-de vom Betriebsfuhrer gelobt. Der BetriebsfUhrer lobt dich ...
waiter
Abfahrtszeit (w) — odhodni баа Abteilung (w) — oddelek, razdelitev AlltagBgesprach (s) — vsakdanji pogovor Anf&nger (m) — začetnik befehlen (befielst, befahl, befohlen) — za-povedati (zapoveS, zapovedal, -a, -o, sem
je)
beginnen (begann, begonnen) — začeti (začel, -a, -o, sem, je)
Bekanntschaft (w) — snanetvo; B. machen
seananitl se Besitz (m) — posest, posestvo besprechen (etwas) — govoriti (o čem) betreffen — tikati se; zadeti brechen (du brichet, brach, gebrochea) —
lomiti (lomiš, lom«, -a. -o. J®) darum (um etwae) —
d&mmem — mračitl se, svitati Ding (e) — stvar Eheleute (w) — zakonci Ehrenwort (s) — častna beseda eilig — hiter, -a, -o eisig — leden, -a, -o
erschielien (erschofi, ersčhossen) — ustreliti (ustreliš, ustrelil, -a, .«o, sem, je) fangen (du fangst, fing, getungm) — ujeti (ujameš, Ujel, -a, -o, sem, je)
feindlich — sovražen, -a, -o Fliegerdeckung (w) — protiletalsiko rtikla-ničče
flUstem — šepetati friih — zgodaj, heute frUh — davi gamicht — vgHoh ne gamichts — prav nič Gaukrankenhaus (s) — pokrajinska bolnišnica
Gefangene (m u. w) — ujetnflc, ujetnic« gelegentlich — o priliki gestatten — dovoliti
gewinnen (gewann, gewoonen) — pridobiti
(pridobil, -a, -o, sem, je)
GiUckspils (m) — srečni človek Halsweh (s) — bolečina v grlu Hilfe (w) — pomoč
helfen (du hiiftet, half, geholfen) — pomagati (pomagaš, pomagal, -a, -o) jederzeit — vselej kennen lemen — spoznati kommen (kam, gekommen) — priti (pri*
šel, -a, -o, sem, je)
KompaniefUhrer (m) -— vodja atotiiije
Lage (die politische w) — položaj (politični)
Lagerung (w) — polaganje Laune (w — volja, samovolja Lebensmittei (s) — živilo loben — hvaliti
LBschger&t (e) — gasilno orodje Meuchelmorder (m) — zavratni morilec Mittemacht (w) — polnoč mBglich — mogoče
nehmen (nimst, nahm, genommen) — vzeti
(vzamem, vzel, -a, -o, sem, je) Neujahrstag (m) — Novo leto NSV (Nationalsozialistische Volkswohlfahrt) — nacionalsocialietično skitstvo operieren — operirati PfeiSierennen (s) — konjska dirka ProzeB (m) — proces, postopek Reichslotterie (w) — državna loterija Riickwanderer (m) — človek, ki se vrača v
(staro) domovino Schneeball (m) — snežna kepa Schwammvergiftung (w — zastrupitev fO gobah
schweigen (echwieg, geechwiegen) — mol«
6atl (molčal, -o,8em, je)
schwierig — težave®, -a, -o Bchwimmen (schwamm, geechwommea) —
plavati (plaval, -a, -o, sem, je)
Sitte (w) — običaj, lastnost sooft — kolikokrat soviei (wieviel) — toliko (kolikor)
Spion (m) — ogleduh sprechen (du aprichet, sprach, gesprochen)
— govoriti (govoriš, govoril, -a, -o) stechen (du stichst, stach, gestocben) —,
boeti (bodeš, bodel, -a, -o, sem, 3«) stehlen (du stlehlst, BtaW, gestohlea) —
krasti (kradeš, kradel, -a, sem, je) sterben (du stlrbst, starb, getorben) «— umirati (umiraš, umiral, -a, -o)
umreti (umreš, umri. -a, -o)
treffen (du triffst, traf, getroffen) —
deti (zadenefi, zadel, -a, -o, sem, Je), Ufer (s) — breg, obala umwerfen (du wlrfst, wwf, geworfMi) — prevrniti (prevrneš, prevrnil, -a, -O;
r
/lodern« ВгШта DipL'OpUltM C KrenluB

■iaitaiirt
lit
Sr*da, 26. novembra 1941.
EAUAVVANKEN BOTC
stran 5. — Stev. 29.
napredek na vseh pddročjih
Iz delovanji Orlsirnpfei hVB
Kako močno se prebivalstvo udeležuje dela nemških oblasti, se vidi najbolj« iz po-ro6il posameznih Ortsgrappen, ki jim je preJto raznoličnosti Ortegrupipen, povzročene po posameaiih krajih, akupna pripravlja« noet sodelovati pri obnovi tega ozemlja ia 8 tem koristiti akupnosti nemškega naroda. Iz obilice poročil okraja Krainburg, od katerih vsak obravnava posebnosti dotične pokrajine, naj bodo izneti samo nekateri, ki dajo pregled o delu obnove in hkrati tudi o sodelovanju prebivalstva.
Začetne tegobe — tako poročajo Iz St. Ofeorgen pri Krainburgu — so bile povzročene zaradi tega, ker so bili ljudem od kraj« Š# tuji pomen K VB, njegov smoter in njegova organizacija; eedaj, ko j« te Va*k poučen o K VB, se pa že povsod čuti voljo do sodelovanja v okvbni organisaoije K VB. Polagoma toda gotovo ee raxvijt tudi ta Ortsgruppe. Slično jevAfriach, eamothi hribovski vagi v višini 700 metrov. Prebivalci v Afriach ljubijo iivljesje v samoti in tišini, toda niso prezrli, da je napočila nova doba In zato je tudi v tej vaai delo Že v živahnem toku. Kako proevitljeni ћо sedaj prebivalci vSeelandu — kraj je znan po, reji Scelandskih ovo — Izhaja it nekega poročila iz te Vasi, ki navaja veliko zanimanje, Ж katerim sledi po pretežni večini iz kmetov in gozdnih delavcev obstoječ« prebivalstvo Seelanda, filmskim predvajanjem Gtufilmstelle; ta predvajanja so naravnost senzacija. Da je delo Qaufilmstelle povsod priljubljeno, se izraža v celi vrsti poročil. V tem smislu javlja Ortsgruppe Predaš-sel, da prikazuje tedenski pregled prebivalstvu borbo nemških in zavezniških Čet za novo boljšo bodočnost.
živahno zanimanje vzbujajo tudi povsod vidni Aapredki SUdk&mtna pod nemško upravo, s katerimi so bile odstranjene napake, za katere se jugoslovanska driSava sploh ni brigala. Tako poroča S air a o h, da preseneča brezhibna kakovost cest. Brezposelnost, ki je nekoč tam vladala, je zaradi velikopoteznega obnovitvenega programa nemške uprave docela odstranjena; s tem je pa tudi končano stanje bede, ki so Jo morali prejšnji brezposeni pretrpeti.
Tudi prireditvam KVB sledi prebivalstvo 8 pozornostjo. Tako je bilo prvo zborovanje
KVB v8t. VeitanderSave prav poseben dogodek, Poeluialci so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Oživelo je v njih prepričanje, da bo nemška uprava prineela v deklo red, pravico in blaginjo, o čemer priža izjava nekega kmeta, ki je pazljivo poeluSal izvajanja govornika.
2e ta odlomek kaže, da se v okraju Krainburg delo oibnove odvija po načrtih, da prebivttlitvo uvidi velikost nove bodočnosti in da je pripravljeno z lastnim delom podpirati ragvoj. Isto velja tudi za okraja Radmannedorf In Stein,
Seja občinskih komisarjev okraja iralnbnrg
Razdelitev bodočega dela
Te dni *e je vršil v občinski eejni dvorani v ^r&iaburgu Ibor občinskih komisarjev okraja, v katerega središču so bila izvajanja lltlteega komisarja so poročali uradni živini komieer je dajal občinskim komisarjem navodila in jim dal smernice za bodočo obnovo uprave v dbčinah tega okraja. Vrhu tega Jim Je raciožii bistvena določila nem-škegft občinskega, reda, ki bo sedaj uveden tudi v Sildkamten. V zvezi z izvajanji političnega komisarja so poročali uridni živi-nmidravnik dr. B e d e n k, Kreisl&ndwirt ll u b • r, Oberinepektor G r a s s in inšpektorja Scheid er in Wenk o vprašanjih iz njihovih strokovnih področij.
O u|>raviU obnovi v BUdk&mten
Nove občine okraja Iialnburg
v zadnjem бми so bile okraju Krainburg z odredbo šef& civilne uprave pridružene posamične občine, ki so bile doslej v področju kraihburškeg* okraja ležeče občine Neumwrktl, Kaier, 3t. Anna in St. Katlia-rin» dodeljene okraju Radmannsdorf. V deželnem okrožju Krainburg pa je bila v mestno občino Krainburg na predlog političnega komisarja Včlanjena davč. občina Warth prejšnje občine Warth; nova občina Safnitz pa Je bila ustanovljena iz ostankov prejšnje občine Warth in iz delov prejšnje občine Altlaak, ki je bila po večini spojena z mestom Laak. Nadalje Je bila prejšnja občina Sminz pridružena mestni občini Lpsk. Ena
ogrniti plaW)
ungeschickt — nespreten unterbrwhen — prekiniti Unterbrechung (w) — preeledek Unteroffizier (m) — podčastnik vtrderben (du verdirbst, verdarb, verdor-ben) — pokvariti (pokvariS, pokvaril) Versammlung (w) — shod, se#tanek vftraprechcn (du verepriohet, epraoh, ge-sproaen) — obljubiti (obljubiš, obi ju« by, -a, -0, sem, je)
verstandlgeh — obvestiti vorstellon predstaviti wagen — tvegati, upati se ,
Wcrfen (du wirfst, warf, geworfen — vreči
(vržeš, vrgel, -a, -o, sem, je)
Wintemport (m) — jlitiekl Ipert Ziehung (w) — žrebanje ziemlich — precej Zirkus (m) — cirkus ZUr VerfUgung stehen — na voljo biti zustellen (ich stelle zu) — dostaviti (dostavim)
na hrbtu
Redcwmdungeti
auf dem RUcktn schwimmen -plavat!
AUf ein Pferd »etj»n — etavlti na konja das betrifft mich nicbt — to se me ne tiče die guten Sitten — dobre lastnosti die LAune verderben — dobro voljo skva-mimliti
loh habe e* eillg — mudi se ml #twmi im Spali sagen (mcinen) — šaliti se etwas im Erost meinen — popolnoma resno maflllti
ich finde etwas schwer — nekaj se mi težko zdi
gerad# etwa# tun (ich schrelbs gerade) —
ravno kaj delftti (ravnokaf pišem) GlUck h&ben — erečo imeti -jemanden beim Wort nehmen — za beaedo
koga prijeti jemanden von Sehen aue kemnen — poznati
koga od videnja tiber etwae aprechen (reden) — o čem govoriti
davčna občina prejšnje občine Sminz je bila pridružena občini Zwischenwasaem. Občina St. Martin unter dem Groasgallonberg, ki je bila prej iž okraja Laak, spojenega sedaj z okrajem Krainburg, prevedena v okrožje Stein, je bila združena z deželnim okrožjem Krainburg. _
\ dolini Wurzencr Save
Vožnja po severozapadnih delih osvobojenega ozemlja
Krasen dan! Sonce se dviga na vzhodu in cela dolina se pogreza v morje svetlobe. Visoke smreke se bliščijo v soncu. Isto-smemo z železnico In cesto teče Sava. Imenujejo jo Wurzener Savo, po prehodu, ki je bil pred tunelom skozi Karavanke edina možnoet, da se je lahko hitro prišlo v Gailtal in v Villach,
Vlak je pridrdral na- postajo. »Rat-echach-Matten!« zakličo sprevodnik. Tu spredaj leži vasica Ratschach. V sončni luči izgleda kakor pravljica. Ozko skupaj stojijo hiše, kaJkor se stiskajo v čredi ovce, ki se paeejo v jeseni na hribih okrog Ratschach. Dajies se zabavajo otroci na teh hribih.
Na zapadu se dolina razširja, tu je Italija. Mangart pozdravlja semkaj in dalje zunaj Luschariberg s svojo cerkvico.
Obrnemo se proti jugu. Tukaj vodi mala dolina v Julijsko Alpe, naravnost k vznožju Mojstrovke in Jalovca — dolina Tamartal. Po kratkem potovanju, kakšnih 20 minut, stojimo pred največjo skakalnico, Planico. Možje delajo tukaj, kajti v marcu se bodo vršile velike prireditve in do takrat mora biti vee gotovo. V bližini je tudi »NSRL-Heim Planitza«. V prekrasni legi %redi gozda ga je videti kakor kak pravljični grad.
Vožnja se nadaljuje, kmalu smo na cilju.
2e je tukaj cerkvica. Zraven stoji lepa domačija, ki se po svojem stavbnem slogu lepo prilega dolini.
Na levi strani se dviga Sleme. Pred njim je prijetna Mojstrovka in peterboglati drzni Jalovec. Na deeni stoji silno težka Bonca. Mali potoček drvi preko strmine v dolinko ravnico in skaklja ter skače ka-■ kor majhen škrat.
Po kratkem odmoru se vračamo v Ratschach. Zvečer nas privede vlak domu. Dolgo se še oziramo nazaj in čisto na koncu vidimo Še majhen košček Bonce, ki jo razsvetljuje večerno sonce.	M. D.
domovine
St. (ieorgen pri KrainLurfu. (Nočna vaja gasilcev.) V St. Georgen se je neke pretekle noči med 21,30 in 22,30 Vršila nočna vaja gasilcev. Namen te vaje je bil, da se tako gasilci kakor prebivalstvo seznanijo, kalro je tudi ob zatemnitvi ravnati 3 gasilskim orodjem in kako je gasiti ogenj. Pri tem je bila uporabljena tuii na novo nabavljena motorna brizgal na. Disciplina gasilcev je bila zelo dobra. Prebivalstvo je bilo sicer Ižnenadeno vsled nepričakovane uzbune zbog ognja, a se je za gasilaka dela živo zanimalo.
Pbllanđ pri Laak. (Tečaj nemškega jezika.) V drugi tečaj nemškega jezika 86 je upisalo okrog 70 učencev obeh spolov in razne starosti.
Veldee. (Komu je znana brezsrčna mati?) V zgodnjih jutranjih urah 13. avgusta 1941. so našli na vsakomur dostopnemu balkonu hiše št. 7 v kraju Pr e d-
rn o a t, občina Polland bei Laak v Siid-k&rntnu, novorojeno dekletce, ki je bilo zelo borno zavito v nekaj raztrganih lanenih cunj. Dekletce je bilo 3 do 4dni staro. Prebivalstvo, elastl ono občinskega področja Polland bei Laak, se naproša, da sodeluje pri izsleditvi brezsrčne matere. Javijo naj sff^pred vsem vse one osebe, Ki so v dobi od 9. do 13. avgusta v teh krajih videle žensko osebo z borno zavitim dojenčkom. Podatki se lahko priobčijo uetno ali pismeno pri kriminalni policiji v Veldesu, hotel Jekler II. nadstropje, kakor tudi pri vsaki ian-darmerijski ali policijski stanlci.
Kronau. (Apel mladine.) Te dni so bila v Kronau vsa 14 do 18 letna dekleta sprejeta v mladino KVB. UntergaufUhrerin Trude Kriessmann je imela na došle kratek nagovor, v katerem je med drugim izvajala, da se morajo dekleta z marljivim izvrševanjem službe izkazati hvaležne Fiihrerju. Kratka slovesna ura v dvorani hotela^агег je končala e pesmijo: »Pojoč korakamo v novo dobo«.
Goriach. (Mladostni kolesar se jesmrtnoponesrečil.) Te dni se je pripetila v Unterg6riach nezgoda s smrtnim izidom, koje žrtev je bil 12 letni Stanislav Burja, sin gostilničarja Antona Burje v A s p - u. Vsled nepi'evidnega kolesarjenja je padel tako nesrečno, da je prišel pod težko natovorjen avto. Dobil je pri tern smrtne poškodbe.
Miittnig. (Filmska predstav a,-Nedavno se je petič prikazal »Gaufilmwa-gen« v naši občini. Kakor vedno, je bila tokrat v naši občinski dvorani pri kinopred-stavi prenapolnjena dvorana gledalcev. Glavni film je bil »D. III. 88.«, kakor tudi tedeaski pregled iz ruskih bojišč, t. j. naglo in zmagovito prodiranje nemških in zavezniških čet, sta bila od obiskovalcev »prejeta z velikim zanimanjem in navdušenjem.
Osalitz. (Iz delovanja KVB.) Izgraditev. Ortsgruppe KVB je tudi tukaj že precej napredovala. Postavljeni so že vsi činov-niki. V teku zadnjega Časa sta se vršila dva apela, na katerih so bila razmotrlvana razna organizatorična vprašanja. Pevski zbor že deluje in postavljen bo tudi godbeni zbor. • V svrho izobrazbe tega zbora je bilo nekaj godbenikov poslanih v Villach v šolo za pihala. — Mladino Ortsgruppe se vidi skoraj' vsako nedeljo v bližnjem Sairach, kjer prisostvuje filmskim predstavam.
ZdrainiSKo izpričevalo za zakonske kandidate
s 1, decembrom bo v nemški državi uveljavljena, naredba, po kateri bo moral vsak nemški državljan na področju Reicha, če se bo hotel poročiti, predložiti izpričevalo zdravstvenega urada, da ni v tem pogledu nobene zapreke, a katero bi zakonski kandidat kršil zakon o zabrani dedno obremenjenega potomstva. Taka spričevala so velj:\v-na pol leta. Vojakom za čas vojne niso potrebna. Zaročenci, ki prinesejo eprlčeyalo svojega pristojnega uradnega zdravnika, s J zdravstvenega urada.
Die feine Ma£werkstatte
ШШл-ШФШит
Rosi Kams
Klagenfurt, Bahnhofstr. 7

OSBAH
Visoki svetlobni učinek Velika ekonomičnost.
Xahieoajte vedno Osram-V^

11£ЈИ1Рв1М!1Ш
Stran в. — Štev. 29.
Bekannlffladiung
dee Chefs dor Zlvllverwaltun^ Holz- und Forstwirtschaftsstelle Veldes. Park-Hotel
Am Mittwoch. dem 26. Nov. 1&41, fin-det um 10 Uhr Im Tonklno Kralnburg und am Freitag:, dem 28. Nov. 1941, шп 11 Uhr Im Partelhelm in Prfivall elne Vereammlune der Stigewerker und Holz-h&ndler statt.
Vortrag: Die Marktordnung im der Forst- und Holzwlrtschaft.
VollafiJlliges Erschelnen notwendig.
Ira Auftrag Tddtmann, Forstmedster.
REZANI LES
mehek in trd, vseh vrst dimenzij, kupimo tekoče po oblastveno določenih odnosno dnevnih cenah, franko železniška postaja. Prejemno dovoljenje (Bezugschein) se izroči In prevzem ter plačilo se izvrši pred dovozom na železnico. Ponudbe na Lesno industrijo Vintgar, Johannes TMppoId. Buchelm, poŠta Goriach.
тШл ieUMsf,itkm
braudiED
die neuen LohnsteuertabeKen
VorrStio
Budihandiung NS.-6auverlag und Drudcerei KSinten • Krainburg, Klageniurt
Ш Ш
Texfilindusfrie-Gesellschaff m. LH., Krainburg
¥
Baumwollspinnerei, Weilj- und Bunf-Weberei, Farberei, BieicKe, Rauherei, Ausriistung und Fiimdrudc
fUCHSE-:-
MARDER
kanU
I L T I S $ E	PELZWBRKSTATTE
UND ALLE
ROHFELLE ^iGnsburgerStr.2
Unser Rosshaar 1st hygienlsch gereinlgt, bei 115®C sterilisiert geruchlos, Fett- Ferment frei u. mit der Schutzplombe versehen
Naša žima ]# bigiensko očiščena, pri 115* C sterilizirana, je brez duha, maščobe In fermentov — ter zaščitena z varstveno znamko
ROSSHAAR.FABRIK
eenossehechaft zur Verarbeitung von Tlerhaarent reg. Gen. m. b. H.
Stratchisch« bel Krainburg
Gemisdiiwaren- und Holzhandlung >
LAAK a.(l. ZAIER.
Buntwarenweberei FSrberel u. Appretur
St
lextilindustriegesellschaft m. b. H. SI. Veil a.d. Sawe
ALTERTUMER
'НрШШЈШПИ
1:11:П:Ш11НПППт , I j' 'i

M5bel eingeiegt, geschnitzt oder bemall, Bilder, Holzfiguren.zrnngescliirr, echte Teppjcne, alte HUnzen kauft stets
Antiquitatenhandlung
FRITZ PRAUSi, KLAGENFORT
ftonaitdak&t
Stb&k-. шЛшл

Za izvažanje 600 (fm) ■xl g^ozdarske hiše Mar-tlnschek do stopnic (žične železnic«) Iščemo Se nekaj voosU. Prijave pri Leanl iTidustrijl Vintgar,
јОНМШ DIPPOLD
Bndielm, pošla GSrladi
UEPEW RASCH UMD SAUUK
Ganz EleklrowerkstSlten
Ing. F. Dnilniy, Klagenfurl
PISChGldorffer SIrasse 4-Telefon 16-22 Bail: Elektrische Kraftanlagen Frcileitungen usw. Reparaluren: Elektr. Maschinen, Motoren
leder Art und Grbisse Ankauf: Gebrauchte Motoren, Transfer matoren, auch schadhafte Maschinen
THtoDMi RABITSCH
Sf.VEIT*jxSAVE
Les^ den ,Harawanken-Bo!e"!
Л. Kasdimann
Eisenha.odlung
Laak a. d. Zamer
Тџошкакша
AIL€IIS umi
MANNSBURG - Tel. 2 Stari dobri Icvas
Roffeemtllel
ESSiq • SENF
FABRIK (. WENGER KUGENFUliT
Upraviteljslvo hiš
v Ljubljani in Provinci prevzame sodno pooblaščeni strokovnjak po zmerni pristojbini in nudi kavcijo.
Weber Josip, L|abl|ana
Prečna б
Krojači
dobiio delo na dom. Oglasilo naj se samo izvežbani!
Naslov v upravi
podružnice Krainburg
SPEDITIONSHAUS

7Ho6e£itaHAp0rtc SpeđliiencH a£Cc\ CLtt
KLAGENFURT* Rosentaler Str. 6
ln«ei«iraite v n»Seni Hstu!
Trilcofagen und Handsdiuliindusfrie
Johann Sawn i k
Krainburg
8h<tH%xo^kaHdiuH%
Peter Haiditsdi „MERKUR
6. m. b. H.
KrainUurg
empfiehit ihr r«lchhaltig«s Lager in Wasserleltungsroiiren, Zement, Leichtbauplatten „Izoli*", Baubeschliigen, larben usw.